80 Triglav – the mountain of all mountains and the epitome of the slovenian identity Abstract At the beginning of June 2018, a two-day conference was held in the Slovenian Alpine Museum in Mojstrana on the subject of Mt Triglav and its mountain range. Mentioning important anniversaries associated with Mt Triglav, many experts from different fields of expertise delved into various subjects that are closely connected with the mighty peak. The key themes included “Triglav in history”, “Triglav as a symbol«, »Triglav and heritage«, »Nature and Triglav«, »Triglav in the light of tourism« and many more. New findings and discoveries were presented in various fields, thus adding important information to our knowledge about the highest Slovenian peak, i.e. the mountain of all mountains. Mt Triglav as the epitome of the Slovenian identity was discussed from several perspectives, however the recurring thought was that we must preserve this mighty mountain for the next generations in accord- ance with environmental principles and sustainable development. Keywords: Triglav, jubilees, symbols, Slovenian identity, approaches, school, youth, family, mountain sport tourism Herman Berčič Triglav – gora naših gora in simbol slovenstva Izvleček V začetku junija 2018 je bil v Mojstrani v Slovenskem planinskem muzeju organi- ziran dvodnevni posvet o Triglavu in tri- glavskem pogorju. Ob pomembnih oble- tnicah, povezanih s Triglavom, so številni strokovnjaki z različnih strokovnih po- dročij obravnavali posamezne vsebine, ki so bile tesno povezane in prepletene z očakom Triglavom. V ospredju so bila področja »Triglav v zgodovini«, »Triglav kot simbol«, Triglav in dediščina«, »Nara- va in Triglav«, »Triglav v luči turizma« in druga. S posameznih področij so bila do- dana nova spoznanja in ugotovitve, ki so obogatila že dosedanja védenja o našem najvišjem vrhu in gori vseh gora. Triglav kot simbol slovenstva je bil obdelan z več zornih kotov in gledišč, ostaja pa temelj- no spoznanje, da je treba to veličastno goro, skladno z naravovarstvenimi načeli in trajnostnim razvojem, ohraniti tudi na- slednjim rodovom. Ključne besede: Triglav, jubileji, simboli, slo- venstvo, pristopi, šolska mladina, družina, športni – gorski turizem. Prva upodobitev Triglava z najavo posveta. Foto upodobitve s posveta: Herman Berčič strokovna in znanstvena srečanja 81 „ Uvod O Triglavu in njegovem gorskem svetu je bilo že veliko napisanega. Ob letošnjem jubileju (2018), ko praznujemo 240. letnico prvega dokumentiranega vzpona na Tri- glav, pa je bil na začetku poletja v Sloven- skem planinskem muzeju v Mojstrani orga- niziran dvodnevni strokovni posvet »Triglav 240«. Organizirali so ga Gornjesavski muzej Jesenice, Slovenski planinski muzej; Znan- stvenoraziskovalni center Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika in Univerza v Lju- bljani, Oddelek za zgodovino in Oddelek za geografijo. Vsebinsko je bila obletnici prvega vzpona na Triglav dodana tudi 240. obletnica prve upodobitve Triglava, 125. obletnica usta- novitve Slovenskega planinskega društva in 100. obletnica I. svetovne vojne in boje- vanja v gorah. To je bila tudi priložnost za obogatitev pisnega gradiva o Triglavu in njegovega bližnjega gorskega okoliša. Kraj posveta je bil namenoma izbran, saj muzej sam po sebi razkriva veliko tega, kar nas Slovence veže na planinski in gorski svet. Ta nam je skozi posamezna zgodovinska ob- dobja veliko dajal in nas povezoval. Vse do danes je slovenski narod ostal tesno pove- zan z gorskim svetom in s Triglavom. Zato je tudi obstal in simbolna oznaka »dežele na sončni strani Alp« med drugim govori tudi o narodni identiteti in narodovi pripa- dnosti. Kot je znano, nosi Triglav v sebi simbol slovenstva, hkrati pa je to najvišja gora na naših tleh. Ima pa še več drugih pomenov, ki so povezani z lepotami gora, razsežnost- mi gorskega sveta in s povsem naravnim človekovim odzivom, da bi ga dosegel in polno doživel. Vzponi in pohodi na Triglav so bili vselej izziv skozi vso našo planinsko, gorniško in alpinistično zgodovino. Na posvetu, ki je bil zelo dobro organiziran in obiskan, je več kot 40 avtorjev pripravilo 36 prispevkov. Ti so z različnih zornih kotov osvetljevali goro naših gora in odgovarjali na številna vprašanja, ki jih prinaša sedanji čas in razvitost sodobne informacijske teh- nologije ter različnih strok. Organizatorji in snovalci posveta so zato skrbno izbrali pro- gramsko zasnovo posveta in poskrbeli za uravnoteženo obravnavo. „ Programska zasnova posveta Snovalci programa so želeli z več zornih ko- tov ter znanstvenih in strokovnih področij obravnavati Triglav in triglavsko pogorje ter razkriti doslej še ne odkrita ali pa pre- malo pojasnjena spoznanja, ki so pove- zana s simbolom naših gora. Znano je, da je bil Triglav starim Slovanom sveta gora in božanstvo, zato so ga častili kot boga. Mnogo kasneje pa je postala gora mesto raziskovalnega in umetniškega navdiha, pa tudi simbol narodnega upora in ponosa. Skozi posamezna razvojna obdobja so se nizala spoznanja in ob prvih vzponih tudi izkušnje, povezane z neposrednim stikom z gorsko naravo in njenim okoljem. Danes prepoznavamo Triglav z vsem njegovim gorskim okoljem kot izjemno naravno in kulturno dediščino, hkrati pa je simbolika naše najvišje gore vidna v mnogih obelež- jih. Zato upravičeno govorimo, da je Triglav poleg tega, da je najvišji vrh naših Julijcev, hkrati tudi simbol slovenstva. Navedeni posvet ni bil prvi v nizu obravnav in razprav o Triglavu ter o njegovem pome- nu za slovensko planinsko, gorniško in alpi- nistično kulturo. Ob pripravah na dvestole- tnico prvega vzpona na Triglav je bila leta 1976 organizirana »javna tribuna«, prispevki pa so bili objavljeni v »Triglavskem zborni- ku« (1976). Nekaj let kasneje pa so bili še v nekoliko večjem številu objavljeni v knjigi »Triglav gora naših gora« (Strojin, 1980). Na tej osnovi torej in ob željah dognati in spo- znati kaj novega je bila pripravljena vsebina posveta »Triglav 240« ter program preda- vanj in predstavitev. Organizatorji so se odločili za tematsko raz- delitev po posameznih izbranih strokovnih in znanstvenih področjih. Naj na kratko na- vedemo nekatere vsebinske predstavitve po posameznih področjih. V okviru zgodo- vinske obravnave so bili med drugimi pred- stavljeni naslednji: »Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije«, »Aljažev stolp – zgodba z naslovnice leta 1895«, »Pravi zače- tek reševanja v slovenskih gorah: reševanje Antona Korošca 6. julija 1822 s Triglava« in drugi. V drugem programskem delu, kjer so se prepletala spoznanja s področij zgodovi- ne, geografije in geodezije, naj navedemo naslednje: «Po sledeh arhivskih dokumen- tov na Triglav: 0b 1 1 1 – letnici vzpona«, »Tri- glavski ledenik – sedem desetletij rednih opazovanj in meritev«, »Jugoslovanski kralj Peter II. Karadjordjević na Triglavu«. Bilo pa je še več drugih. V okviru športa in turizma ter tudi v povezavi z nekaterimi drugimi področji so bili med izbranimi predstavlje- ni tudi naslednji prispevki: »Triglav z vidika športnega turizma«, »Planinstvo na Fakul- teti za šport – od Golovca do Triglava«, »Tri- glav v športu«, »Triglavska severna stena in prvi vzponi« in še nekateri drugi. V skupini prispevkov, ki so govorili o dedi- ščini, arheologiji in zgodovini oziroma o njihovem prepletanju, so bile med drugimi predstavljene tudi naslednje teme. »Gorska identiteta Slovencev«, »Gorništvo in Triglav: sedanjost v luči njune prvobitnosti«, »Naj- starejše postojanke v Vzhodnih Julijskih Alpah« in »Triglav – moj dom ?«. V tem šir- šem izbranem tematskem področju je bilo tudi v povezavi z geografijo predstavljenih več prispevkov in med njimi tudi naslednji: Udeleženci posveta pred Slovenskim planinskim muzejem. Foto: Jerneja Fridl 82 »Snežni plazovi v Triglavskem pogorju«, »Triglav sveta gora med mitom in resnič- nostjo«, »Gorsko vodništvo v Triglavskem pogorju – od nekdaj do danes« in »Pre- dlog Albina Belarja za zavarovanje Doline Triglavskih jezer (1908).« V sklepnem delu smo sledili predstavitvam, v katerih so se skozi prizmo dediščine prepletala spozna- nja zgodovine, geografije in etnologije. Med posameznimi prispevki so bili tudi naslednji: «Bohinjska podružnica TK Skala«, »Določitev meje na Triglavu in vojašnica Morbegna«, »V spomin na 145. letnico gor- niškega društva Triglavski prijatelji (1872 – 2017)« in «Triglavsko podzemlje.« Tako zasnovan program dvodnevnega po- sveta, kjer so se prepletali slikovni in filmski prikazi z ustreznimi vsebinskimi razlagami, je bil v bistvu temelj za nova spoznanja. „ Nekatera pomemb- nejša spoznanja posveta Glede na relativno veliko število prispev- kov in predstavljenih vsebin v nadaljevanju predstavljamo le nekatere med njimi. Mikša (2018) v članku o »Gorski identiteti Slovencev« razkriva vsa zgodovinska ozad- ja in tudi sodobne poglede ne le različ- nih strokovnjakov, marveč tudi Slovenk in Slovencev nasploh, o Triglavu kot simbolu slovenstva. Ta del slovenske naravne do- brine in narodne dediščine naj bi bil zaradi svojega pomena zanimiv tudi za športne pedagoge. Našo pedagoško in strokovno dejavnost v temeljih povezujemo tudi z aktivnostmi v naravi, kjer imajo obiski pla- ninskega in gorskega sveta pomembno mesto. K temu pa je treba dodati še skrb za spodbujanje zavesti o pripadnosti svojemu narodu, ki ga imajo nekatere države visoko razvite. Športni pedagogi, zlasti pri vodenju pedagoškega procesa športa, lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. »Slovenske gore so se skupaj s Triglavom skozi posamezna zgodovinska obdobja in nacionalni boj trdno usidrale v narodno identiteto Slovencev in postale viden sim- bol razpoznavanja. Tako kot drugi alpski na- rodi smo tudi Slovenci v gorah skovali velik del narodne mitologije. Gorsko mitologijo smo uspešno prenesli v slovenski kulturni prostor, v katerem se ohranja in krepi ter ga hkrati zaznamuje« (Mikša, 2018). Ta spoznanja in védenja moramo neneh- no prenašati na mlade generacije, vse od osnovnošolskih generacij, preko srednje- šolcev do študentov oziroma univerzitetne ravni, kjer naj bi bila študentska populacija še zadnjič deležna načrtnega in programi- ranega ozaveščanja. In to predvsem preko raznolikih dejavnosti v naravi, ki so pove- zane s planinskimi pohodi in gorniškimi turami. To bi torej moral biti pomemben prispevek našega strokovnega in pedago- škega delovanja k višji stopnji ozaveščanja in zavedanja o pomenu biti Slovenec ter o pripadnosti slovenskemu narodu. Prav s tem pa je povezan tudi Triglav, ki je postal pomemben in nezamenljiv simbol sloven- stva. Zanimiv prispevek »Triglav – moj dom?« sta predstavili avtorici (Mrak, Zupanc, 2018), ki govori o odnosu osnovnošolcev in odraslih prebivalcev Slovenije do Triglava. Z anketo, ki je zajela osem osnovnih šol iz različnih regij Slovenije, sta v pilotski študiji želeli od- govoriti na vprašanje »Ali je Triglav še sim- bol Slovencem«, posebej mladim. Hkrati je bilo postavljeno vprašanje odnosa do Tri- glava in tudi odnosa do slovenstva. Učenci 6. in 9. razredov so izpolnjevali kratko anke- to, učenci 3. razredov pa so izvedli nalogo risanja simbolov, ki naj bi bili povezani s slovenstvom in Triglavom kot pomemb- nim simbolom. S pomočjo izbranega vzor- ca odraslih oseb iz različnih krajev Slovenije pa naj bi ugotovili, kako odrasli vplivajo na prenos Triglava kot simbola na mlajše. S trditvijo, da naj bi vsak pravi Slovenec vsaj enkrat v življenju stal na vrhu Triglava, se je strinjalo 41,0 % odraslih anketirancev Avditorij posveta z udeleženci. Foto: Jerneja Fridl Dr. Peter Mikša, eden izmed snovalcev posveta za govornico. Foto: Herman Berčič strokovna in znanstvena srečanja 83 in slaba tretjina (31,0 %) učencev. Odda- ljenost šole ali kraja od Triglava prav tako vpliva na odnos do našega najvišjega vrha in posledično tudi do simbola Slovenk in Slovencev. Bližje, kot je kraj ali šola, več je zanimanja za Triglav in za poti, ki vodijo k njegovemu vrhu. Med odraslimi anketira- nimi jih je 4,7 % že bilo na Triglavu, 39,0 % pa je bilo takih, ki to še nameravajo storiti. Triglav še ostaja simbol Slovencem, pa tudi mladim, vendar pa slednjim ob določenih izkušnjah, predvsem v družinskem okolju. Družina je namreč zelo pomemben dejav- nik pri ozaveščanju in oblikovanju odnosa mladih do Triglava in vsega, kar je poveza- no z njim. Največji vpliv družine se kaže pri bohinjskih učencih, kjer je družina v 83,0 % že bila na Triglavu. Prepoznavanje Triglava kot pomembnega je med učenci dobro, na kar gotovo vpliva poznavanje državnih simbolov, ki so zahtevani z učnim načrtom. Vpliv šole je pri tem pomemben, še zlasti pa imajo veliko vlogo učitelji pri izbiri teme, s katero se ukvarjajo učenci. Med zanimivejšimi predstavitvami naj omenimo prispevek večjega števila avtor- jev (Mrak, Odar, Krek, Marolt, Breznik, 2018) z naslovom »Značilnosti pristopov na naj- višjo goro v Sloveniji (Triglav, 2864)«. Av- torji so z izvedeno raziskavo želeli pridobiti najpomembnejše informacije in podatke o pohodih in turah na Triglav. Do njihove prve študije (Mrak s sodelavci, 2017) siste- matičnega zbiranja podatkov o vzponih na Triglav praktično ni bilo. Glede na vsa- koletni vse številčnejši obisk Triglava, ki je ob preveč množičnem obisku v poletnih mesecih lahko ekološko oziroma naravo- varstveno moteč, se postavlja vprašanje optimalnega (dnevnega) obiska Triglava in visokogorja nasploh. Doseči bo namreč treba dinamično ravnovesje pohodov in vzponov, kjer pa moramo dati varovanju okolja več poudarka kot doslej. V bistvu morajo biti gorske lepote in krajinsko bo- gastvo gora v ospredju naše obravnave. Dejstvo je, da Triglav z gorskim okolišem (in celotni Triglavski narodni park) predstavlja Sloveniji posebno vrednoto. Ta je močno prisotna tudi v zavesti prebivalstva. To je bilo eno izmed vodil raziskovalcev, da bi pridobili potrebne podatke o smereh, po- gostosti in številu pohodov ter vzponov na Triglav. Želje in cilji raziskovalcev pa so bili s pomo- čjo izbranih vsebinskih vprašanj usmerjeni tudi tako, da bi lahko »prepoznali dinamiko in značilnosti vzponov ter osnovne značil- nosti gornikov, ki gredo na Triglav ter do- ločili osnovni profil obiskovalca Triglava« (Mrak in sod., 2018). Velika večina vprašanih (86,0 %) se je na Triglav povzpela vsaj en- krat, manjše število pa tudi večkrat. Zani- mivo je, da je kar 42,7 % vprašanih opravilo vzpon v enem dnevu, kar kaže na primer- no psihofizično pripravljenost planincev in gornikov. Več kot tretjina (38,0 %), pa je opravila navedeni vzpon v dveh dneh. V širšem območju Triglava je število noči- tev v planinskih postojankah pomemben posredni podatek za ugotavljanje števila vzponov na Triglav. V zadnjih dveh sezonah (2016, 2017) je bilo zabeleženih povprečno 34.000 nočitev na sezono. Kot navajajo av- torji pa je ob dejstvu, da je visok tudi eno- dnevni obisk, število vzponov še bistveno večje. Ocenjujejo, da je skupno letno šte- vilo vzponov na Triglav vsaj med 50.000 in 60.000. Pričakovano se večina odloča za vzpon v družbi oziroma v skupini do pet oseb. Takih je bilo na osnovi anketnih odgovorov 45,0 %, ena tretjina (33,0 %) gre v dvoje, manjši del planincev in gornikov (1 1,0 %) pa opravi vzpon samostojno. Za raziskovalce dinami- ke vzponov je bilo tudi zanimivo vprašanje, kakšno oziroma katero smer izberejo pla- ninci ali gorniki. Enodnevni pohodniki obi- čajno začenjajo vzpon preko dolin Krme in Vrat, dvodnevni obiskovalci Triglava pa se raje odločijo za pot iz Bohinja ali Pokljuke. Med planinci in pohodniki so torej po- membne razlike, pot iz Trente pa v enakem številu uporabljajo tako tisti, ki se odločijo za enodnevno turo, kot tudi tisti, ki si za to vzamejo dva dneva. Razumljivo je, da planinci in gorniki najraje obiskujejo Triglav poleti in jeseni, v zim- skem času pa je teh zelo malo (2,0 %). Ka- dar hodijo v skupini, se v večini odločajo za dvodnevno turo ali več, če pa so samohod- ci ali pa v dvoje, pa turo opravijo v enem dnevu. Največ vprašanih (93,0 %) se je na pot proti vrhu odpravilo po markirani poti. Zakaj Slovenke in Slovenci tako radi obisku- jejo Triglav in kaj jim pomeni ta nevsakdanji vzpon? To je bilo smiselno vprašanje, ki si so ga zastavili tudi raziskovalci. Pohod na Triglav večina anketiranih (54,0 %) visoko vrednoti, predvsem kot narodni simbol, hkrati pa kot najvišjo goro v Sloveniji. Raz- gledi z vrha in uživanje ob pogledih na neokrnjeno gorsko naravo in gorovje v so- seščini so zelo cenjeni, prav tako doživetja na poti in v naravi nasploh. Zanimiva so tudi naključna srečanja z drugimi planinci in gorniki. Vse to uvrščajo med kakovostne izkušnje, še posebej pa so ponosni na tre- nutek, ko stopijo na vrh Triglava in podoži- vljajo pristno veselje ob Aljaževem stolpu. Moteč dejavnik, ki spremlja številne gorni- ke na Triglav (73,0 %), je velikokrat preveč množičen obisk, saj se neprekinjena kolona obiskovalcev vije vse od Kredarice, preko Malega Triglava do vrha in seveda tudi na- zaj. Za nekatere (16,0 %), je nesprejemljivo tudi neprimerno vedenje planincev, še po- sebej moteče pa je prekomerno pitje alko- holnih pijač in nerazumljivo odlaganje ter odmetavanje odpadkov. Bivši minister za kulturo Tone Peršak z udeleženci posveta. Foto: Herman Berčič 84 Raziskovalci navajajo, da so zaradi dobre prometne povezanosti in dostopnosti zla- sti v poletnem in jesenskem času te poti zelo obremenjene, še posebej, ko gre za enodnevne vzpone. Dolina vrat je vsled tega najbolj priljubljeno in hkrati obreme- njeno izhodišče, zato bi skladno z načeli trajnostnega razvoja morali urediti tudi trajnostni dostop v dolino. Vzporedno s tem pa bi morali uvesti poseben nadzo- rovan režim za vzpon na vrh, še posebej v poletnem času. Namreč trendi vzponov na Triglav kažejo na vsakoletno poveča- nje, kar v določeni meri že ogroža naravno gorsko okolje, zmanjšuje varnost na poteh in znižuje raven doživljanja gorske narave ob vzponu. Zato »bodo potrebni določeni ukrepi v obliki načrtovanih in nadzorova- nih vzponov, ki bodo temeljili na okoljskih in socialnih kriterijih nosilne zmogljivosti« (Mrak in sod., 2018). Na posvetu v Mojstrani je s prispevkom sodeloval tudi avtor pričujočega članka z naslovom »Triglav z vidika športnega tu- rizma« (Berčič, 2018). V njem utemeljuje smiselnost obravnave navedene tematike. Namreč tovrstne obravnave so bile do se- daj razmeroma redke in bolj ali manj po- vezane s posameznimi objavami različnih pohodniških in planinskih poti, ki so vodile v triglavski gorski okoliš in tudi na sam Tri- glav. Celostne obravnave Triglava z vidika športnega oziroma gorskega turizma, pri čemer imamo v mislih predvsem strokovno obravnavo, do sedaj nismo zasledili. Športni turizem je v bistvu sestavni del tu- rizma in fenomen današnjega časa. V šte- vilnih evropskih državah je visoko razvit in zavzema pomembno mesto v narodnem gospodarstvu. Postopno se razvija tudi v Sloveniji. Povezovanje športa in turizma je skladno s sodobnimi trendi preživljanja ak- tivnega oddiha, gorsko okolje pa izjemna naravna destinacija (območje) za sprošča- nje in pridobivanje novih moči za življenje in delo (Berčič in sod., 2010). Triglav in njegov gorski okoliš, ki ga smisel- no povezujemo s športnim turizmom, pa je mogoče obravnavati tudi z vidika posame- znih vrst športnega turizma. Posebej lahko govorimo o pohodniškem in gorniškem (gorskem) turizmu. Za Triglav in njegovo okolico, ki sta kar nekaj mesecev pod sne- gom, je zanimiva obravnava tudi z vidika zimsko-športnega turizma. V zvezi s tovr- stno obravnavo pa je zaradi postopnega dviga znanja in ozaveščenosti o ohranjanju naravnih danosti v gorskem okolju vse bolj v ospredju tudi trajnostni športni turizem. Glede na to, da je Slovenija alpska dežela in ima tako zelo dobre naravne pogoje, klimo in relief za razvoj pohodniškega in gorni- škega turizma, sta pohodniški in gorniški turizem vsekakor lahko pomembna dela ponudbe športnega turizma« (Berčič in so- delavci, 2010). To seveda še posebej velja za Triglavsko pogorje in sam Triglav s številni- mi ostenji in grebeni. Razvejanost poti v triglavskem pogorju je res velika, njihovo raznolikost pa spozna- mo, ko se odpravimo na vrh Triglava. Na osnovi dostopnega podatka je bila prva markirana pot iz Bohinja na Triglav urejena leta 1879. Od tedaj vodijo na Triglav številne markirane in zavarovane poti. Možni so do- stopi iz posameznih alpskih dolin in drugih izhodišč, kot so opisani v številnih izdajah planinskih vodnikov in prikazani na planin- skih kartah Planinske zveze Slovenije. Posejanost pogorja s planinskimi kočami omogoča pohodnikom in gornikom raz- meroma varne poti v smislu načrtovanja posameznih gorniških tur. Ob upošteva- nju vseh napotkov in priporočil za gibanje v sredogorju in visokogorju v vseh letnih časih, o čemer je pred 40-timi leti posebej izčrpno pisal Šegula (1978), se ture lahko končajo z velikim zadovoljstvom udeleže- nih planincev in gornikov. Triglav je s svojimi zasneženimi okoliškimi pobočji in največkrat zadosti debelo sne- žno odejo, ki večkrat traja do zgodnjega poletja, vedno vabil pohodnike, gornike in turne smučarje, da bi okusili čar zimske- ga vzpona in spusta na smučeh. Triglavski smuk je vsako leto privabljal znatno število ljubiteljev gora in smučanja, zlasti v spo- mladanski mesecih, pa tudi sicer v zimskem času. Zasneženi Triglav je s svojimi gorskimi razsežnostmi privabljal številne gornike in alpiniste predvsem z neokrnjeno zimsko naravo in krajinskim bogastvom. Na osnovi navedenega je Triglav z gorskim okoljem posebej zanimiv tudi za razvoj zimsko- -športnega turizma. Ko govorimo o športnem turizmu v pove- zavi s Triglavom in njegovim visokogorskim okoljem, moramo zaradi generacij Slovenk in Slovencev, ki prihajajo za nami, posebej upoštevati tudi načela trajnostnega špor- tnega turizma. To v bistvu pomeni, da naj obiskovalci, posamezne izbrane dejavnosti, ki se izvajajo v navedenem gorskem okolju, torej pohodništvo, planinstvo, gorništvo ali alpinizem, upoštevajo sedanje in bodoče ekološke vplive ter potrebe okolja in oko- liškega prebivalstva. Gre torej za proces, ki naj Triglavu in njego- vi gorski okolici zagotovi zadovoljevanje raznolikih potreb in želja sedanjim gene- racijam, to isto pa naj omogoči tudi priho- dnjim rodovom. Trajnostni športni turizem naj bo torej predvsem prizanesljiv do na- ravnega, kulturnega in socialnega okolja, hkrati pa naj zagotavlja zadovoljstvo udele- žencem. V bistvu trajnostni športni turizem zagotavlja optimalno uporabo naravnega okolja, vzdržuje ekološke procese ter po- maga varovati naravne vire in biološko ra- znovrstnost (Mihalič, 2006, 2008). To mora v največji možni meri veljati tudi za Triglav in njegov gorski okoliš, še posebej zato, ker se nahaja v Triglavskem narodnem parku. „ Zaključek Posvet v Mojstrani je bil posvečen posame- znim obletnicam Triglava, med katerimi je prvi dokumentirani vzpon na našo najvišjo goro gotovo najpomembnejši. Ob števil- nih prispevkih in predstavitvah je prinesel nekatere nove ugotovitve in spoznanja. Raznolika in bogata programska zasnova je omogočala obravnavo Triglava in tri- glavskega pogorja z različnih strokovnih zornih kotov in gledišč. Z vidika narodne dediščine in preteklega zgodovinskega toka dogodkov je Triglav v zavesti Slovenk in Slovencev globoko zasidran. Postal je na- rodov simbol upora in obstoja. V sedanjem Avtor prispevka pred avditorijem. Foto: Jerneja Fridl strokovna in znanstvena srečanja 85 času pa vzpon na njegov vrh pomeni izje- mno doživljajsko izkušnjo ter duševno in duhovno sprostitev, hkrati pa tudi notranjo obogatitev. Triglav še ostaja simbol Slovencem pa tudi mladim, vendar pa slednjim ob določenih pridobljenih izkušnjah, predvsem v dru- žinskem okolju. Družina je namreč zelo pomemben dejavnik pri ozaveščanju in oblikovanju odnosa mladih do Triglava in vsega, kar je povezano z njim. Na posvetu so bili dani odgovori v zvezi z značilnostmi pristopov na najvišjo goro v Sloveniji. Predvsem je smiselno sistematič- no zbiranje podatkov o vzponih na Triglav, ki jih do sedaj praktično ni bilo. Vsakoletni vse številčnejši obisk Triglava je ob množi- ci planincev in gornikov – zlasti v poletnih mesecih – z vidika trajnostnega razvoja in ohranjanja gorske narave že vprašljiv in tudi moteč. V najkrajšem možnem času bo potrebno odgovoriti na vprašanje optimal- nega (dnevnega) obiska Triglava in visoko- gorja nasploh. Doseči bo treba dinamično ravnovesje pohodov in vzponov, kjer pa mora biti varovanju okolja dano več pou- darka kot doslej. Poti, ki vodijo na Triglav, so mnogotere, predvsem iz posameznih Alpskih dolin. Dostopne so v vseh letnih časih, čeprav se v zimskih razmerah v gore podaja manj planincev in gornikov. Vse to je osnova za pohodniški in gorniški (gorski turizem) v celotnem triglavskem pogorju, še posebej tudi zaradi številnih planinskih koč in zave- tišč, ki omogočajo planincem in gornikom načrtovanje pohodov in tur v daljšem ča- sovnem obdobju. Čeprav je Triglav pozimi manj obiskan, pa so zato zelo cenjene zim- ske turno smučarske poti. S turnimi smu- čarji pa te postajajo sestavni del zimsko- -športnega turizma v triglavskem pogorju. Za prihodnost izjemnega visokogorskega naravnega okolja, ki ga simbolizira Triglav, pa je nadvse pomembno, da na osnovi načel trajnostnega razvoja in trajnostnega športnega turizma, vse to ohranimo gene- racijam Slovenk in Slovencev, ki prihajajo za nami. „ Literatura 1. Berčič, H. in sod. (2010). Šport v turizmu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 2. Berčič, H. (2018). Triglav z vidika športnega turizma. V Zorn, M., Mikša, P., Lačen Benedi- čič, I., Ogrin, M., Kunstelj, A. M. (ur.). Zbornik Triglav 240. 285–290. Ljubljana: ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. 3. Mihalič, T. (2006). Trajnostni turizem. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 4. Mihalič, T. (2008). Trajnostni razvoj evropske- ga turizma. Turizem 10–12. 5. Mikša, P., Ogrin, M., Glojek, K. (2018). Gorska identiteta Slovencev. V Zorn, M., Mikša, P., Lačen Benedičič, I., Ogrin, M., Kunstelj, A. M. (ur.). Zbornik Triglav 240. 157–165. Ljubljana: ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. 6. Mrak, N., Zupanc, A. (2018). Triglav – moj dom? V Zorn, M., Mikša, P ., Lačen Benedičič, I., Ogrin, M., Kunstelj, A. M. (ur.). Zbornik Triglav 240. 269–277. Ljubljana: ZRC SAZU Geograf- ski inštitut Antona Melika. 7. Mrak, N., Odar, M., Krek, A., Marolt, M. in Bre- znik, K. (2018). Značilnosti pristopov na naj- višjo goro v Sloveniji (Triglav, 2864 m) V Zorn, M., Mikša, P., Lačen Benedičič, I., Ogrin, M., Kunstelj, A. M. (ur.). Zbornik Triglav 240. 187– 203. Ljubljana: ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. 8. Strojin, T. in sod. (1980). Triglav, gora naših gora. Maribor: Obzorja Maribor. 9. Šegula, P . (1978). Nevarnosti v gorah. Ljubljana: Planinska založba Slovenije. Dr. Herman Berčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Profesor v pokoju herman.bercic@gmail.com Gorniki pri Aljaževem stolpu ob zatonu večera. Foto fotografije s posveta: Herman Berčič