186. številka.
Ljubljana, četrtek 14. avgusta.
XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD.
Uhaja v»ak dan, izvaemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeuian za avstro-o^erake dežele za celo leto IG gUl., za pol h ta 8 gL. m« Četrt leto 4 «ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 'SO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se taćuna 10 kr. sa mesec, 30 kr. sa ćetrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in Bft dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četlristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši
Vesele dnevne novice.
Telegram z Dunaja poroča 13. avgusta : Denašnja .Wiener Zeitung" priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo na predsedujočega v ministerskem Bvetu, g. Stremayra in na ministra notranjih stvarij, grofa Tai tleja, datirano iz Monakovega 10. avgusta, s katerim pismom cesar sprejema 11. julija prošeno ostavko (demisijo) celega mi niste r-stva in grofu Taaffeju nalaga, naj novo ministerstvo sestavi, ter pričakuje njegovih nasvetov čem prej je moči.
Vendar enkrat! Tako vzdihne vsak politično izobražen Slovan v Avstriji in velik kamen se mu odvali od srca.
Prihraniti si hočemo o tem dogodku in o željah in bojaznih naših za prihodnjo šte Vilko več izpregovoriti.   Zdaj  pa prelazimo precej k drugej, nič meoj važnej in za avstrijske Slovane nič menj veselej nov ci.
Tudi naš minister vnanjih zadev, Magjar in veliki sovražnik Slovanstva, grof A n d r a s s v se je ministerstvu odpovedal.
„Pester Lloyd,u kateri je dostikrat veljal za glasilo Andrassvjevih misli j, prinesel je 11. t. m. senztcijonalno novico, da se grof An d ras sy, kateri je Sel na svojo graščino t Terebes, ne vrne več na svoje ministersko mesto, temuč da je dal ostavko. Rečeni list je pristavil, da ima to svojo vest iz zaneslji vega vira, pa da jo potrjuje tudi to, ker bo v Andrassyjevt j palači v Pešti stanovanja stran kam odpovedana, znamenje, da jih bode grof na zimo potreboval. Dunajski listi so čakali, kaj poreko ificijozni časniki. Ti pa rnolfć. To je valjda znamenje, da je „P. L." poročilo resnično.
Magjarski listi od 11. avgusta pa vsi govore o odstopu Andras-yjevem, kot gotovej stvari. Največ ve povedati „Napio", ki pravi, da ta odstop nij nič nepričakovanega, mnogi, pravi, bodo ta odstop obžalovali, ali po tem, kar je Andrass.y mej obravnavanjem glede nagodbe proti Ogerskej storil, po njegovej ori-jentalnej politiki od dalmatinskega (cesarjevega) potovanja do zasedenja Đosne, ne bode ga cela Ogerbka obžalovala. Narod ne more pozabiti ustavnim ministrom, če so zoper njega interese in zoper njegovo voljo delali. An-drassy, da je te svojo bosensko politiko vejo pod soboj odžagal, na katere) je sedel; njegov padec je bil potreben in zaslužen. Mej An d r a s h y j e m in vojnim ministrom, pravi dalje ta list, so bili uže dalje časa prepiri zarad okupacijeNovegaPazara, vsled česar je vojni minister dal svojo ostavko. Vesti, ki so iz Bosne in Albanije došle (menda, da se hočejo Albanci z oboroženo roko ustavljati, ako Avstrijci vmarširajo v novopazarsko ozemlje Ur.) potrdile so mnenje vojnega ministra in A n d r a as y j e padel v nemilost. Oa nij bil povabljen v Gastein, za to je dal svojo ostavko. Drug uzrok njegove odpovedi je poravnanje s Čehi. Češki plemenitaši so se maščevali, ker je nekdaj Andrassv vrgel II o h e n w a r t a. Naslednik mu bo najbrž baron Oto HUbner.
Drug magjarsk list „Magj. Orszag" pa meni, da pojde za Andrassyjem še Tisza, in da bode Ogerska tega ministra rešena. Da je Andras y odpuščen, to je zaslužil, dežela in monaihija se bodo oddahnili, ko bosta od njega osvobojeni. — „P. L." pa v uvodnem člauku večernega lista toži, da odpust An drassvja parlamentarno nij motmran, ter meni, da bode  znotraj  in zunaj   monarhije močno
vznemiril. Torej protivno mnenje od druzih magjarskih listov.
če se vesele Andras yjevega odstopa Mu-gjari, mi jih teško razumemo, ali nič nemarno proti temu. Vemo le, da se ga imamo veseliti mi Slovani. On je namreč kriv v prvej vrsti, da se je zadnjih osem let proganjanje Slovanov pri nas vzdržavalo, on je kriv vse neznosne magjarske in nemške hegemonije, in on nij kriv, če se naša monarhija nij zaplela v pogubno akcijo zoper Rusijo, in tako zoper ves slovanski element. Naj pride kdor hoče na njegovo mesto, da le zopet Magjar ne pride in teško je mogoče, da bi slabši mož prišel za nas.
Ne vemo, ali je trditev „Nap!ovau resnična, da je padel Andrassy tudi zavoljo češkega vprašanja, da so ga vrgli češki aristokrati, maščevaje intrigo, katero je pred osmemi leti „kralj Andrassv" z vspehom bil osnoval proti I Iohenw.ii tu ; če pa je resnična (in verjetno bi bilo, ker se odstop Andras>yjev z odstopom ustavovernega cislejtanskega minister-stva vred poroča) potlej bi se menda še tem bolj smeli nadejati kolikor toliko ugodne i*z-premembe tudi v notranjej politiki. V prvej vrsti pa nam izpolni Bog narodno molitev Slovencev: reši nas Stremi, v ni!
Politični razgled.
V Ljubljani 13. avgusta. Glasila takozvane nemške ustavoverne stranke pišejo, da bode prihodnje TaarTejevo kiHtlici j s ktt ministerstvo (t. j. sestavljeno iz raznih frakcij), H se bode skoro osnovalo, obdržalo ministre Ilorsta, Ziemial-kovskega in — Stremayra! Od dozdanjih ministrov bodo Chlumetzky, Glaser, Man-feld in Pretiš izločeni. Kar se tiče Stremayra
Peter Preradović,
hrvatski pesnik.
(Fo hrvatskih virih priredil —2.) Namen naslednjih črtic nij, natanko in obširno ocenjevati dela jugoslovanskega veli kana, — ker to so storili uže učeneji možje, tudi Slovenci (na pr. „Zora" 1874 in 1875) temuč prvi namen jim je, opozoriti Slovence vsaj sedaj na prvega pesnika bratskega, sosednega nam hrvatskega roda, sedaj po slovesnem prenosu njegovih kostij z Dunaja v „mater-zemljo", kar se o prenosu samem nij dovelj storilo. Skrajni čas je, da opustimo one samo puhle vzklike in fraze o nače m zjedi-njenji iu da se začenjamo bliže upoznavati z njihovo znanstveno iu lepoznansko književnostjo. — Dokler se večina omikanih Sloveu cev, sosebno mlajših ne seznani bolj b hrvat-
skimi m srbskimi pisatelji; dokler je dokaj | takih, hi se niti seznaniti neeejo, in vendar trde v ovojej oholosti, veseleči se menda svojega napredka, da na 81 Fosedje romajo književnosti, ter da ne bodejo nobene imeli; dokler je kaj teh nevednih opozicijonalcev, dotlej je beseda o našem zjedinjenju v jeziku ali kakorkoli diugače Še ničeva.
Zadovoljen sem, če spreobrne ta kratek životopis nekoliko tacih dušic, da tudi one polože kamen k temelju naše prave, resnične, ne samo oslavljane in napivane sloge.
Peter Pre radove se je rodil 10. marca 1818. leta v Grabrovuici, vasi bivše Gjurje-vačke krajiške polkovnije, sedaj županije Belo varske. — Oče mu, JovaD, izvojeval si je v francoskih bojih srebrno medaljo in časništvo. Uže 1. 1830 sprejet je bil Peter v vojno akademijo v dunajskem Novem mestu, kjer se je moral pokatolifrti, tako je velela tedanja postave. — Na akademiji bil je vseh 8 let
prvi. — V humauiora prlSedŠj se je jel pečati uže s pesništvom, nemškim se ve da, in celo profesorji hvalili so njegove mlade proizvode. — Kadar je trebalo kake pesni »rigodn:ce (gelegencheitsgedieht) spomnili so se tovariši vselej Preradoviča.
Ko dovrši akademijo, stopi v 33. peški polk, ki je stal tedaj v Milanu ; poprej pa še obišče osivelo mater in sestro. A pri^edši domov — Be je komaj razumel z domačimi, ker dvanajstletni deček zapustil je dom, a osem let nij Čul materiuega jezika. Komaj se je zopet malo privbdil domačim glasom, odtira ga nemili poklic v tujino in gotovo bi bil Prera-dov:e izgubljen za Hrvate, ko bi ne bili uže tedaj precej gosto posejani mej polki hrvatski in srbski častniki, ki so se uže s ponosom zavedali narodnosti svoje.
L. 1840 dojde v Preradovičev polk Ivan Kukuljevič, znani pisatelj, ki je bil uže tedaj mnogo spisal v narodnem jeziku. Ko
(kateremu moramo mi Slovenci najbolj želeti, da bi — Sel in Sel za vnele)) piše .Tages-bote aas M&hren* in nN. fr. IV." za njim, da zdaj, odkar je Stremayr tolikokrat preme ni 1 se, ne more nikomur na misel priti, h m a t r a 11 ga za zastopnika n e nisko-liberalne stranke. — Čega v torej je ?
Sarajevski magistiat baje ceni škodo, ki je vsled požara v Sarajevu narejena, na 23 milijonov. Gotovo je to pretirano, a se tmirom je grozno, če se prav veliko menj vzame. — Najnovejši telegram se glasi: „Erar-neg* blaga je zgorelo za sto tisoč goldinarjev. Druga pripovedovanja so pretirana." ViiiaiiJ«* drhive.
Pariški in londonski telegrami poročajo, da je Rusija poslala podpisancem berlinskega dogovora protest zoper to, da zdaj, ko je Rusija iz Rumelije in Bolgarije svojo vojsko uže ven v?ela, nabira Turčija svojo vojsko na meji vzhodnje Rumelje.
I« Mielgratta se poroča, da so bili oni teden vsi protokoli potrtem, s katerimi je meja mej Turčijo in Srbijo določena. S tem je torej dotična komisija delo dovršila in konec je malih prepirov za mejo.
Iz M^ilipojtlja se piše, da Aleko-paša ne more zatreti veliko-bolgarske propagande tudi ko bi hotel. Agitacija za združenje s neverno Bolgarijo se v vzhodnjej Korneliji nadaljuje.
Na Francoskem se novine pečajo z ▼olitvijo v Bordeauxu, kjer kandidira spet Blan-qui. — Minister Wadington pripravlja v počitnicah „rumeno knjigo", v k a te rej bode priobčil več dokumentov o grškem, egiptskem in romunskem vprašanji.
Iz Imaš teina se telegrafira 12. avg.: Kemški cesar je denes popoludne odpotoval Županu je rekel, da se je dobro pozdravil in da ga veseli, da se je z avstrijskim cesarjem sešel.
Na JVemikem se socijaliBtično gibanje širi kljubu ostrim postavam Bismarkovim. To se je zopet te dni pokazalo v Hamburgu, kjer je demonstrativno udeležilo se nad 30.000 delavcev pri pogrebu ho ci j al i stičnega vodje Geiba — Ker bode po Bismarkovih novih čolnih in gospodarskih postavah kruh na Nemškem po dražil se, raslo bode tudi število nezadovolj nežev.
Dopi
NI.
Iz celjske okolice 7. avgusta [Izv. dop.] Celjsko učiteljsko društvo je imelo 6. t. m. svoj redni shod vCelji. Ker bo se šole t mestu uže prej končale, je večina učiteljev in učiteljic v razne kraje odišlo na počitnice, bila je udeležba nekoliko manjša nego druge-krati, bilo nas je samo 18. Po p reci tanj i in sprejetji zapisnika zadnje skupščine nazna-
nja predsednik gospod Bobizut dopis štajerskega .lehrerbunda" zadevajoč naznanitev od
poslancev k zborovanji imenovanega društva in doplačevanje društvenih doneskov. Navzoč -nim predstavlja g. Šetino, učitelja ia Kranjskega. Gospod A. Brezovnik, učitelj t Vojniku obravnava metodično zgodovinsko sliko „vitezi", koja se razteza 1. na imenitnosti vitezov, 2. odgojo vitezov, 3. grb rodbin, trgov, mest, dežel in cesarstev, 4. govornik razlaga o vi težki h gradovih, 5 o vitežkih podložnih, G. o propadu vitežtva, 7. o nehanji vitežtva.
Gospod V. Jarc, učitilj v Št Jurji n. j. ž. nadaljuje svoje predavanje o slovenskoj slovnici in sicer takrat o stopnjevanji pridevnikov. Govornik je povedal 1. kratko vodilo, da učenci sami povelo in razume) stop nje pridevnikov, 2. o rabi besedic ko, kot, kakor, nego, od, pri stopnjevanji pridevnikov, 3 izobraženji posameznih stopinj s pomočjo dodjanih končnic in drugih podaljšav, 4. o besedici »bolj-? pri katerih pridevnikih ta besedici stopnjevanje namestuje. Obravnaval je prvo in drugo s-t opiti jo, ter to na mnogo — vsestransko izdelanih nalogah pojasnjeval in utrjeval.
Glede prihodnje uradne učiteljske konference, ki bode 3. in 4. septembra 1.1. v Št. Jurji na južnej Železnici se izreka želja on-dotnega nadučitelja g. Vučnika, da naj oni gg. udeležitelji, ki žele prenočišča v Št. Jurji takrat, naj mu to naznanijo in sicer, Če žele* v gostilni ali v privatnih hišah prenočiti, da se ne bo kateremu primerilo, kakor lanskega leta, ki so eni Še v poznej noči iskali prenočišča. V manjših krajih gostilne navadno ne-majo toliko prostora pripravljenega, naenkrat 50 do GO gostov prenočiti.
Prihodnje zborovanje bode imelo celjsko učiteljsko društvo meseca novembra.
J z 4 VI Ju 11. avgusta. [Izviren dop. Čital sem v predzadnjih številkah vašega cenjenega lista o razmerah podučavanja sloven skega jezika v notranjej nunskej Šoli v Ljub Ijani. Nij moj namen o tem dalje razpravljati ali kar mi na srcu leži, hočem vendar omeniti Bil sem navzočen pri prvih letošnjih skušnjah naše novo osnovane okoličanske dekliške šole v Cel ji, pod vodstvom vrlih šolskih sester Pripoznati moram, kar bodo vsi navzoči pritrdili, da v tako olikanej lepej slovenščiu še do zdaj nikjer nijsem slišal podučevati, ka kor v Cel ji, bil sem uže pri več skušnjah pa
v resnici povem, da še nijsem slišal v tako lepej slovenščini, n« videl tako ubranega reda, tn temeljitega podučevanja.
- Res se tn šola za prav izvrstno pripoznati mora, in zasluži vse podpore in posnemanja. Vsakega, kateri Ima količkaj ljubezni do slovenske mladine in narodnosti meta ga v Brce veseliti če se naSej prihodnjosti boljši dnevi približujejo tudi po šolah.
Star pregovor pravi: .kar boste Bejali to boste želi", te.laj je naša naloga podpirati pošteno reč, da se seje dobro seme v nežna mlada srca, in prihodnjost bo naša. Stvar onih pa, ki dozdaj ne delajo prav, je, posnemati dobre druge.
Iz Homcna na Krasu 31. julija. [I tv. dopis] Ker sem za umno nad j ere j o in njeno razširitev po milej našej, dasiravno kamenitoj kraškoj domovini, uže od nekdaj jako vnet, podal sem se tudi jaz dne 24. t. m. t Sežano popotnega učitelja za sadjerejo poslušat. To sem storil z velikim veseljem, pa žalibog varal sem se, in moram pritrditi vašemu dopisniku iz gornjega krasa, da podu-čevanje nij zadostovalo, tudi ne kar se tiČa načina predavanja in jezika.
Dostaviti moram dopisu iz gorenjega Krasa dalje o tej stvari še nekaj, kar mi posebno na srcu leži, in to sledeče. Glejte, jaz živim mej kmeti in reči smem, da poznam njih ni šljenje popolnoma.
Kmet res da zmirom svojo „po starem" trdi, pa verjemite mi, da uže več let sem, vendar ne več tako močno, kakor poprej. Od kar imamo namreč uže več let zaporedoma le slabe letine, posebno jako občutljive kmetijske  kalamitete  kakor,  grozdno , sviloprej-kino i. t. d. bolezen; osobito pa od kar so imeli naši kmetje uže večkrat priliko tu pa tam  dobrega  govornika in tudi strokov-njaškega govornika o kmetijstvu javno podučevati slišati niJBO več tako trdovratni „sta-rokopitneži", kakoršni bo še pred primeroma malo leti bili.
Dandenes Be ne sliši več tako pogostoma, kakor nekdaj, kmeta po sploh znanem načinu modrovati, „a kaj bode škric kmeta kmeto-vati učil" in tako dalje; pogOBtoma se uže sliši tudi reči, „a glejte gospo l so prav prid-gvali, režon imajo, a oni uže za stopijo našo reč, da bi jo le tudi mi tako zastopili i. t. d." No od naše kmetijske inteligence tukaj, razume Be samo v sebi, ne govorim, oaa čuti
pozve,   da je Preradović pesni*, prigovarjal! mu je na vso moč,  naj pesniku je v narodnem jeziku, a — znal ga je (Preradović) pre-Blabo in menil je, da je preokorcn; jemal pa je od tedaj k pesnim vsaj narodne predmete.
Kukuljević otide od polka in Preradović pozabi na svoj narod ; težko bi bil zapel ke-daj v materinem jeziku, da nij bil prestavljen njegov polk 1. 1842 v Dalmacijo, in da se nij seznanil na potu tija, v Benetkah, z nekaterimi narodnimi častniki 51. polka, mej njimi soBebno pa s Spiro Dimitrovićem. — Pri slovesu obljubi mu Spiro, da napravi v slavo hrvatskih častnikov polka Gjulajevega, to je 33. v katerem je služil naš pesnik, pesen ter da mu jo posije v Zader; Preradovič pa se je moral zavezati, da mu odpeva tudi v hrvatskem jeziku. In tako je tudi bilo: Preradovič je spel prvo hrvatsko pesen, sicer v jeziku malo okorno, a za začetek dobro.
V Zadru spozna se z Aut. Kuzmamćem, ki je naumil izdajati „Zoro Dalmatinsko". —
Za uvod spiše Preradović prvemu listu znano „Zora puca, bit će dana", kojej so se začudili vsi tedanji „Iliri", ter so po pravici prorokovali mu sijajno bodočnost.
Spoznanje in pohvala spodbudi ga, da jame na vso moč proučevati materini jezik i kmalu za „Zoro" nastale so druge pesni, kot .Putnik", „Djed i unuk" itd. Pomagal je tudi Kuzmaniću uredovati list, in da posebno v onem času častniku nij bilo lehko hoditi zaradi tega v tiskarno, to je gotovo.
V Zadru zaljubi se tudi v svojo prihodnjo soprogo Pavlo, hčer pokojnega tribun, svetovalca Ivana de Ponte. Zaroči se z njo, a poroko mu je za sedaj pretekla zapoved, da mora k drugemu bataljonu svojega polka v Pešto. Prouzročil je to premeščenje lastnik polka grof Gjulaj sam, ker je bil sploh velik sovražnik častniškim ženitvam. A Preradović se ne da ostrašiti, pove mu naravnost, da ne more in neče popustiti od te ženitve, kar je grofu tako dopadalo, da ga kmalu spusti v
Dalmacijo nazaj. V Pešti seznani se z Igu. Bertićem, skozi Zagreb se vrnivŠi pa s tedanjimi prvaki hrvatskimi.
S osebno Vraz ga je radostno sprejel, uvel ga v znameniteje domorodne rodbine in seznanil z vsemi tedanjimi književniki. — Vesel se je vrnil Preradović v Zader; „poput Rimskoga triumfatora", pravi Troski.
Kmalu potem 1. 1847 premesti se njegov polk v Italijo, in v Pavi)i jih naleti italijanski punt. — Od tam so morali iti na pomoč ob-koljenej Mautovi, kder se je Preradović dobro obnašal. Meseci maja 1843 1. postane stotnik. Ko iztira Radecki Pijemonteze iz avstrijske Italije, dojdejo v Monco, kjer si izprosi Preradović odpust, ter He poroči ll.okt. 1848 v Dubrovniku B svojo Pavlo.
V Monco se vrne zopet sam, ker takrat častniki nijso smeli imeti pri Bebi svojih rodbin. (Konec prih.)
uže od nekdaj živo potrebo kmetijskega poduka, iz katerega edino je V stanu napredek in boljši stanje izvirati. Kakor rečeno, k drugačnemu mišljenju o kmetijskem poduku dove Ua je našega prostega kmeta pred vsem sila, potem pa velik potrud strokovnja-fikih za stvar unetih mož, bodi si v pisanju ali pa govorjenju pravih temeljitih podukov. Terain, zaupanje, katero kmetijski poduk dan-denes na Primorskem zauzima vse je težko pridobljeno, in žalibog! da še nikakor ne tako splošno, kakor je želeti, najboljši dokaz temu je gotovo kaj majhno število učencev na naših kmetijskih šolah toliko v Gorici kolikor na Slapu. Ne na stotine, ampak na tisoče je še takih, kateri pravijo, „a sem uže 40 let tako delal pa bodem še za naprej" ali pa, „a jaz sem se od mojega očeta kmetovati učil, moj sin naj se pa od mene, doma, doma naj dela, ne pa v kmetijskej šoli pohaja".
In ravno za uverjeoje tacih kmetov je treba za popotnega učitelja, da dobro pozna krajne razmere in ne trdi kaj taccga, da vsak prosti kmet neverno z glavo pomaja.
0«1 Vofflnjite B. avg. [Izvir, dop.] {Krava ukradena.) V Špitalicu je bila v noči od zadnjega julija na prvega avgusta on-dotnjemu učitelju g /olnirju ukradena lepa krava, ki je imela uže vsak čas povrči. Pred ta dan pa je bil v Konjic »h semenj. Učitelj se v svojej obupnosti obrne na svoje tovariše, ter jih prosi, da naj bi oni po otrocih kaj izvedeli o njegovej ukradenej kravi. In res to je imelo dober vspeb. Neki mož iz Vrbnega pride naznanit, da je njemu neki Florjan Ze-bič, kravji „mešetar", kravo na prodaj ali pa v zameno ponujal, na katerej se nahajajo vsa ona določilna znamenja, krava je tuli mej tem povrgla itd. To se naznani občinskemu pred-stojništvu v Št. Jurji, katero je stvar preiskalo in — ukradeno lastniku nazaj poslalo, a moža „mešetarja" v Celje sodniji izročilo. Ta je sicer rekel, da je kravo kupil iz konjiškega sejma domov gredo, a se je pri svojim nedoslednem izgovarjanji izdal. Kravo je baje ponujal mesarjem v Št. Jurji, dasiravno je imela uže povreči; prižagal jej je rogova in ju opi -lil, pa vsa ta prizadevanja tatvine vendar nijso mogla zakriti. — Po otrocih je uže mar-Bikaj na dan prišlo.
na slamo, in solnce je pripekalo v očaloo šipo, ter s svojim žarom skozi steklo slamo užgalo.
— (Otrok za žgal.' V Kresnicah bližu Litije se je dietni dečko Janeza Orehka igral z užigalnimi klinčki pod kozolcem in zažgal, da je zgorelo kozolec, hiša, kašča ia hram.
— (Iz Toplic) na Dolenjskem se piše, da bo letos te kopelji posebno dobro obiskane. Do 8. avgusta da je prišlo 720 kopelJBkih gostov.
Narodno - gospodarska stvar.
Trgovinsko poročilo.
Trgovina postaja živahnejša; iz notranjih deželo dohajajo vendar gosteje naročbs, pa tudi tu je gibanje mnogo bolje.
Kava. — Boljše baze so jako trdne cene, in ker se poroča, da utegne biti letos nja letina vshodnje Indije na pol slabša od lanake, misli se po vsem, ka bodo poskočile cene meseca septembra, ko bodo prejšnje zaloge po deželah skoraj pošle in se morajo napolniti z drugimi. Po slabejih bazah, n. pr. po najslabšem Rin, povprašuje se uže zdaj močno, posebno za Bosno in Hercegovino; cene bo tedaj zadnji čas močneje in bodo brž ko ne kmalu še višje. Tudi iz zapadne Indije (Amerike) ne čuje o v kolikosti mnogo slabejšej, toda v kakovosti boljšej letini od lanske.
od gl.   do gl.
Kava R'0 dobra navadna ,     „   srednja .
n      »  fina    • • d      „ najfineja . p    Bahia   .   • . „    Santos .   . . „    St. Domingo . n    Java    .   . . ,    Malabar native fina . „ native najfin.
Smokve Puglieske v
sodih.....
Smokve Smirniške v fikatljah, Sultan I. Mandeljni sladki. . Pomeranče fine v zabojih, zaboj .   . • L'mone sicilijske v zabojih, zaboi   . . Rozine Sultan I. najboljše nove .   * . Rozine Sultan I. nove „    Elemč .   . . „    Chme .   . • Grozdje Lipari   . . n     Levante. novo .   . >
60.— 67.—
75 — 82 —
75. —
76 —
76. —
98.— 100.—
94 —   9G —
98.— 102 — 20.— 130 — 96 — 100.—
111.— 120 —
65.— K'o. 100
72— „ „
80.— „ „
84.— , M
80.- „ .
90.- „ .
90.— „ .
„ plant. 120.— 130 — Cey'on nat. . Cevlon plantiv. h red no lina Ceylon plantiv. fina in najfin. Cevlon Perl . Moka   .   . .
od gl.   do gl. 17.—   —.— Klo. 100.
98.— 100 7.50
7.—
35 — 22.—
8.—
9.—
24.
20.— —.— 28.— 29 — 17.— 18.— 22.— — .— Riža. — Italijanske baze trdne, toda brez zvišenih cen; indijske ba>.e bo se nekoliko podražile in bo na Angleškem razmerno višje cene, nego pri nas. — Plačuje se le točno brez popusta.
od gl.
R''Ža italijanska Bla-
bejša.   .   .   .   18 50 italijanska na-
do gl.
19.— Klo. 100.
vadoa   .   . . italiianska srednje fina . . italijanska lina italijanska naj-fineja.   . . Raogoon I..
H II..
20 — —.
21. — —.
22. — —.
23. — — 16 75 — 15 75 —
Domače stvari.
— (Deželni predsednik g. Kallina) je daroval za pogorelce na Studencu 50 gold.
— (Ogenj.) Včeraj ob polu treh po poludne je strel z ljubljanskega grada naznanjal, da na močvirji gori. Požarna straža je ven hitela.
— (Zadnje obravnave porotnih sodnij v Ljubljani.) 16. in 18. avgusta: Janez in Lenka Bučar, — zarad goljufije. 19. avg.: Jera Klančar — detemor in Anton Zupane c — p o skuša ni zavratni umor.
— (Skozi Ljubljano) je potoval vto rek znani srbski pisatelj Milan Kujundžić, profesor na Belgradskej visokej školi in se tudi pri nas oglasil.
— (Naš rojak g. Nolli) operni pevec v Milanu je bil te dni od tod poklican te legrafiSko v Livorno, da b -de v tamošnjej operi pel.
— (Ogenj zaneten z očali.) „Laib. Zeit." poroča, da je v Kožarjih tako-le požar nastal. V nedeljo popoludne je brala neka žena skozi velike naočnike v knjigi. Utrujena jela je dremati, očala je odložila poleg Bebe
124.- 135.-   „ „ 148.— 150.—   , „ 115.— 120.-   „ , Olje. — Cene tega predmeta so trdne kljubu  malej  kupčiji ter utegnejo poskočiti, kakor hitro dojdejo večje naroČbe iz notranjih dežela, posebno pa iz Rusije.   Dalmacija je jako malo oliv pridelala in tudi od drugih krajev so poročila manj ugodna od lani.
od gl.   do gl. Olje oljkino čisto ule-
žano .   .   44—   4G.— Klo. 100.
Slanina (špeh) in maščoba. — Prodalo se je le malo po nespremenjenih cenah, posebno v jutrove dežele; v notranje dežele Be pa nij prodalo skoraj nič, ker je da-cija previsoka. Cene trdne, ker so ponudbe iz Angleške Ša vedno dražje, nego se more tu kupovati. — Plačilo točno brez popusta.
od gl.   do gl.
Hrbtanec v izvir, zabojih z znamenjem „Ancar" po 10 do 14 kosov zaboj    .   36.—   39.—
Hrbtanec v izvir, zabojih z znamenjem „Squire" po 14 do 20 kosov zaboj    . 31.
Mast svinjska angl. B^ncroffc I. .   .   . 44.-
Mast svinjska "VVil-cox 1......40.
Loj dalmatinski .   . 39
Loj tržaški    .   .   . 41.
35.—
44.50 Klo. 100.
41 — 40 —
42 —
„    Lecer jedilno sr. fino . . „    Lecer fin.
in najfin. n namizno M. S. Angelo srednje fino . p namizno M S. Angelo fino „ namizno na fineje „    A xer bombažno amer. ti io čiščeno. . bomb. navadno ribje hamb 3 krone po izvir, sod. Klo. 170 . laneno   .   . .
11.—
44.—
43.— 46.—
54 — 58.—
60.-
64.-68.-
38.-36.—
65.-40 ■
62 — 66 —
Sadje. — Brez kupčije; v kakih 8 ilueh dojdejo prve nove rozine. Misli se, ka cene novega sadja ne bodo presegale letošnjih.
od gl.   do gl. Rožiči po kakovosti     7.50     8 50 Klo. 100 Smokve (fige) Cula-mata v vencih .   .   18.—   —.— „
Petro lij. — Cene so upale do gl 9.—t ker je bil došli petrolij naprej prodan in se je moral oddati, vendar so se povspele cene te dni do gl. 9.25 ter utegnejo še poskočiti, kakor hitro se ga bode več poprodalo. Nakupne cene petrolija trdne, ker se je vožnja v Ameriki podražila radi mnoge žitne izvažbe.
od gl.   do gl.
9.50   —.— Klo. 100.
Petrolij proti točnemu plačilu    . .
Petrolij za mesec september, oktober,  november in
december. . . . 10.— —.— „ „ Domači pridelki. — Cene fižola, posebno belega, so nagloma poskočile, ker se ga narofuje za Italijo in jutrove dežele. — Po maslu se ne povprašuje, tembolje pa po slivah.
	od gl.	do gl.		
Fižol prepeličnik. .	11 50	—.—	Klo.	100.
n    beli ....	10.—	10.60	n	n
„    Bobinec.   . .	10 50	—.—	n	n
„    svetlo rdeči .	9.—	—.—	n	n
„    Canarini    . .	9 50	—.—	u	n
„    mešani . Maslo I.....	7.—	—.—	n	n
	78 —	82 —	n	n
Laneno seme .   . .	18.—	20.—	n	n
Proso.....	10.—	11.—	n	a
Razno blago:				
	od gl.	do gl.		
C met.....	56.—	62.—	Klo.	100.
Klinčki (žibice) Zan-				
zibar .   .   .   .1 .	200.—	210.—	n	TI
od gl.   do gl.
po 100 kosov.
Poper (Stupa) Singa
pore presejan   .   . 43.—   44.— Klo. 100.
Poper Batavia   .   . 38.—   40.—   „ „
Piment Jmnaica .   . 70.—   73.—   „ „
Votlec (Bimsstein) . 5.—     9.—   „ »
Kolofonn   .... C.—   10.—   n „
Kafra ščiščena   .   . —.—   —.—   „ „ Ribe slau.ee (arniki)
Yar. po sode.   .   . —.—   —.—   „ n
Hibe polenovke (itefti) 30.—   36.—   „ „
Natisni cvet I. .   . 3.50     4.— 1 Kilogr.
„      orehi     .   . 3.50     4.50 „ „ Gaj zelniki tržaški I.
dolgi  .   . 50.—
kratki    . 32.— „       tržaški II.
dolgi   .   . 36.—    „    „ „
kratki.   . 28.—    „    „ „ „ tržaškim.
dolgi  .   . 30.—    i    j, n
kratki .   . 26.—    „    , „ „      tržaški IV.
dolgi  .   . 26.—    „    n „
kratki.   . 22 —    „ „ od gl.   do gl.
Rum Jamaica    .   . 1.—     2.— 1 liter
Žveplo Bicil. mleto . 8.50     9.50 Klo. 100.
„       „    v kosih 6.50 7.50 Soda augl. kristali-
zovana    .   .   .   . 6.50    7.— Soda  augl. k&lcino-
vana..... 9.50 11.50
Milo (žajfa) Canea . 33.— 45.—
„    Candia .   .   . 46.— 60.—
„    Corfu    .   .   . 27.— 37.— Kadil no 2rnje (\Veih-
rauch)    .... —.—   —.—
Vino cipersko    .   . 38.—   65.— hektolitr
„ Mala ga . . . 11.— 14.— arobe. Sol morska v naših močnih vrečah (plačilo ob naročbi) Sol morska v kupčevih vrečah (plačilo ob naročbi)   . 9.67     „ „
Opazka:   Ako se plača sol po nje spre
jetji, velja 3 kr. p. 100 Klo. več.   Denar se
pošilja „franco".___
9.90   100 K!o.
Poaltaiio.
An  die  AdreBse   dea  Herrn   F r i e d r i c h NVohlfartstetten, k. k. Oberlieutenant im 12. Artillerie-Regiment
in Laibach. Ara 10. beziehungsvveise 11. d. M. passir-ten Sie mit der Battene, 2U vvelcher Sie ge-hbren, auf dem Marsche von Petiau nach Lai-bacb, unsere Gegend. \Vie Umen bekaniit sein itlii&te, ertcheiut das Dorf Kr»xen als letzte Marschstation vor Laibach in allen Martch-pliinen und Marschvor.-chriften verzeichnet, und auch in Ibrem MarBchplane war dies der Fall. Da es Ibnen aber eines reichlicheren Dmers oder Dejtuuers vvegen vortheilhafter Echien, anstatt in Kraxen, m Trevoje eicquartirt zu vverden, veranlasht«n Sie, oder was hier gleich-gtltig ist, Ilir Chef die Weitttng an den Vor-spannBcommi8rUr in Kraxen, er solle Ibre Bat-terie in Prevoje eiDquartiren. In Prevoje aber wird stets nur in dem Falle en quartirt bo bald die Stationen Krax*n und Lukovic Uber-fUUt sind.
Ich protestirte deslialb im Interesse mei-ner GemeindeinBaBsen, und im Hinblick auf die bestehende Ordnung, in einer iimtlichen Note gegen diesen btabsichtigten Vorgang, vvorauf natilrlfch Sie und lhre Batteiie in Kra \en bleiben mussten.
Al8 Sie nun a m 11. d. M. fiuh, wie Sie s| liter behaupteten, mit leerem Magen von Kraxen abmar&chirten, erkundigten Sie Bich in Lukovic Bebr eindringiich, wer eigentlich Gemeindevcrstand in Prevoje vviire, und als Ihnen mein anspruchsloser Name genannt vvurde, žiusserten Sie sich vor Ztugen sehr artig nDem solite man ftir tseine Unver s c h a in t h e i t f tln f u n d z w a n z i g auf den
H.....n   a u t' s c h in i e r e n.u   Indem ich
diesen Sachverhalt uogetchminkt hiemit der Oetfrintlichkeit Ubergebe, kaun ich nicht um hin zu bemerken, dass es mir und vielen ganz begreitiich ertcheint, dass lliaen eben bei Nen-nuog des Ortes BPrevojeu unvvdlkuhrlich der Gedanke an die fatalen nfUofundzwanzigu auf Bteigt. —
Prevoje am 12. August 1879.
Georg Škofi c. Biirgermeister.
Oznanilo.
(373)
v Crnomlji na Dolenjskem bode
stavbeni odbor popravljanje ondašnje farne cerkve 3. Beptembra 1879 ob 10. uri zjutraj po licitaciji (minuendo) oddajal. Licitacija se bode v pisarni mestnega županstva v Crnomlji
vršila.
V naslednjem proračunu je delo in materijal, katerega bo moral sprejemalec dela sam dati, kakor tudi vsa vožnja zapopadeoa, to je:
1.	zidarsko delo   .   . .	4990 gld.		46	kr.
2.	kamenarsko delo   . .	104	n	13	n
3.	tesarsko delo   .   . .	1983	n	87	n
4.	mizarsko delo   .   . .	480	■	79	n
5.	ključavničarsko delo .	595	■	63	a
6.	kovaško delo    .   . .	150	n	—	n
7.	kleparsko delo .   . .	2018	n	6	n
8.	mazarsko delo .   . .	112		60	ff
9.	steklarsko delo     . .	365		8	
10.	malarsko delo  .   . .	250	n	—	•
skupaj    . 11050 gld. 62 kr. Pri licitaciji bode vse delo skupaj izkli-ano in le jednej same; osobi oddano.
Kdor hoče licitirati, mora pred početkom licitacije vadijum, ki ob jednem tudi za kavcijo velja., 500 gld. v gotovem denarji ali v državnih obligacijbh, katere se bodo po dnevnej vrednosti prevzele, ali pa v bukvicah ljubljanske hranilnice položiti.
Tudi pismene ponudbe (oferti), katerim ima biti vadijum 500 gld. in kolek za 50 kr. priložen, se bodo sprejemale; toda ponudba mora pred početkom licitacije v roke stavbenega cdbora priti, in mora biti v njej najnižji znesek, za katerega misli ponujalec delo prevzeti, bo številkami in črkami natanko zapisan. V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan oferenta s pri-stavkom zaznamovan, da se prosilec dela (oferent) vsem splošnim in posebnim pogojem licitacije brezpogojno podvrže.
Pogoji licitacije, kakor tudi proračuni, cenilni pregledi in stavbeni načrti se morejo pri stavbenem cdboru v Crnomlji pregledati.
Stavbeni odbor za popravljanje cerkve
v Crnomlji, dne 11. avgusta 1879.
Opombe:
Predstoječe cene se umejo v avstrijskej veljavi, meri in pezi, prosto iz zaloge ali Indije, brez plačane dace, brez zaveze z spremembo cene, tudi ne za nevarnost ali smanjkanje teže mej prevažanjem, proti točnemu plačilu, plačilne v Trstu z 2% odbitkom, ali pa proti 3 mesečnim sprejemnicam (menjicam) brez popusta.
Tu nenavedeno, kakor tudi vse na tukajšnjem trgu nahajajoče se blago, poBkrbujemo po najboljšej ceni. Prosimo, naj se denar vselej nam naravnost pošilja inzneske pod gold. 100.— b poštnimi nakaznicami.
Razposdljatev blaga sami oskrbujoči, prosimo, naj se o pošiljatvi nas neposredno natančno poduči, da se odvrne vsaka pomanjkljivost ali zmota. — Sodje in vrlini sodje za rum, posoda za esence, kakor tudi sodje za olje in obloge o prekladanji, računijo se po-eebe ter se ne jemljo nazaj.
Domače pridelke, ocenjeni, kupujemo — zaveze za spremembo ločnim računom proti Čilu po prejetji blaga, tudi v zameno z našim blagom, ali pa tudi v posredovalno prodajanje (komission) po želji prodajalca. Na po sredovansko blago dajemo tudi predplačila.
V Trstu dne 9. avgusta 1879.
Milessich & Dolenc.
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, laka in firneža,
v Lju b ljani, (335—8) na  Marijnem  trgu,   poleg  franriškanskega most u.
Vnmrll v JLJtatolJfttiil.
10. avgUBta: Liza Zupane.ć, mestua ubožica, 65
ki so zgoraj se ve da brez cene — z do točnemu p 1 a-jemljemo jih
na Karlovskej cesti št. 9, za slabostj
11. avgusta: Josip Babšek, sin delavke, 5 in., v Haupttuancah St. 9, vsled božjaBti.
V deželnej bolnici: 7. avgusta: Valentin  JJoluičar, delavec, 70 1., za vudenico.
b. avgusta: Jurij JJonigman, delavec, 25 1., za pljučno tuberkuloze. — Valerija Jav.rnik, 9 in , dete šivilje. — Franca Mariušek, dekla v porodnišnici, st. 28 let.
tujci.
12 avgusta:
Kvru|i»;  Modrijan iz Livno.
Pri Hioiim AVilcher iz Gradca. — Levar, Bar. Vranyzany iz Karlovca. — Kraus iz Tista. — Lu-covicli iz lioke. — Borger iz Dunaja.
Pri mali*i i Huss iz Dunaja. — Jaacbi iz Pulja. — Errat iz Carigrada. — Gladisch iz Dunaja.
— ritorn iz Gradca. — Kamor, Fajd ga iz 1 ista. — Urbančič iz Dvora. — Vangel iz Dunaja.
Pri bavarHkeiu diurnt   Val uru' iz Trnovega. — Boleh, Kovač iz Kranja. — Tietz iz Trsta. I'i i nvHtrJJukviu ceuurji: Gjuyla iz Dunaja.
— Rohruian i/. Maribora.
Dunajska borza 13. avgusta.
(Izvirno tdcgraučuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcib .       66 gid. 70 Enotni drž. dolg v srebru   .   ,   .   68 „40
Zlata renta .......78 „90
18tiO drž. posojilo .....125 „50
Akcije narodno banke   .... 827   „ —
Kreditne akcijo.......i!68    „ 20
London..........116 „80
Srebro..........—    „ —
Napol...........9   „ 29
C. kr. cekini........h   n 49
Državne marke.......fO   _ 20
ki
Hiša na prodaj.
I lisa št. 8 v Rožnih ulicah, ki je posebno pripravna za krčmarBtvo in branjarijo, prodA so iz Bvojo voljo. Natančneje ustuieno ali pismeno pove gospod Matevž Jevc, agent za užitninski davek v ViSnjojgori na Dolenjskem._(295—7)
Dobro naturilo vino
raznih let je  na prodaj  v gradu v zgori>nje|
Nevnivl, postaja Sovnica na železnici Zidani most-Zagreb. (372—1)
Ka uradilo kouveetijoiilraueui
trgovinskem zavodu za pouk in odgoj o m-D
v Mariboru na Štajerskem,
ptične se trefje MolHko l«>tu dne 15. septembra t. I. Zavod obseza dva letna oddela, v katorib se podnčujii naslednjo obligatno predmete: nemški in francoski, geografijo, zgodovino, blagoznanstvo, jednotno in dvojno knjigovodstvo, trgovinsko dopisovanje, trgovinska znanost, trgovinski zakon, inonjična pravica, narodno gospodarstvo, trgovinsko aritbmetiko in pisanje. Prostovoljni predmeti so: italijanski, slovenski in stenografija. Izvrstna priporočila. — Programe pošilja na zahtevanje zastonj in franko prol. 11 «--.<■ li. lasluiU in vodju.
llmeteljne zobe in zobovja
postavlja, ne da bi bolelo in za žvečiti popolnoma pripravno, po najnovejšem umotuiškoui načinu, in zobne operacije izvršuje z oinotcnjem z gazom za
smejanje (305—ii)
zdravnik za zobe A. Paichel,
polete IIi rulee.kijevega mostu v 1. nadstropju.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljšo, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je
prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosi i navod, kako bo rabi, dobi se kurirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. ii a rtu umni v i. j n i> l j :i u i, v Luka Tavčarje v o j hiši. (330—7)
Najsijajnejši vspeh zagotovljauio. Troški za čišče.njo znašajo za vsak hektoliter 4'/, kr._
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
J/.amtMj in ureaniK Jomp .1 u tur.