Sonce, zvezde, luna
Blažck, bistroumen, nadarjen in vedoželjen deČek, ki je že nastopil 14. Ieto starosti, je občudoval nekega večera, serleč z ocetom na vrtni klopici. jasno zvezdnato nebo. Neštcte lučke so se iskrile na nebesnem svodu v taki krasoti, kakor malokdaj.
>Kako daleč je neki do lune, očka?«
>Je pa že precejšnja razdalja med nami in med njo< — razlaga oče. sUčenjaki so naračunali in namerili nič manj Vo 384.400 km. Pot tlo soDca bi pa znesla 149.480.000 km. Te dolžine si še predstavljati ne raoremo. Ta-kole bi si napravtli uekašno sodbo o tej datji: Kajne. brzo zračno letalo prebrni na uro 200 km. Če bi kar neprestano drvelo naprej, bi potrebovalo 85 let, da bi doseglo sončno oblo.
Lnč prešine to velikansko prostornino v dobrih osmih minutah  (8^).
Daljave do zvezd ne moremo lahko izraziti v Številkah. To bi bile predolge verige. Zaio se pa ucenjaki poslužujejo tako imenovanili ssvetlobnih   let«.
Svetloba prebrzi v sekundi 300.000 km. Daljavo, ki jo napravi luč t enem letu, imenujejo rsvetlobno leto«. Nekoč sem čital, da so nekatere zvezde do 9000 svetlobnih let od nas o<ldaJjene.
Za neukega Človeka je težko razumljiva tudi resnica, da se zvezde premikajo, siicejo, vrte — in pa s kakŠno brzino! Zvezdoslovci poznajo' zvezde, nebesne velikane, svetove, ki napravijo vsako sekundo 600 km poti.*
»Oče, kaj menite, koliko je vseh zvezd v brezmejnem vsemirju?c vpra-šaje sinko.
^To ve samo vsemogočni Stvaraik. nas Bog. Učenjakom se je sicer posrecilo, da so globoko prwlrli v skrivnosti božje narave in (Itt so v zna-nosti silno napredovalt. Kljub temu pa moramo priznati. kako majhen je clovek v primeri z vsemogočnostjo boŽjo, ki je ustvarila nesteto teli ogromnih svetov! Kako slaboten je 'človeški razum v primeri z božjo modrostjo, ki je neštevilnim nebesnim orjakom odkazala pot in nataiično določila krogoiok, ki ga ne sraejo ne za pičico zapustiti.
Ivako neveden je Človek, če se v vse to zaraisli. Vendar pa nas natl vse neobčutljivo stTarstvo dviga iu odlikuje dar, ki ga nimajo ue živali. ne rasiline. ne blesteče zvezde: razum in svobodna volja. Človeka je Bog postavil za kralja vsem stvarem na zemlji. Človek poln spoštovanja in ljubezni do vsedobrega Sirarnika pripogiblje koleno do tal. ter hvali iu slavi modrost boŽjo.t
Blaiek je bil ves zavzet ob teh besedah ter je zamiŠljen sledil occtu v sobo.