's K TRST, sreda 5- oktobra 1955 Ut0 Xl- • Št. 235 (3164) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 ?®0MSTVn • -...- — !, 37-338 _ p' tL- MONTECCHl št. 6, II. nad. — TELEFON 93-*Q* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2* — Tel. "e V Jlrlni . Tui\ GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1 Stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir _ Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900,- polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst PRVI OBLETNICI 5J0MENICE O SOGLASJU v ?ktobrski spora-M az®n datum v po-% .Rodovini Evrope i«3anien°Sebfj pa je va' S Za ~ s^ednjeevropski f 'Valep v , ln njegove » oh n. ato Je nujno, to6ga Dorin-°bletnici nje' , avinio obširneje i^tatih ?a. dosedanjih A11 dal V Je v tem ►? teh '» Pravilno ocetno efu!t?tov pa je ^Bikov „0uP°števati več h'11 SDoro or Pa- P°' >arod^Uma s širšega vazn®ga vidika, nje-JUgOki • za odnose bajat>je ^ijo in Italij°> Wut» wCb Posebne-7avfie?a h ? bistvenega fciSčtio fe a sporazuma ^“icno JeSov vpliv na v‘alho ’ .,BosPodarsko in s. Vianie v tovn rzaske samem Slovence »kitati zanimajo JJjjlitg i5°i°db Posebnega rPisiiici nSKa se ->ih obe l' ^ hi Pbveza,li izvajali ohc* . nas narodih v J 3n razvoj zadiši ad* tega smo ni *neiši U1 lesa smo & statutaPregled izvaja-& ih J spravili posedli st»o objavljamo na X? S današnje šte-?*Ued „ga dnevnika. Ta PidSor n?da ni P°P°ln> ijltiti .nismo hoteli ce- h ‘h m« navajati datu- Se vinfma’ Proteste in Je iipef® naših ustanov, %[[ “* e vse namen po- 'fea2tlejsmSn!?enje vsaj 8eSa rf , določb tega ,V „f, d°Bumenta. 10 hai*11Jlh vrsticah pa Potuhi eJ ocenili splos-^e iboll sPorazuma, od- & sni obema jadram ■v h8 °ma in njegov Položaj v Trstu. Bi ga je skoro An,- Položaj v Trstu. * 6*. * ki ero clmm vna javnost so-3*rekla že ob pod-1^ 5ZUrna v lanskem L1 tjJ. aa je namreč pe- 5. Hir*glede Trsta re' jlJ Ulm > sporazumno, v°inih sred' V ih , o za zgled rese-k V?dnarodnih spor-Jj M ^anj tako kot si toHL«?016 želeti in kot [k HaL.no z enim glav-Združenih naro- Qti aP°ri se morajo In se miren način, Dj ? bi izognil vojni OtJMt, t ’ zajamčen traj ® mTianio in fc širno in s posebnim poudarkom sproti poročali. Omenimo naj le najvažnejše: podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju, medsebojni obiski visokih vladnih funkcionarjev, začetek izmenjave novinarskih obiskov in s tem v zvezi tudi prenehanje dosedanje skoro uniformirane prakse neobjektivnega prikazovanja razmer »onstran železne zavese* ter pojav prvih objektivnih reportaž o jugoslovanskih razmerah v italijanskem časopisju; kulturni stiki (gostovanje beograjskega «kola», Slovenske filharmonije, razstava srednjeveških fresk v Benetkah, navdušen sprejem ansambla milanskega »Piccolo Teatro», še posebej pa njegovo gostovanje v Kopru itd.). Posebnega poudarka pa je v urejevanju medsebojnih odnosov vreden podpis videmskega sporazuma o obmejnem prometu, ki je bil dosežen po tako dolgotrajnih pogajanjih in za katerega je bilo potrebno premostiti toliko ovir. Ne smemo namreč pozabiti, da gre za sporazum med socialistično in kapitalistično državo in da so v slednji še vedno na delu reakcionarne sile z ostankom fašizma na čelu, da ideja sožitja težko prodira v miselnost onih, ki se ne morejo sprijazniti s povojno stvarnostjo. Zato je pomen videmskega sporazuma večji kot bi se na vi-*dez zdelo, kajti omenjene reakcionarne sile, ki imajo svoj naj večji vpliv prav v obmejnih predelih, še vedno doživljajo določene uspehe. Med takšne uspehe štejemo tudi sramotno postavljanje pred porotno sodišče partizanov iz Na-diške doline, ki pozitivnost doslej doseženih odnosov v veliki meri zmanjšuje. Vendar pa so v državi napredne sile, o katerih smo prepričani, da bodo znale preprečiti izvedbo procesa in omogočile, da se bodo odnosi še dalje poglabljali tako kot je želja obeh vlad, predvsem pa obmejnega prebivalstva. , mnenje in ta 'šfe -'s nZuma ve'.1a tu‘ C,v ve^a velia danes iet^ meri, ker je mednarodnih o Jačin dokazalo, da je 4iti 5ta l!£evanja spora tei Pravilen, - 1 Poti gredo v vsi naj-Ošnm dlsl v po' Na^rsku? Političnih, v si» Pri f ln socialnih s i,. er tl„ tam so važne Sv^be jz-avn° Pogoste Sa °beh v,V® Predstav-J iz ad* Uradna ■' pa,Ceištiie ®rada govori S t( ače chT .naPredkus, Stli0casiVn lgl Pa je sko-K ocenil razvoj bespri sosedno dr-S dami »ozračje » Ja’tbežr,^ub nekate-? težavam*. t cSžer,; °be oceni ni-“ič !)>•„. s superlativi zato realistič- XV°Paciaei "advse raž-priVl iz .obeh pre-.Sfi^ičtie aja-i° hkrati I.^Lft.H‘lcraPaPovedi, da 1 Pa dopušča hNai Bot Seveda t>šiSciia Uinliivo- da Sivi? v c. . odnosov ne S Si Ud^nih Skokih, „p°stopoma in Utif„ Precejšnjimi Su a rt atPo š Upošte-flN, b®setih i e* vedn°. da it ^a^^r ie ki 3e mi-Aj.Pia ‘Ped obema W stni h 'o v tre SiiSž-JS )• Ko govorimo o odnosih pa ne smemo pozabiti, da bi kljub oviram že v prvem letu trajanja sporazuma brez težav uresničili sporazum o malem deželnem prometu, da bi bila konferenca o tržaškem pristanišču lahko že zdavnaj zaključena z dobrimi rezultati in da bi bila omogočena gostovanja jugoslovanskih umetnikov ne samo v Benetkah, Milanu, Rimu itd., temveč v enako dostojnih dvoranah tudi v Trstu in Gorici. Kljub vsemu pa bi ta začetek pozitivnega razvoja omenjenih odnosov moral že sedaj ugodno vplivati na izvajanje Posebnega statuta na politične, gospodarske in socialne razmere v Trstu. Kot je razvidno iz zaključka pregleda izvedbe posameznih členov statuta se to še ni zgodilo. Prav tako se še ne opažajo posledice na političnem, gospodarskem in socialnem področju, o čemer nam pričajo: visoka številka brezposelnih, množično izseljevanje v Avstralijo, nerešeno vprašanje nameščencev bivše ZVU, mezdna gibanja, obstoj fašistične zakonodaje, še vedno neobjektivno tolmačenje preseljevanja iz bivše cone B, dolgotrajnost reševanja rotacijskega fonda, neodločnost vlade glede vzpostavitve svobodne cone, neobjavljanje spomenice o soglasju v Uradnem listu itd. Ko torej z vseh teh vidikov ocenjujemo enoletni rezultat londonskega sporazuma lahko rečemo, da imamo kljub vsemu v zadnjem letu opravka z dokazi, ki nam dovoljujejo izraziti prepričanje, da bo z doslednim premagovanjem ovir v prihodnjem letu moč opaziti pozitivne posledice sporazuma tudi tam, kjer jih doslej ni bilo. V premagovanju ten ovir pa je hkrati edina pot, ki vodi do onega mirnega sožitja, ki si ga ljudstvo obeh držav v največji meri želi, pot, po kateri je usmerjena danes tudi vsa mednarodna politika. OB ZAČETKP NOVEGA ZASEDANJA FRANCOSKE NARODNE SKPPŠČINE Faurovi vladi grozi razkroi zaradi razprtij v zvezi z Marokom Golistični ministri so zagrozili z ostavko, ker ie Faure dal ukaz generalnemu rezidentu, naj se takoj loti imenovanja kronskega sveta - General De La Tour vedno boli pod vplivom francoskih priseljencev - V Kairu javljajo «združitev osvobodilnih sil Alžira in Maroka* PARIZ, 4 — Francoska narodna skupščina je danes začela svoje novo zasedanje v okoliščinah, ki niso nič kaj ugodne za Faurovo vlado in za Francijo sploh. Vprašanje umika lrancos<»e delegacije z zasedanja Glavne skupščine OZN ne zaskrblja toliko političnih krogov, ker so prepričani, da ne bo prišlo do popolnega izstopa Francije iz OZN. Večjo zaskrbljenost kažejo zaradi položaja v Severni Alnki. Po neuradnih virih je zadnji val neredov v Maroku povzročil smrt nad 200 oseb in vse kaže, da neredi ne bodo še prenehali. Na današnji seji narodne skupščine je bil zopet izvoljen sedanji predsednik Pier-re Schneiter (MRP) z 295 glasovi. Socialist Le Trouucr je dobil la(> glasov, Marcel Ca-chin pa 91. V republiškem svetu je bil tudi izvoljen dosedanji predsednik radikalni socialist Ga-ston Monnerville m prav tako je bil ponovno potrjen za predsednika skupščine francoske unije radikalni socialist Albert Sarraut, ki je predsednik te skupščine od leta 1951. Kakor rečeno bodo glavne pušice poslancev v skupščini naperjene proti politiki Fau-rove vlade v Severni Afriki v zvezi z njegovim načrtom za Maroko. Danes je Faure ponovno dal navodila generalnemu rezidentu v Maroku, naj se loti imenovanja kronskega sveta. Temu po so se uprli golistični ministri v njegovi vladi, ki so baje zažugali, da bodo odstopili, če bo generalni rezident navodila izvedel. Parlamentarna skupina ARS (odpadniški golisti) pa je sklenila, da bo zahtevala naj minister za maroške in tuniške zadeve July, izstopi iz te skupine, ker skupina ne odobrava politike vlade v Severni Afriki. Popoldne pa so poslanci te skupine imeli dolgo posvetovanje ob navzočnosti svojih predstavnikov v vladi razen generala Koeniga. Jutri bo skupina glasovala o resoluciji poslanca Bokanowskega, ki postavlja vprašanje, ali naj skupina še dalje sodeluje v vladi. Tudi parlamentarna skupina MRp je imela sejo, na kateri so vsi navzoči razen treh, ki so se vzdržali (Bidault, Hal-bout in Germaine Peyrolles) odobrili resolucijo, ki odobrava «akcijo in izjave ministrov MRP» in ki jim obnavlja zaupnico. V zvezi s položajem, ki je nastal po odhodu Ben Arafe, se v Parizu zatrjuje, da sta pomočnik generalnega rezidenta Panafieur in ravnatelj kabineta Lipkowski odstopila, da protestirata proti politiki generala pe La Toura, ki ne izpolnjuje navodil vlade. Oba sta zahtevala, naj se takoj i-menuje kronski svet. Poudarjajo, da generalni rezident ne priznava sklepov v Aix Les llainsu in da je vedno bolj pod vplivom francoskih priseljencev, ki skušajo preprečiti izvajanje vladnih reform v Maroku. Zaradi tega niso voditelji strank Istiklal in demokratske stranke neodvisnosti hoteli sprejeti sodelovanja s francoskimi oblastmi in odločno zahtevajo spoštovanje sporazumov. V. Parizu se širijo govorice, da obstajajo med predsednikom vlade Faurom in generalnim rezidentom resna nasprotja. Na zadnjih sejah vlade, ki so bile izredno burne, so ta nasprotja prišla na površje. Predsednik vlade je naletel na srdit odpor ministra Tribouleta in generala Koeniga, ki krčevito branita stališče kolonialističnih krogov in generala De La Toura. V Parizu se je tudi zvedelo, da se bo bivši sultan Ben Jusef verjetno vrnil v Francijo med 10. in 20. oktobrom. Medtem pa je položaj v Maroku vedno bolj resen. Preteklo nog je skupina 60 dobro oboroženih upornikov napadla utrjen položaj Taooralt v bližini Ouyde, 30 km od meie s španskim Marokom. Iz Rabata javljajo, da je področje severno od Taze. kjer so v soboto začeli uporniki napadati, danes v polnem vrenju. Utrjena postojanka v Buredu ob meji s španskim Marokom ie še vedno obkoljena in podvržena stalnim napadom. Francoske čete so začele obširne operacije, da preženejo upornike s ceste Bured-Aknul, ki so jo uporniki na več krajih pre- trgali. Danes je iz Sasablance prišel v Fez generalni rezident De La Tour in domneva se, da bo osebno prevzel poveljstvo nad vojaškimi operacijami, ker se upor vedno bolj širi. Špansko poslaništvo v VVashingtonu pa je danes odločno zanikalo trditve tiska, da so uporniki, ki so izvršili zadnje napade, prišli iz španskega Maroka. Danes pa so štirje ulemi, od katerih sta se dva pretekli mesec udeležila pogajanj v Aix Les Bainsu. obiskali velikega vezirja EL Mokrija v Rabatu. Po razgovoru so ulemi izjavili, da . ((sedanji položaj ni v skladu z zahtevami muslimanskega prava, ker Ben Arafa ni pravno kralj in pooblastilo, ki ga je dal, je zaradi tega nično. Zato ne najde sedanji položaj v Ma- roku razlage v verskem zakonu in tudi ne v zgodovinskih tradicijah dežele«. Kakor javljajo iz Kaira, je dodbor za osvoboditev arabskega maghreba«, ki ima sedež v Kairu, sporočil »združitev osvobodilnih sil Alžira in Maroka«. Jutri bo na sedežu odbora v Kairu tiskovna konferenca, na kateri bodo sporočene podrobnosti o tem. Tudi v Alžiru se množijo atentati. Včeraj so uporniki u-morili 10 oseb. Uporniki delujejo zlasti na področju Orana, Kabylie in južno od Co-stantine. Požganih je bilo tudi več kmečkih posestev. Preteklo noč pa je skupina upornikov. ki je prišla z alžirskega o/emlja, napadla postajo Rabeditt ob alžirsko-tunizijski meji. Načelnik postaje in en železničar sta bila ubita. Da se ireii nanizanem dbo Pismo slovenskih županov in občinskih svetovalcev predsedniku vlade Scgniju Slovenski župani in občinski svetovalci Tržaškega ozemlja vseh političnih struj so po. slali 1. t. m. predsedniku vlade A. Segniju naslednje pismo v zvezi s sodno razpravo, ki jo pripravlja videmsko porotno sodišče proti 50 bivšim partizanom, borcem slavnega Briško-brneškega odreda: Ekscelenca, podpisani župani in občinski svetovalci si dovoljujejo v imenu vseh slovenskih občinskih svetovalcev tržaškega ozemlja opozoriti Vašo ekscelenco na škodljive posledice, ki jih bo nedvomno povzročil kazenski postopek proti partizanom Nadiške doline v očitno škodo mirnega sožitja in vzajemnega spoštovanja med Slo■ Ostre kritike na račun vlade v debati o proračunu notranjega ministrstva Vprašanje vojaških sodišč prihaja spet v ospredje - Optimistična slika italijanskega pomorstva v govoru ministra Cassianija v senatu DANES SESTANEK ADENAUER-FADRE ZAHODNA NOTA ZSSR 0 NEMČIJI Francoski in zahodnonemški predstavniki bodo poleg splošnega evropskega položaja in nemškega vprašanja obravnavali tudi težave zaradi Posarja Glasovi o zahodnem načrtu za združitev Nemčije in evropsko varnost - Dul-les upa, ,da bo v Ženevi dosežen napredek glede združitve Nemčije ‘81 ' “> 'tab' al° v°jno * dolga; po se spoml- - ' ” 1 »verna leto- t!8 ho av in i divizije k0 j® gro- ba da bo ne- tio st« eza z ene X zStrapi sprožila ^oglednimi biu ‘ tiNa^blrio ki, P^dstav-^h jih je spie-jela do njihovih treh držav glede Nemčije in predvsem, da pisma, ki sta jih 20. septembra izmenjala gospoda Bolz in Zorin, ne morejo od- vezati ZSSR od odgovornosti, ki jih je sprejela glede vprašanja prometa in zvez med raznimi deli Nemčije, vključno Berlin«. Medtem objavlj,ajo diplomatski uredniki številnih londonskih listov podatke o zahodnem načrtu za združitev Nemčije, ki bo med bližnjo ženevsko konferenco predložen Molotovu. Po zatrdilih londonskih listov bi bil ta načrt naslednji; 1. združitev Nemčije v skladu z «Edenovim načrtom«, ki je bil predložen lani med berlinsko konferenco in ki predvideva med drugim svobodne volitve v vsej Nemčiji in sestavo vlade, ki bi se pogajala za sklenitev mirovne pogodbe. Nemške meje bi bile določene z mirovno pogodbo. 2. Sklenitev varnostnega pakta, ki bi predvideval: a) ustvaritev «varnostnega področja« ali »področja z zmanjšano napetostjo«, ki bi se raztezalo v širini 80-160 km na obeh straneh črte ob Odri in Niži; to področje ne bi bilo popolnoma demilitarizirano, vendar pa bi bile na obeh straneh vojaške posadke znat-skrčene in nameščene v stala komisija, ki se ukvarja strani v mestu dovolj hote- z organizacijskimi pripravami za konferenco zunanjih ministrov in ki ji predseduje ženevski državni svetnik Fran-cois Perreard. Obravnavali so razna organizacijska vprašanja, ki pa ne zastavljajo posebnih težav, saj je na eni lov in zasebnih vil. na drugi strani pa imajo krajevne ob-lastu že velike izkušnje z mednarodnimi sestanki. Za varnostno službo bo skrbela ženevska policija v sodelovanju s švicarsko zvezno policijo. (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Predsednik vlade Segni je sprejel danes na Vi minalu pravosodnega ministra Mora, s katerim je imel dolg razgovor o vprašanju pristojnosti vojaških sodišč. Razgovor je bil v zvezi z bližnjo razpravo o Morovem zakonskem načrtu v poslanski zbornici in z nedavnimi diskusijami v raznih poslanskih skupinah. S tem se vprašanje vojaških sodišč, ki' je povzročilo že toliko razburjanja in diskusij, spet vrača v ospredje. Tega vprašanja se je na današnji seji senata dotaknil senator Picciotti (PSI) in izrazil odločno nasprotovanje svoje skupine vladnemu . načrtu. Senat je namreč danes odobril proračun ministrstva za trgovinsko mornarico in se lotil proračuna pravosodnega mini-strstva. V zaključku diskusije o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico je govoril minister Cassiani, ki je med drugim podal zelo optimistično sliko razvoja italijanskega pomorskega gospodarstva na sploh ter povečanja ladjevja in pristaniškega prometa posebej. Dejal je, da se za prihodnje leto predvideva, da bo italijnnska trgovinska mornarica dosegla pet milijonov RRT laadjedelnicam pa bo zagotovljeno delo za vsaj tri leta. Glede pristaniškega prometa je minister Cassiani poudaril obsežna dela v raznih pristaniščih, tako v Genovi zaradi škode, ki jo je v februarju povzročilo silno valovanje, v Bariju, Molfetti, Brindisiju. Gal-lipoliju, Salernu, Benetkah, Marmiju. Marini di Carrara, Anconi, Cagliariju, Reggio Ca-labriji itd. Po ministrovih podatkih se je promet v italijanskih prialaniščih povečal od leta 1953 do lani za tri milijone ton, potniški promet pa za več kot 100.000 oseb. Znatno se je povečalo tudi število pri- SOVJETSKI PARLAMENTARCI V FLRJ junaškim jugoslovanskim na- ---------------------------------.... , rodom, slavni Zvezi komuni- krajih, ki bi bili sporazumno določeni; tako bi se glavnina sovjetskih sil umaknila do Varšave, glavnina zahodnih sil pa do Rena; b) jamstvo zahodnih držav Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskim državam za vsak primer nemškega napada. Nujni pogoj za sklenitev varnostne pogodbe pa bi bil po zahodnem stališču poprejšnji sporazum z ZSSR o združitvi Nemčije. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je na svoji današnji redni tedenski tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo na bližnji ženevski konferenci štirih zunanjih ministrov dosežen napredek na pot' k nemški združitvi Dejal je. da bodo zahodne velesile šle v Ženevo s takšno enakostjo mnenj, kot doslej še ni bila dosežena, in s skupnim programom. Ni pa mogoče tipati, ie dodal Dulles, da bo v Ženevi dosežen že dokončen sporazum o nemški združitvi. y Ženevi se je medtem se- stov Jugoslavije in voditelju jugoslovanskih narodov maršalu Titu«. Popoldne so člani sovjetske delegacije obiskali muzej NOB, zvečer pa so prisostvovali predstavi Gorkega drame «Jegor Buličov« v beograjskem dramskem gledališču. Jutri si bo de- _ . . - legacija ogledala zavod za nu- rarlamentarci oZ obiskali Avalo, Železnik in kieama raziskovanja v vinči in tovarno težkih orodnih strojev v Železniku, nato pa bo odpotovala v ostale republike. B. B. M. Pijmli! in A. Vnlkiiv za politika prijateljstva Vinčo, nato pa odpotujejo v druge republike (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 4. — Sovjetska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika zveznega sovjeta Vrhovnega sovjeta ZSSR Aleksandra P. Volkova, ki je včeraj prispela v Beograd, je danes obiskala grobove sovjetskih vojakov in položila venec na grob Neznanega junaka na Avali ter na grobove borcev RA in JLA, ki so padli v borbah za osvoboditev Beograda. Opoldne je predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pi-jade priredil v zeleni dvorani zvezne skupščine kosilo na čast sovjetski parlamentarni delegaciji. Kosila so se udeležili številni jugoslovansski parlamentarni predstavniki med njimi podpredsednika obeh svetov ljudske skupščine Vladimir Ze. čevič in Ivan Božičevič, visoki funkcionarji državnega tajni, štva za zunanje zadeve, sovjet, ski veleposlanik Firjubin in ^ drugi. Med kosilom, ki je poteklo v prisrčnem razpoloženju, sta Moša Pijade in Volkov izmenjala zdravici. Predsednik zvezne skupščine Moša Pijade je dejal, da narodi Jugoslavije vidijo v izmenjavi parlamentarnih delegacij ne le sredstvo za normalizacijo medsebojnih odnosov, temveč tudi željo obeh vlad, da se z med- sebojnim spoznavanjem praktično zagotovi dosledno izvajanje beograjske deklaracije, ki sta jo podpisala maršal Tito in predsednik sovjetske vlade Bulganin in ki je postavila temelje za tesno sodelovanje obeh držav ter prispevala k mednarodnemu pomirjenju varnosti in sodelovanju. Narodi Jugoslavije podpirajo politiko prijateljstva in sodelovanja s Sovjetsko zvezo in cenijo napore sovjetskih voditeljev, da bi se zmanjšala mednarodna napetost. Vodja sovjetske delegacije Volkov je v odgovoru na zdravico poudaril velik pomen medsebojnih obiskov za razvoj prijateljstva in medsebojnega razumevanja in je izrazil prepričanje, da bo vzajemna izmenjava parlamentarnih delegacij koristna osnova za tesno sodelovanie na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Dobri odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo so prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti in utrditvi varnosti v svetu. Sovjetsko ljudstvo je z velikim zadovoljstvom sprejelo normalizacijo odnosov in želi. da bi se prijateljstvo še bolj razvilo. Volkov je ob koncu nazdravil »prijateljstvu jugoslovanskega in sovjetskega ljudstva, Mikojan odpotoval staniških delavcev, zlasti začasnih. Posebna komisija, je dejal minister, je izdelala predloge za novo razdelitev službe subvencioniranih pomorskih družb, ker bo konec prihodnjega leta zapadla dosedanja konvencija. Glede ribolova je izjavil, da je upati v skorajšnjo sklenitev sporazuma z Jugoslavijo. S to optimistično sliko italijanskega pomorstva, ki sloni na resnih podatkih, je poučno primerjati položaj v Trstu. Poslanska zbornica pa je začela z diskusijo o proračunu notranjega ministrstva. Večina govornikov je pripadala levi opoziciji in niso manjkale kritike na račun vladne notranje politike in policijske službe, poslanec Mi-nasi (PSI) je omenil, da je vlada poslala v Kalabrijo kvestorja Marzana, da bi zg-trl tamkajšnji banditizem, ih dejal, da tega ne odobrava, kajti važnejše od policijskih ukrepov je prizadevanje, da se odpravijo pogoji, ki v Kalabriji porajajo banditizem, zlasti beda in politična nemorala. Poslanec Fausto Gullo (KPI) je opozoril na obljubo predsednika vlade Segnija v njegovi programski izjavi, da bo vlada odpravila politično diskriminacijo. Tudi on je o-menil položaj v Kalabriji in pri tem navajal anketo o bedi v teh predelih, ki je bila izvedena leta 1863; dejal je, da je iz nje razvidno, da se v sto letih položaj ni skoraj v ničemer spremenil. Omenil je tudi obsežno akcijo za »popravljanje« volilnih seznamov in se pritožil, da oblasti črtajo z njih v veliki večini pripadnike opozicijskih strank, pa čeprav zaradi kazni, ki jim jih je prisodilo fašistično posebno sodišče. Enako se dogaja tudi z občinskimi svetovalci in tudi župani PSI in KPI. A. P. Maršal Papagos je včeraj umrl Že šest mesecev ni zaredi bnlozni vržil dolžnosti ministrskega predsednika in prav včeraj je imenoval podpredsednika vlade Stefanopulosa za svojega začasnega naslednika ATENE, 4. — Grški ministrski predsednik maršal Papagos je nocoj po dolgi bolezni umrl. zaradi bolezni ni mogel papagos že šest mesecev vršiti dolžnosti ministrskega predsednika in prav danes je pooblastil ministrskega podpredsednika in zunanjega ministra Stefanopulosa da vrši posle predsednika vlade za čas njegove bolezni. Zaradi tega sklepa je ministrski podpredsednik in o-brambni minister Kanelopulos odstopil. Iz pooblaščenih virov se je zvedelo, da je maršal Papagos zavrnil ostavko Kanelo-pulosa. Zatrjuje se, da je pozval Stefanopulosa in Kane-lopulosa na svoj dom, da skupno poravnajo nastali spor. Kanelopulos je kot bivši ministrski predsednik do sedaj vedno vršil funkcije ministrskega predsednika v od-nostnosti maršala Papagosa. Zato meni, da je sedanje imenovanje Stefanopulosa za začasnega ministrskega predsednika izraz nezauporaja do njega. Papagos se je rodil v Atenah 9. decembra 1883. Vo- BEOGRAD, 4 — Po dvotedenskem bivanju na dopustu v Jugoslaviji je danes s posebnim vlaicom odpotoval iz | jaške študije je dovršil na vo-Deograda prvi podpredsednik i jaški akademiji v Bruslju in sovjetske vlade Anastas Mi-iv šoli za konjenico v Ypresu. Kojan z ženo in družino, ha Udeležil se je balkanske voj-beograjski železniški postaji ne. V prvi svetovni vojni je so se od njega poslovili pod-, bil načelnik glavnega štaba predsednika Zveznega izvršne-1 konjenice. Leta 1932 je bil ga sveta Edvard Kardelj in1 podnačelnik glavnega štaba Aleksander Rankovič, glavni | vojske, leta 1934 inšpektor za tajnik predsednika republike j konjenico, leta 1935 je bil po-dr. Jože Vilfan in drugi. Do ; višan v divizijskega generala meje je podpredsednika so-j in nato imenovan za načelni-vjetske vlade Mikojana sprem- ka tretjega armadnega korpu-ljal podpredsednik Sabora i sa. pozneje pa prvega arrmid-Tlrvatske Karlo Mrazovič. nega korpusa. Bil je tudi mi-1/ Beograda je danes odpo- nister za vojsko. Od avgusta tovala s posebnim letalom tu-! '936 do 28. oktobra 1940 je di delegacija sovjetskih no-j bil načelnik glavnega štaba, vinarjev, ki je bila tri tedne "ato pa je prevzel vrhovno gost Zveze novinarjev Jugo- poveljstvo nad vojsko proti slavije. OPATIJA. 4. — V Opatiji se bo začelo prvo zasedanje stalne jugoslovansko - avstrijske dravske komisije, ki ima nalogo reševati vodno-gnspodarska vprašanja na reki Dravi. Na zasedanju bodo sprejeli poslovnik in razpravljali o vodnogospodarskih vprašanji in o odvajanju dela dravskega pritoka Zile v dolino Tilmenta. italijanskim in nemškim oboroženim silam. Junija 1943 so ga Nemci poslali kot talca v Oranjenburg. nato pa v Flossenburg. Dachau in Nienderdorf, maja 1945 pa ga je osvobodila peta ameriška armada. Po vzpostavitvi monarhije leta 1946 je bil imenovan za velikega maršala dvora, februarja 1949 pa za generalisima v borbi proti Maršal Papagos oktobra 1949 je postal maršal. Leta 1951 je opustil svoje funkcije in je ustanovil stranko «zbiranje grškega ljudstva« in se začel aktivno udejstvovati v politiki. Pri splošnih volitvah 16. novembra U>>2 je njegova stranka dobila 241 poslanskih mest od skupnih 300 in od tedaj je Papagos bil ministrski predsednik. (juenlaj čestita, „Kolu" PEKING, 4 —1 Ansambel narodnih plesov in pesmi #Kolo» iz Beograda, ki že mesec dni z velikim uspehom gostuje na Kitajskem, je priredil nocoj v Pekingu predstavo, ki so ji prisostvovali predsednik kitajske viade Cuenlaj in drug: visoki državni in politični voditelji ter predstavniki javnega in kulturnega življenja Pekinga. Po predstavi je predsednik kitajske vlade stopil na oder in osebno čestita) članom ansambla za uspešno izvedbo programa. venci in Italijani na vzhodnem področju Italije. Možje, proti katerim teče po desetih letih od konca druge svetovne vojne proces pred porotnim sodiščem v Vidmu zaradi dejanj storjenih med vojnimi operacijami, so se uprli nacističnemu okupatorju in njegovim fašističnim sodelavcem, kot je to storilo italijansko prebivalstvo v ostalih pokrajinah države. Uprli so se po 8. septembru 1943, v času, ko je nacistična Nemčija ustanovila na tem ozemlju «Jadransko Primorje», kjer Gauleiter Rainer ni izvrševal samo upravnih, zakonodajnih in sodnih funkcij, temveč je tudi mobiliziral domačo mladino, da bi jo uvrstil v nacistično vojsko. Današnji obtoženci so se borili v izredno težavnih okoliščinah v rednih vojaških enotah v okviru zavezniških in pridruženih sil. Borci, ki so danes na zatožni klopi, so bili sestavni del osvobodilnega in odporniškega gibania in so s svojo borbo prispevali ne le k porazu fašizma in k osvoboditvi svoje zemlje in Italije izpod nacizma, temveč sj dali svoj prispevek tudi za uveljavljanje načel ustave nove republikanske Italije. Podpisani so zaradi tega mnenja, da je proces, ki ga pripravljajo v Vidmu proti pdHtždnom Nadiške doline, v nasprotju s črko in duhom člena 16 mirovne pogodbe, kajti obtoženci so delovali v korist stvari zavezniških in pridruženih sil. Proces je prav tako neskladen z duhom Spomenice o soglasju od 5. oktobra 1954, katere namen je bila pomiritev duhov in prijateljsko sodelovanje med Slovenci in Italijani. Z namenom, da se prepreči nepotrebna zaostritev duhov in ponovno podpihovanje narodnostnega sovraštva, pozivajo podpisani Vašo ekscelenco, naj upošteva vse našteto zaradi ukrepov, ki bi jih narekovala človečanska vest ter dejansko in pravno stanje. Ob tej priložnosti izražajo podpisani Vaši ekscelenci svoje najgloblje spoštovanje. Trst,.L oktobra 1955. JOSIP TERČON I. r - župan občine Devin-Nabrežina. OBAD VLADIMIR 1. r. -župan občine Zgonik. ŠKABAR ALFONZ !. r. . župan občine Repentabor. DUŠAN LAVRIHA 1. r. . župan občine Dolina. AGNELETTO dr. JOSIP l.r. - občinski svetovalec občine Trst. DEKLEVA dr. JOSIP 1. r. . občinski svetovalec občine Trst. BERNETIC MARIJA 1. r. -občinska svetovalka občine Trst. GOMBAČ FRANC I. r. - občinski svetovalec občine Trst. LEGISA DRAGO 1. r. . občinski svetovalec občine Devin-Nabrežina. SKRK dr. JOSIP I. r. . občinski svetovalec občine De vin-Nabrežina. Markosovim partizanom, 27. blago. BEOGRAD, 4. — 7. izmenjavo pisem med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo so določili nove kontingente v medsebojnem blagovnem prometu do konca 1955. leta. Jugoslavija bo poleg prej določenih kontingentov uvozila iz Sovjetske zveze 200.000 ton premoga za koksanje in 8.000 ton ovsa, izvozila pa bo 1500 ton mesa, 200 ton fižola in suhega graha, 800 ton kalcijevega karbida in 50.000 ton cementa ter drugo pri zmaga na OSLO, 4. — Občinske volitve. ki so bile včeraj na Norveškem, niso prinesle nobene spremembe v splošnem političnem okviru tucii glede na zadnje splošne volitve ki so bile leta 1953 ter občinske volitve leta 1951. Vendar pa se je laburistična stranka, ki je najmočnejša. še bolj okrepila. Konservativci, agrarci in demokristjani so tudi pridobili nekaj glasov, medtem ko so komunisti in liberalci zopet nazadovali. Včerajšnje občinske volitve pa so jasno pokazale tendenco volivcev, da glasujejo ((politično«, ker nepolitične in krajevne skupine niso imele Do sedaj so znani izidi iz nobenega uspeha 287 volilnih okrožij na podeželju od skupnih 680 ter 53 okrožij v mestih in prestolnici od skupnih 64. Izidi so sledeči: laburisti 3422 sedežev (leta 1951 pa 3170), komunisti 277 (298), konservativci 796 (655). agrarci 621 (586). demokristjani 546 (465). liberalci 688 (712), druge skupine 998 i (1226). PRIMORSKI DNEVNIK — a — g oktob'*' MPOHINMHI ItNKVi Na današnji dan je bila >eta 1942 v Bosanskem Petrovcu prva vsedržavna konferenca A KZ Ju gosiavije. Danes SREDA 5, ok*°W Placid, pumn*U,4 Sonce vzide ob 6-OS in.. ,4 u# 17.40. Dolžina dneva H.; jo.C vzide ob 19.41 In zaton Jutri, ČETRTEK «. oln Brunon, f*!M NADALJEVANJE KAMPANJE ZA IZVOLITEV TOVARNIŠKIH ODBOROV Danes se pričnejo volitve v rafineriji Esso Standard Zveza industrijcev zagotavlja delavcem popolno svobodo glasovanja in izbire kandidatov, po drugi strani pa se odkrito vmeiava v volitve v Tovarni strojev Obvestilo šolnikom Danes se pričnejo v rafineriji Esso Standard pn Sv. Soboti volitve tovarniškega odbora, ti bodo trajale tri dni, ker delajo delavci in uradniki v tem podjetju v izmenah. Izvolili bodo tri delavce in dva u radnika. Za delavce sta bili Tržaški delavci pozdravljajo 1 tozadevna prošnje na gozriar-te trditve induatrijcev glede I sko upravo v Sežani oziroma njihovih pravic. Toda doseda nja dejstva so zal v nasprotju s temi trditvami. Spomnimo se le na ofenzivo v CRDA, ko so predloženi dve listi, in sicer Delavske zveze in Delavska zbornice, za uradnike pa tri to je Delavske zveze, Delavske zbornice in Združenja u, radnikov, ki uživa podporo delodajalcev. 18. oktobra pa bodo volitve v tovarniški odbor osrednjega ravnateljstva CRDA. V zvezi z volitvami se nadaljujejo volilna zborovanja Delavske zveze in Delavske zbornice. Drevi ob 19.1)0 ho volilno zborovanje Delavske zbornice na Pončani v Ul. Or-landini, kjer bo govoril sindikalist Calabria. Jutri ob 19.30 bo na zborovanju na Trgu Giu liani pri Sv. Jakobu govoril prof. Šema, v Miljah ob 19. uri na Trgu Šalita Muggia vecchia pa tajnik Delavske zveze Ra-dich. V petek bosta tudi dve zborovanji, in sicer ob 19.30 pri Magdaleni v krožku Cebu-lec, kjer bo govoril Radich, ter ob isti uri v Camporah. kjer bo govoril tajnik sindikata kovinarjev Tominez. V, soboto ob 19.30 bo govoril pri Sv. Barbari Gombač, ob isti uri v Grizi pri Miljah pa Šema. V zvezi z volitvami tovarniških odborov v.rafineriji Standard je Zveza industrijcev odgovorila predvčerajšnjim na pismo Delavske zveze, ki je protestirala proti vmešavanju v volitve in pritisku v tem podjetju. V pismu pravi med drugim, da niso niti Zveza industrijcev niti včlanjena podjetja nikoli oporekali delavcem pravice, imeti lastne nazore in jim slediti bodisi na političnem in sindikalnem bo-dsi na drugih področjih. Zato so jim tudi vedno priznavali pravico, da po lastni vesti in po lastnih interesih volijo za eno ali drugo strujo. Industrij-ci so namreč prepričani, da je najboljša oblika sožitja tista, ki se opira na svobodo, katere najvišji izraz je svoboda misli in prepričanja. Zato zavrača Zveza industrijcev vse obtožbe vmešavanja v volilno borbo, kakor tudi zavrača obtožbo, da delodajalci pritiskajo na delavce in izvajajo proti njim ofenzivo. Pismo je podpisal ravnatelj Zveze industrijcev Albanese. se morali varilci horiti za svoje pravice, ki so jim jih delodajalci odrekali. Tudi sedaj ne bi nihče protestiral, če ne bi bilo vmešavanje delodajalcev v volitve tovarniških odborov Sam ravnatelj Zveze industrij, cev, ki je podpisal zgornje pismo, je sporočil sindikalnim organizacijam, da delavci v Tovarni strojev skoraj samo diskutirajo o volitvah, zaradi česar naj bi celo padla proizvodnja. Poleg tega je izjavil, da morajo biti volitve v Tovarni strojev isti dan kot pri Sv. Marku. Ce bi sindikalne organizacije zavrnile ta predlog, pa bi se utegnilo zgoditi, da bi Zveza industrijcev pozvala vsa včlanjena podjetja, naj ne bi več priznala članov odborov, ki niso mogli še biti obnovljeni. Te grožnje so vsekakor v odkritem nasprotju z zgornjim pismom, ki toliko govori o ne. vmešavanju delodajalcev in svobodi delavcev. Dr. Palamara sprejel Giovannija Malagodija v Kopru. Vsa pojasnila dobijo prizadeli pri KZ v Trstu, Ulica K. Filzi 10-1. Nadalje obvešča tajništvo vse dvolastnike, da morajo na podlagi videmskega sporazuma vložiti pri policijskih oblasteh prošnjo za izdajo nove dvolastniške izkaznice. KZ bo dajala prizadetim vsa potrebna pojasnila. ihtite in eitajte Plimottki dnevniki Vladni generalni komisariat sporoča, da šolski uradi še vedno imenujejo stalno nastavljene in suplente na osnovnih in srednjih šolah. Ta imenovanja se bodo končala, ko bo zaključeno vpisovanje učencev ter bo dokončno določeno število razredov. Soglasno z zagotčvili ministrstva za prosveto, toda u-poštevajoč pri podelitvi mest prednostne lestvice, bo zagotovljeno nadaljevanje službe vsem šolnikom, ki imajo pravico do vpisa v posebni seznam, ki ga določa zakonski odlok z dne 10. julija 1947 št. 677, do vpisa v posebne prehodne sezname kot določa zakon št. 961 z dne 29. avgusta 1954 kakor tudi tistim, ki so vpisani v posebni seznam, kot ga določa ukaz št. 43 z. dne 14.1. 1948. Izdali so tudi predpise, da se zagotovi trajnost službe usposobljenim, ki ne dobe službe na podlagi prednostne lestvice. Iz podatkov, ki so na razpolago vladnemu generalnemu komisariatu, je razvidno, da bo večina nastavljenih suplen-tov, ki so bili v službi v šolskem letu 1954-1955 ponovno sprejeta v službo. PROHLEM. KI GA BO TREBA CIM PREJ REŠITI ZA DOSTOJNO UREDITEV obmejnih blokov I. kategorije im r»»oCm) Otvoritv operne sezone v iRossettijun Na Fernetičih, na Pesku in Škofijah se ila'ijanski obmejni or gani še danes stiskajo v neprimernih in nehigieničnih barakah Medtem ko se mali obmejni promet vse bolj razvija, ko se je številnim tujim turistom na prehodu skozi naše mesto pridružilo že tisoče Tržačanov, ki dnevno potujejo v jugoslovanska obmejna področja, je položaj na cestnih obmejnih blokih tak, kakršen je bil pred petimi ali desetimi leti. Pri tem mislimo na obmejne bloke tostran meje, mednarodne bloke I. kategorije, skozi katere se odvija vsakodnevni promet vozil z najrazličnejšimi evidenčnimi tablicami in za katere bi bilo pričakovati, da bi ustrezali svoji kategorizaciji. Tržačani, ki večkrat potujejo preko meje, lahko ob vsakem prehodu ugotavljajo razliko to in onstran meje. Med- HUMI PODMHDV 0 PHOMITU UIIISBIIIUlili17 THlAŽMtCA PRISTANIŠČA Rešitev tržaškega pomorstva odvisna od potenciranja državnega ladjevja Vladni generalni komisar dr. Palamara je včaraj sprejel glavnega tajnika Italijanske liberalne stranke Giovannija Malagodija. katerega je spremljal predsednik tukajšnjega odseka te stranke odv. Forti. Dr. Palamara je sprejel tudi prof. Romea Daneo, novega predsednika deželnega sindikata umetnikov, slikarjev in kiparjev, in tajnika sindikata prof. Franca Orlanda. Dr. Pa-lamari sta orisala delovanje sindikata, zlasti organiziranje razstav v inozemstvu. Dr. Palamara je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegli tržaški umetniki, ter je obljubil svojo podporo tudi bodočim pobudam. Obvestili Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze, obvešča dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, da morajo do 15. oktobra t. 1. vložiti Odhodi \ preteklem mesecu - Perspektive zn bodočnost niso preveč rožnnte, še posebno ne zuradi Medu n j egu stališča vlade Po uradnih podatkih o pomorstvu bo v tem mesecu odplulo iz tržaškega pristanišča 93 linijskih ladij. Pretekli me-site je odplulo iz Trsta 91, lani oktobra pa 88 ladij. V tem mesecu bo obnovljena tudi proga Trst-Severna Amerika. Na tej progi bo 28. t.m, prvič po vojni odplula iz Trsta v New York motorna ladja »Vulcania«, ki je na tej progi vozila že v predvojnih letih. Od konca vojne pa do sedaj je bila »Vulcania« skupno z motorno ladjo «Satur-nia«, ki je bila tudi vrnjena Trstu in ki bo odplula iz Trsta v New York 8. novembra, v neapeljskem pristanišču, koder sta vozili na progi Nea-pelj-Severna Amerika. Pomorski krogi v Trstu zagotavljajo, da bo vzpostavitev te pomorske proge služila tudi razvoju gospodarskih stikov med Trstom in Srednjo Ameriko, ker predvidevajo možnost prtvoza blaga z direktno blagovno listino v Mehiški zaliv in Karibsko morje. Britanska pomorska družba »Ellerman Wilson Linea« pa bo ta mesec okrepila pomorsko progo Trst-Velika Brita- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Začetek razprave proti vlomilcem in neprevidnim kupcem ukradene zlatnine Nasprotujoče izjave nekaterih obtožencev - Okradeni urar še ni dobil vrnjene zlatnine, ki jo je sodišče zaplenilo Ze v prvi polovici avgusta letos bi se moral začeti na kazenskem sodišču proces proti precejšnji skupini ljudi, ki so prišli na zatožno klop zaradi tatvine zlatnine v škodo urarja Capursa in njegove sodelavke. Toda tedaj so raz- Čravo zaradi odsotnosti ne-aterih obtožencev odfožili in včeraj se je končno začela in tudi nadaljevala. Na kratko naj omenimo, da je bila tatvina, ali bolje rečeno vlom, izvršen januarja 1954- leta, pri čemer so drzni vlomilci ukradli za približno 8.000.000 lir zlatnine. Kljub hitri preiskavi ni bilo mogoče izslediti zlikovcev vse do junija letos, ko so jim prišli čisto slučajno na sled. Neki znanec je namreč prinesel Capursu v ocenitev zlat križec z briljanti in ker je urar v njem spoznal ukradeno blago, je o zadevi obvestil policijske oblasti, ki so ponovno uvedle preiskavo in na podla radi česar bi morala odstopiti od nadaljnjega postopka. Zgodilo se je namreč, da je Krebelj, ki je bil v posesti večje količine ukradenega zlata, povrnil Capursu vso povzročeno škodo toda ta je kljub temu vztrajal na položaju zasebne stranke in zahteval povračilo škode tudi od onih oseb, ki so zlatnino kupili od Kreblja. To zahtevo obrambe je sodišče odbilo in nato začelo z zasliševanjem obtožencev, Da-resi, ki ga štejejo kot vodjo pri vlomu, je pojasnil, da je res sestavil načrt skupno s Sopranijem. ki je preskrbel ključe. Ker se ta iz bolezenskih vzrokov ni čutil zmožnega vdreti v zlatarno, je zato pridobil Vidonisa, s katerim sta v prvih popoldanskih urah «delo» srečno izpeljala. Daresi je zanikal, da bi bil tudi Soprani prisoten. Na vprašanje predsednika čemu je med policijskim gi zasliševanja raznih osebI zasliševanjem izjavil, da je uspešno zaključile započeto akcijo. Tako so prijavili sodišču pod obtožbo tatvine 60-letne-ga Pietra Daresija il .Ul. S. Sergio, 54-letnega Pietra Vidonisa iz Ul. Milano in 53-letnega Vincenza Sopranija iz Rojana, medtem ko so ostale prijavili bodisi zaradi nakupa ukradenega blaga bodisi zaradi neprevidnega nakupa. Med temi so 49-letni lastnik gostilne »Ai marittimi« v Bar-kovljah Ivan Krebelj, dalje 64-letni upokojenec Natale Ci-molino iz Ul. del Pezzo, 30-letni Livio Giassi iz Ul. Ba-iamonti, 43-letna Marija Černigoj por. Milkovič iz Ul. Bo-nomea, 56-letna Elvira Peren-tin pot Battisti iz Ul. Ca-nova, 34-letna Paola Spalluc-ci por. Corona iz Ul. Belpog-gio. 54-letni Carlo Bressan iz Ul. Battisti. 53-letna Violetta Corsi por. Pugliese iz Ul. Al-fieri. 34-letna Elizabeta Po-lan por. Ferluga. 35-letni Bruno Orlando il Ul. Muzio. 61-letni Leonida Marsello s Trga Sv. Ivana. 47-letni Romeo Lju-bičič iz Gorice 40-letni En-rico Bon iz Ul. Marconi in 76-letni zlatar Giuseppe Bu-cher s Korza. Razen zadnjega, kt je bolan, so bili včeraj vsi prisotni ob začetku razprave, ko so odvetniki obrambe zahtevali od sodišča, da prizna povrnitev škode zasebni stranki, za- tudi Soprani sodeloval pri vlomu je pojasnil da je to storil pod pritiskom, ker so ga agenti oklofutali in ga tudi precej pestili. Odsotnost Sopranija sta kasneje potrdila tudi Vidonis in Soprani sam. Daresi pa je tudi pojasnil, da sta z Vidonisom odšla po tatvini h Kreblju in mu ponudila ukradeno blago. pri čemer sta ga tudi opozorila na izvor. V naslednjih dneh in po večkratnih sestankih je Krebelj večji del zlatnine tudi kupil, medtem ko so preostalo izročili So-praniju. ki jo je prodal za 280.000 lir. Naravno je da je Krebelj zanikal, da bi vedel, da je blago tatinskega izvor*. Kupil ga je, je pojasnil obtoženi trgovec, potem ko mu je Daresi obrazložil, da je njegova last in da gre za zlatnino, ki so jo zaplenili nacisti. Daresi mu je ob tisti priliki tudi izjavil, da namerava odpreti pleskarsko delavnico in to je bil tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih je kupil za 700.000 lir zlatnine. Vsi ostali obtoženci so zanikali, da bi ob nakupu vedeli, da so predmeti ukradenega izvora, medtem ko je Ci-molino odločno trdil, da so predmeti njegova last oziroma last neke znanke in je v dokaz prinesel tudi fakturo o nakupu. Obtoženi Bon je priznal, da je kupil zlato s posredovanjem nekega Montanarija od Sopranija, ga nato stopil ter ga pr» dal urarju Bucherju. Ta ki sicer ni prisoten, zaradi česar so morali prečitati njegove izjave policijskim organom, je zanikal, da bi sploh kupil zlato od Bona. Po zasliševanju Capursa so zaradi pozne ure odložili razpravo, vendar je še prej sodišče odredilo, da ostanejo zaplenjeni predmeti še vedno v rokah sodne oblasti (odv. Antonini je zahteval, da zlatnino nemudoma vrnejo Capursu). Sodišče je tudi odločilo, da bodo zaslišali še nekaj novih prič in končno so odložili razpravo na soboto zjutraj. nija z dvema 2.200-tonskima ladjama. Prvi odhod je določen za 17. t.m. Odhodi v tem mesecu so razdeljeni na sledeča zemljepisna področja: (v oklepaju število odhodov v oktobru lani): Jadran-Sicilija-Malta-Ti- ren-Spanija 7 odhodov (7); Grčija-Turčija-Sirija - Lihanon-Izrael-Egipt 42 (38); Vzhodna-Zahodna-Južna Afrika 11 (9); Perzijski zaliv-Indija-Pakistan-Daljni vzhod 5 (3); Zapadna in Severna Evropa 9 (12); Severna Amerika 8 (7); Srednja Amerika in Severni Tihi o-cean 8 (7); Južna Amerika 3 (5). Iz gornjih podatkov je razvidno, da ima tržaško pristanišče največ odhodov za Le-vant, t.j. za najbližje azijske dežele in za Egipt. Toda proge v te dežele so skoraj vse v tujih rokah, medtem ko je imelo tržaško pristanišče v predvojnih letih veliko število odhodov z ladjami, ki so imele matično pristanišče v Trstu. Tudi na vseh ostalih progah vozijo predvsem tuje ladje in ne tržaške ali italijanske z registracijo v tržaškem pristanišču. Hkrati pa sc še vedno občuti veliko pomanjkanje novih prog. Tuje družbe niso zainteresirane na ustanavljanju prog v tujih pristaniščih, če jim te proge ne nudijo velikih zaslužkov. Zato je v tržaškem pristanišču veliko pomanjkanje linijskih prog in ladij. Naj omenimo samo, da je imelo tržaško pristanišče 1939. leta 316.798 ton linijskega ladjevja državnih pomorskih družb in da razpolaga sedaj le s 56-046 tonami. Odhodi linijskih ladij pa so se znižali od 1939. do 1954. leta s 650 na 240. Posledica pomorske krize v Trstu, medtem ko se je pomorstvo v Italiji in v svetu sploh znatno povečalo, je politika vlade do državnih pomorskih družb in še posebno do tržaškega pristanišča, ki je v času vojne zgubilo skoraj vse ladjevje. Namesto da bi vlada v povojnih letih ne samo obnovila, ampak celo povečala državne pomorske družbe, ki so imele pred vojno v Trstu večino ladij in prog, so ladjevje teh družb le delno obnovili. Hkrati pa so z državnimi subvencijami podpirali in še podpirajo zasebne brodarje. Toda še to kar je ostalo in kar so obnovili od državnih pomorskih družb, niso do sedaj skoraj ničesar vrnili Trstu, ampak, so večino tega dali Genovi. Perspektive za bodočnost pa niso preveč rožnate. Razen motornih ladij «Vulcania» in »Saturnia«, ki se bosta v kratkem vrnili v tržaško pristanišče in začeli voziti na obnovljeni progi Trst-Severna Amerika, ostane še vse pri starem. Upanje, da bodo vrnili Trstu tudi novi motorni ladji «Asia» in »Victoria«, ki sta bili zgrajeni v Trstu za »Tržaški Lloyd» in z denarnimi podporami tržaškega ERP, je za sedaj šlo po vodi. Zadnje izjave predsednika vlade Segnija tržaškemu podžupanu so samo potrdile, da bosta ti dve ladji za sedaj o-stali v Genovi. S tem je šla po vodi tudi obnovitev proge Trst-Daljni vzhod, na kateri je pred vojno vozilo več tržaških ladij. Kljub vsem zahtevam Trsta in drugih jadranskih pristanišč, naj vlada obnovi in poveča pomorske proge z Jadranom, je razvidno, da tudi nova vlada noče ničesar zagotoviti. Zato so v Rimu na le zahteve odgovorili, naj Trst in druga jadranska pristanišča pripravijo program svojih zahtev, da ga bodo proučili v zvezi z novim zakonom o razdelitvi prog subvencioniranih pomorskih družb. Pri tem pa moramo ponovno poudariti, da zahteva Trst predvsem vrnitev njegovih predvojnih prog in s tem zvezi tudi ustrezno število ladij. Sedanji zakon oziroma konvencija za proge državnih subvencioniranih pomorskih družb, že zagotavljata tržaškemu pristanišču skoraj vse one proge in še več kot Jih Trst zahteva. Z novim zakonom pa obstaja nevarnost, da bodo tako Trstu kot tudi drugim jadranskim pristaniščem odvzeli vse one proge, za katere ta pristanišča nimajo na razpolago ladij'. Ce se ne bo vlada obvezala, da takoj najame in naknadno zgradi določeno število ladij, ki jih , tržaško pristanišče potrebuje za obnovitev svojih tradicionalnih prog, je nemogoče pričakovati, da bodo Trstu odobrili obnovitev prog ali pa mu nakazali nove proge, če mu hkrati ne bodo zagotovili odgovarjajočega števila ladij. Tudi če bodo bolj enakomerno razdelili med Jadranom in Tirenom sedanje ladje državnih pomorskih družb, ne bo vprašanje tržaškega pomorstva rešeno, ker imajo te družbe sedaj premalo ladjevja, da bi lahko zadovoljile ene in druge potrebe. Zato je rešitev vprašanja tržaškega pomorstva odvisna samo od potenciranja državnih pomorskih družb, kar je seveda odvisno od vlade. tem ko so na jugoslovanski strani postavljene lično urejene zidene hišice, v katerih imajo svoje prostore obmejni organi in carina, se njihovi italijanski kolegi stiskajo v grdih, neokusnih in nehigienskih barakah, ki vsakodnevno vzbujajo kritike turistov in drugi potnikov, ki jih opravki silijo preko meje. Tak položaj je na vseh blokih I. kategorije, ki vežejo naše ozemlje z Jugoslavijo. Na bloku na Fernetičih stojita dve baraki, ena poleg druge, v katerih so obmejni policijski organi in finančna straža. Vse delo, ki ga opravljajo ti uslužbenci, se vrši na prostem, v dežju in mrazu, ko piha burja s hitrostjo 50 ali 150 km na uro. Da to ni pogodu niti potnikom niti o-menjenim organom, je vsakomur razumljivo. Letos poleti je na ta blok prišla skupina policijskih funkcionarjev in inženirjev, ki so pregledali teren, nekaj merili in mimogrede povedali, da bodo zidali novo stavbo, v kateri bodo nastanjeni obmejni organi. Poletje je šlo mimo, kmalu bo šla tudi jesen, toda vse je ostalo po starem. Na Pesku ima urejene svoje prostore samo finančna straža, medtem ko se policija stiska v baraki. Na Škofijah je policija v baraki, medtem ko se carina stiska v kleti bližnje hiše. Menimo, da bi pristojne oblasti končno že lahko začele misliti tudi na to, da se na vseh obmejnih blokih, I. kategorije postavijo primerne stavbe, ki bi ustrezale bodisi potnikom bodisi obmejnim organom in carini. Prvi vtis, ki ga dobi potnik ob prehodu meje na naše področje, je v sedanjih okoliščinah zelo klavrn in prav nič ne doprina-ša k ugledu italfjanske države. Z vespo na tla V NEDELJO OTVORITEV DVORANE NA STADIONU I. MAJ S-’/*** Dvorana na stadionu I. maj pri Sv. Ivanu je dokončana. V nedeljo bo slavnostna otvoritev, združena s kulturnim nastopom, ki ga bo izvedlo svetoivansko prosvetno društvo sSlavko Škamperle». Med vožnjo z vespo po Mi-ramarskem drevoredu v smeri mestnega središča sta se 19-letni brivec Pasquale Siriani in njegova 18-letna žena Au-relia iz Ul. Torricelli 10 pod železniškim mostom zvrnila na tla in sta se morala z zasebnim avtom zateči v bolnišnico po pomoč. Velikansko navdušenje pri uprizoritvi ^Trubadurja" Z Verdijevo opero «Truba-dur» je, bil včeraj zvečer v gledališču sRossettin otvor-jen ciklus uprizoritev popularnih oper, ki vključuje še opere «Madame Butterflp«, «Boheme» in «Sqviljskega briv-ca». Ta ciklus predstav organizira gledališče «Verdi» s sodelovanjem nekaterih stalnih solistov, nekaterih gostov, s svojim zborom ter orkestrom Tržaške filharmonije, s čimer je podano jamstvo, da gre za resne in kvalitetne u-prizoritve. To je potrdila sinočnja predstava Trubadur ja,ki je bila v celoti kar majhen triumf, saj je bilo navdušenje skoraj polnega avditorija izredno veliko. Poleg starejših, že rutiniranih pevcev, kot so basist Massaria, altistka Bruna Ron-chini, Raimondo Botteghelli in Liliana Hussu se je lepo uveljavila garnitura mlajših solistov, kot so baritonist Ro mano Roma v vlogi grofa Lune, Attilio Planinšek kot Mavrico in predvsem debutantka 19-letna simpatična Mirella Parutto v vlogi Eleonore. Njih nastop je občinstvo še posebej toplo sprejelo in ni hotelo nehati z ovacijami, ki so dosegle višek v III. dejanju v solitičnem partu Planinška, ki je moral ponavljati, ter ob res učinkovitem nastopu Mirel-le Parutto v IV, dejanju pred zaključno sceno. Z a uspeh uprizoritve ima velik delež smotrna režija, solisti, solidno uvežban zbor, vedno odličen orkester pod vodstvo dirigenta Trosta in zelo učinkovita scena. Dejanja si slede hitro kljub pogostemu menjavanju prizorišča. ( ŠOLSKE VESTI ) Na državni višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne šolsko leto 1955-1956’ v ponedeljek dne 10. oktobra ob 9.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Antona starega Začetek šolskega leta na učiteljišču in trgovski akademiji. Učenci in učenke učiteljišča in trgovske akademije se zberejo v soboto 8. t. m. ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu k otvoritveni službi božji. Redni pouk se začne v ponedeljek 10. oktobra. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Be-lpoggio 4; Gortina Enea, Ul. Ginnastlca 6; Alla Madon,na, Ul. dellTstria 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14: Croce Az-zurra, Ul, Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah; Nicoll v Skednju. VČERAJ IMIIMIl.il \IK IVA CESTI IMUJII TRŽIČU Tragična smrt mn/a zaradi počene zračnice motorja Z glavo Je priletel ob obcestni Kamen, na Katerem si Je razbil lobanjo an-| skih urah se je na državni j svojim motornim kolesom 25- cesti št. 14, in sicer med biv-i letni Silvan Kerbančič iz Ul- Šim obmejnim blokom pri De-j Panebianco in njega se je vinu in Tržičem dogodila hu- ženska ustrašila. Najprej se da nesreča, ki je terjala človeško žrtev. 28-letni vicebri-gadir civilne policije Nereo Marangoni iz Ul. Fogazzaro 6 se je vozil s svojim motorjem, na katerem je sedel tudi njegov svak Guido Sini-baldi iz Alpinske ulice na Opčinah, proti Tržiču, ko je je ustavila in s tem prisilila mladeniča, da je zavrl. Ker pa je bil mnenja, da bo ženska počakala, da bo odpeljal dalje, je ponovno pognal in to prav v trenutku ko je Prodijeva stopila naprej. Poskus, da prepreči trčenje se mu je le delno posrečil kajti žensko iznenada počila zračnica zad-jje sunil s komolci in s krmi-njega kolesa, zaradi česar je | lom, zaradi česar je nesreč-Marangoni odletel v zrak in j nica padla na tla, kjer je nato priletel z glavo ob ce-' obležala, dokler niso prišli mentm obcestni kamen, kjer! ponjo bolničarji Rdečega krije negiben obležal v mlaki; ža, ki so jo z rešilnim avtom krvi. Tudi njegov svak je pa-j odpeljali v bolnišnico. del, vendar se je takoj nepoškodovan dvignil. Nesrečnemu Marangoni^u so priskočili na pomoč, vendar zanj ni bilo nobene rešitve, ker je takoj po hudem udarcu izdihnil ker mu je prebilo sence na desni strani glave. Na mesto so prišli agenti prometne policije iz Tržiča, ki so truplo zastražili do prihoda tržiškega okrajnega sodnika, kateri je nato po končani preiskavi dal dovoljenje za prenos trupla v tržiško mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Vespi sta trčili V trenutku ko je 21-letni Pietro Scherian iz Trga Ros-mini hotel zaviti s svojo vespo iz Ul. Giulia, kjer je bil ustavljen, v Ul. Battisti, je vanj priletel z vespo 34-letni Argeo Savarin iz Lonjerske ceste 16, ki je tedaj privozil z Rotonde pri Bošketu ter je bil namenjen v mesto. Savarin je sicer takoj zavrl, vendar se mu poskus, da bi preprečil trčenje ni posrečil, niti po ostrem zavoju. Oba vespista sta odletela na tla in medtem ko se Savarin ni niti najmanj poškodoval se je moral Scherian zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu izprali samo malenkostne praske na nogah in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Huda prometna nesreča Huda prometna nesreča se je pripetila že zgodaj zjutraj na Istrski ulici nedaleč od križišča z Ul. Montecchi in sicer v trenutku, ko je 66-letna Attilia Verger por. prodi iz Ul. D. Bosco hotela prekoračiti ulico. Prav. tedaj je Ker so ji ugotovili razne poškodbe, med katerimi tudi hude notranje, so jo pridržali na I. kirurškem oddelku in so si zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo. on včeraj de danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4, oktobra se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 15, umrlo pa je 10 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Uomualdo Pravisam in šivilja Maria Anelli, študent Ferruccio elemente in gospodinja Maria Bremi. uradnik Aurelio Grazia-ni in uradnica Annamaria Sar-tore, tehnik Glauco Decorti in pravnica dr. Grazia Camerini, slikar Marino Sormani in frizerka Edda Urbanz, prodajalec Marino Nova in gospodinja Gra-ziella Scabini, pismonoša Stefa-no De Teo in gospodinja Bruna Paehor, prodajalec Giorgio Don-da in baristka Giorgina Benut, prodajalec Karlo Lozej in prodajalka Liliana Roccanello, kovač Libero Bisiani in gospod nja Emanuela Cifarelli, elektroineha-nik Ferruccio Basso in šivilja Nori Oliva Dekleva, težak Clau-dio Gorella in gospodinja Maria Vatta, pomorščak Antonio Del-giusto in gospodinja Giuseppina Bonin, težak Francesco Ughi in čistilka Iduina Buzan, rudar Val-merino Bortoli in gospodinja Graziella Bonin. UMRLI SO: 76-letni Umberto De Puppi, 71-letnl Vittorio Ruan, 82-letna Rosa Hrovatin vd. Ferluga. 56-letni Giovanni Saverni, 66-letni Francesco Budin, 81-let-na Giovanna Gallaliclch vd. Pec-chlar, 68-letna Justina Tence vd. Maganja, 91-letni Alfonso Can-clani, 69-letni Geremia Loevve, 75-letni Bortolo Goina. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19.4, najnižja 12,7, ob 17. uri 18,4 stopinje, zračni tlak 1016,4 stanoviten, veter 2 km na uro zahod-nik, vlaga 69 odst., nebo 7 desetin poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 18,9. PROSVETNO DRUŠTVO •IVAN CANKAR* V PETEK 7. t. m. ob 18. uri bo v dvorani v UL. MONTECCHI 6 mladinska igra Oskarja Wuhnerja „Pastirček Peter in kralj Briljantin“ Izvaja SNG Ljudska prosveta Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo v petek, 7. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Darovi in prispevki V spomin pokojnega brata Evgena Venuttij^ daruje Pavla Geržina 1.000 lir za Dijaško Matico . -vt Rossetti. 21.00: opera «Trubadur» Exceisior. 15.00: »Edenova dolina«, J. Harris, J. Dean. Fenice. 15.00: «Mostovi v Toko-rijun. VV. Holden, G. Kellv. Nazionale. 15.OO: «Smo ljudje ali korporali«, Tot6, P Stoppa Filodrammatlco. 16.36: »Plemenski ponos«, J. Chandler, Jane Russell, Supercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: «Zeleni ogenj«, G, Kelly, S. Granger. Astra Rojan. 16.00: «Prevarana», Lucia Bosč, P. Cressoy. Capitol. 16.00; «Tolpa zločincev«. Prepovedano mladoletnim. Cristallo. 16.00: »Zadnji odpor«, D. Cravvford. Grattacielo. 16.00: »Zadnjikrat, ko sem videl Pariz«, E. Taylor, V. Johnson. Aiabarda. 16.00: «Princ študent«, A. Blyth, E. Purdom. Ariston, 16.00: «Turek Napolita-nec«, Toto. Armonia. 15.OO: «Ne streljaj, poljubi mei«, D. Day. Aurora. 16.00: »Protivohunstvo«, C. Gable, L. Turner. Garibaldi. 16.00: «Uničite tolpo!«, C. McGravv. Ideale. 16.30: «Neznani ljubimec«, G. Rogers. Impero. 16.00: »Skrivnostni kavalir«, A. Ladd. Italia. 16.00: «znajtl se je treba«. A. Sordi. S. Marco. 16.00: »Strastna pesem«, N. Pizzi Kino ob morju. 16.00: »Ob uri X senzacija«, Renč Cla-ir, Linda Darnell. Modčrno. 16.00: «Rapsodija», E. Taylor. Savona. 15.30: «Sodobno dekle«, Judy Holliday. Viale. 16.00: »Rumena kovina tn kri«, Lex Barker, M. Povvers. Vittorio Veneto. 14.45: «Rodila se je zvezda«, G. Garland, James Mason. Azzurro. 16.00: «Otok maščeva- nja«, Jorce Mistral. Betvedere. 15.30: «Sombrero», P. Angeli. Masslmo. 15.00: «Dva mornarja in dekle«, K. Grayson Marconi. 16.00: «Daleč od zvezd«, Ch. Heston In L. Scott Novo cine. 16.00: «Sovražnlca», F. Latlmore, C. Greco. Odeon. 16.00: »Henriette«, Dany Robin. Prepovedano mladoletnim. Radio. 16.00: «Cudežnl stolp«, G. Rol l i n, Secolo. 16.00: »Vrnila sem se zate«, W. Birgel. Venezia. 15.30: «Samomorilno poslanstvo«. Skedenj, 18.00: «Okrvavljenl denar«. Kino na Opčinah. 18.00: »Telički«. / R A D i O SREDA, 5. oktobra 1955 litsi' PO« 1'A.VA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz kraljestva prirode: Vode je vedno manj; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Lahke melodije igrata pianist Harris in kitarist Primani: 13.50 Iz opernega sveta; 17.30 Plesna čajanka; 17.55 Rahmaninov: Koncert št, 3 v d-molu; 18.30 Z začarane polke: Alenka Javornik: Zgodba o prebrisani kneginji; 18.40 Ameriški zbori; 19.00 Grieg: Holberg suita; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Offenba-chovi motivi; 20.30 Fantazija iz dunajskih operet; 21.00 Slike naše preteklosti: Dr. Anton Dabi-novič: Trst — karavanska postaja; 21.15 Harry James in njegov orkester; 21.30 Koncert violinista prof. Karla Sancina, uri klavirju prof. Mirca Sancinova; 21.50 Mac Dowell: Dva gozdna prizora; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti: Alojz Rebula: Pahorjeva »Vila ob jezeru«; 22.15 Rimski-Korsakov: Zlati petelin, glasbena suita; 22.41 Razne ritmične popevke; 23.00 Nočni motivi; 23.30 Polnočna glasba. T It M T I. 11.30 Melodije iz filmov: 12.10 Orkester Milleluci; 18.00 Simfonična glasba; 18.45 Koncert tenorista Petre Munteanuja; 19.15 Premagani vrhovi: Mont Blanc; 21.00 Ildebrando Pizzettl: »Fe- dra«, opera v 3 dej. H O ■* 10 It Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30, 14.30. 19.30 in 23.30. llrvaUka poročila: vs>K ** 20.20 »|S. > Italijanska poročila- »• 19.00 in 23.00. f 6.00 Jutranja gla**^.j ledar - vremenska n poved časa; 7.05 GlasjJj j» bro jutro; '7.30 Za 14.00 Od melodije jj® vmes ob 14.10 GlastH ](V(| 14.50 Pojeta Helena I Rezika Koritnik - čg opftf’ gust Stanko; 18.15 ju" (! ----, rdi A() P ■ opere; 19.15 Šport; 1 ske melodije: au.-*v -r_.u; r nijo v pesmi1 id Kulturni pregled; fonični koncert; 2Ji'38 jlK ’ in tuje književnost1, n plesna I I, o \ K >» 1 - 327.1 m. 202.1 m- 3,00. '> --------------- - 5 00- 32.00 C bavna i H Poročila ob - . 12.30. 15.00. 17.00 in U 11.00 Radijski Gospodinjski nasveti, u minut s tamburašklin »I in 12.05 Lahek oDOldantfi spored; 12.40 F. Cho!”" zija v f-molu, Balada1 (l 13.30 Pisan spored nar ij mi in plesov jugosiov rodov; 14.05 Šolska uri0i VnnniA- PrnpSt d H . -v stopnjo: Ernest d n«,); j. ček iz votline IP°^,,KeO Želeli ste - Pf-^VV Zabavna glasba; _ literature - Jordan--^,r-sem koles; 15 45 Ser^gjgJ termezzi; 16.00 Nuša [, znajmo otroke v pruLptlE skih letih; 16.10 ,j|j . cim f/vn! An i IrArVTL simfonični koncert: jjjjg; jjj Mariborski komorni Hammond-orgle v Zabavna glasba. . 17.30 Spored za bite živali«, doku »Zvezdica, Zvezdica' oravliica: 20.30 Vesti. pravljica; 20.30 «Rosauro Castro«, VAJENCA IN sprejmemo v služb?, (jr delavnica Mozetič, di št. 11. ADRIA EXFf Ul. Cicerone 4 * ** ’ D; kit «a hm km 0 h ipoi loti 1», k*J kv ipo l«j «41; «U Hi: hej tisi Predstavništvo ** Radensko Sljfift Rogaško Slatin® Dobrno Preskrba trgov5* |'n vadnih, turisti tranzitnih vijn®ij iraiiiiiiuii d za J 11 gosi* iJ» IZLET* ^ Prodaja voznih za avtobuse: Milano, dnevni ob 21 jf Genova, poned.. 1 petek ob 21 ,/ Como - Chiass»'ll»f četrtek, sobot* delja ob 21 Videm (Udine). W odhodi ob , 8.30. y Belluno, dnevni ob 6.30 Treviso, dnevni ob 8.30 At Potrti naznanja151^ ju rodnikom, prijatelj* cem, da nas je vč*r id Justina Magajna iti . «9 le* |r stara 69 Pogreb bo daneJ jjji izpred hiše žalosti -»* št, 88 na domač® JJghe, 2alujoči sinovi, in brat. jr Sv. Križ, 5. okt®br' Včeraj 4. t. »^ j* bolezni za svoje oči Franc star 66 let Ml rf Pogreb nepozabn0gto'!* | nika bo danes • [(V* 15.45 iz mrtvašnice ^ nišnice. I Žalostno vest J . I* |||l Antonija, hčerki^ ka z možem MarCnie>*i. Jem in nečakom $oXo^ je ter vsi ostali Trst, 5. oktobra Včeraj je urTir'la ./ in nepozabna m* ^ Jf Mariju vd. . u„ rtanes ’ i! ' Pogreb bo dan<^l0,tl * ob 15.30 ia„h‘se 1 Orlandini l7- , \p i1 j/ žalujoči n nevesta, ze1;, ^ i« "> Trst,5. oktobra zahvala Ob bridki in prerani izgubi našega ljubljenega sina, brata in nečaka n* JV5® MARIJANA RADOVIČA -'S se najlepše zahvaljujemo mladini in °*!^tV# ,j-teljem iz Nabrežine za pripravo in spr® svetcv>n. pri pogrebu, č. g. župniku, g. žuPanU{1J."žini cem, gospodični Delki, g. Zadnikovi, d* kovič, nabrežinski godbi; pevskemu z t n* , valcem cvetja in vsem tistim, ki *° sočustvovali in spremili našega nep Marijana na njegovi zadnji poti, C Žalujoča družina RA in sorodniki Nabrežina, 4. oktobra 1955. — 3 — S. oktobri 19M oktobf* uka 11 za,toniufi 1134. K ne ob sba; n»P°v 20.0». »oil.-j, M !,•*> asba. • m • 22.00 flM Tl Ofl isKi f/ »rodjfi nva^J ,ervWi ,vite»!'t 'S' 5?; ioo': j* riHoO' ■>A j/ z*r H .y 4 ^PRVI OBLETNICI PODPISA SPOMENICE O SOGLASJU (5.10.1954 - 5.10.1955) Oiz vaj anj u določb Spomenice in Posebnega stat uta !|a Tržaškem v prvem letu po njunem podpisu C primerjamo stanje na dan pred enim letom s stanjem danes/ moramo ugotoviti/ da se je slabšal o, čeprav bi se z izvaja-llri sprejetih določb moralo izboljšati - Vzroki: 1. nadaljevanje raznarodovalnega razlaščanja in 2. uvedba poleg obsto- ^ fešističnih zakonov še fašističnega policijskega zakona ter 3. Načela o človeških pravicah zaradi kršenja določb člena 8 Spomenice o soglasju je poteka eno leto odbil w 1 v Londunu podpi-HlB,u ')norandum o spora-**mija S j'dp Tržašlceg.1 o-Ji'. ' ‘e h" sklenjen 'ik» „“*,3lav>lo, Ita ljo, Ve-08lf ‘ an‘*° in ZDA. "» kratki Si ob tei Priliki *Pora2u ’ koliko tega, kar •otaviprel ^ Pregir*glecla bomo ilen0 i Vrs*nem r^* ll«Sju 1V ^Pomenite o 30- »tta j(n ,)ri,°ženefia Poseb-®U«tn_ 9 uta ter izmenjanih Gl, 'ie Prvefia čler.a Spo-*>■ ke' ■ ka‘ Nc* Je pripomrt:- samo uvodna ob- M razložitev potrebe, ki je privedla do sklenitve sporazuma. Drugi člen predvideva potrebo nekaterih potrebnih mejnih popravkov in ukinitev vojaške uprave na o-beh področjih, kakor tudi izročitev uprave nad bivšim področjem A italijanski vladi, kar je bilo izvršeno. Cl. 3 predvideva, da se v čl. 2 omenjeni mejni popravki izvršijo najkasneje tri tedne po podpisu Spomenice. To je bilo storjeno. Cl. 3 pa hkrati predvideva tudi u-stanovitev komisije, ki naj bi napravila morebitne manjše popravke meje v skladu s krajevnimi potrebami in interesi. Kot vemo, je bila komisija imenovana, ni nam pa znano, da bi bila svoje delo že opravila. tli e/a in pristanišče *n Spomenice za-prosto luko. > - oiia 1 ke Proste lu-’vkl « ločena že v mi->i *'?dhi z Italijo, na H" ,ge VII mirovne >vi ‘ § čl. 5 in na v ‘Uliia Sma* odposlanega ^■»ski, *nske vlade jugoslo-l*da ni, s" je italijanska *8ern zWala- da ho v na»" ">Co | su sklicala konfe-^*kttfaip*eresiranih držav, Si T1 hi se proučile mož-'e čl. 1—20 pri- >'vfrbs ). kiivih mirovne pogodbe IX Pogojih, tako, da * izdelavo ustrez- Njf,9ran^majev kolikor &' • V ki, pros*e luhe, Popolneje zajamče- V‘° to v skladu s po-V, lla.Ptfidnarodne trgovi- ilSr 6>a v,ada je ra- n’m državam pred 1 v»kii0Slcer Poslala zadev-' vendar datum za 1 V kolikor nam Še ni hil določen, da bo ankrat C Po i„rn novembru. So- vPtai*Vab’ ki lih 0 *nJu dal podtaj- nik ministrstva za zunanje zadeve Folchi pred kratkim na tiskovni konterencl v Trstu sledi, da hoče italijanska vlada tunkcijo tržaškega pristanišča omejiti tako, kot bi to ne bilo v skladu niti s sprejetimi obveznostmi niti z njegovo vlogo srednjeevropskega trgovinskega in pomorskega emporija. Podtajnik Folchi namreč v svoji izjavi vztraja zgolj na posvetovalnem značaju konference, ne omenja pa sprejete obveznosti glede sklenitve konkretnih aranžmajev. K temu bi še pristavili, da bi morali na tej konferenci poleg vladnih predstavnikov sodelovati tudi tržaški gospodarstveniki in predstavniki tržaških produktivnih- sil vsaj v posvetovalnem svoj-stvu. To bi tudi bilo v skladu z namenom jugoslovanske vlade, naj bi se status tržaškega pristanišča rešil ne samo v korist enega ali drugega od zainteresiranih, ampak v prvi vrsti v korist vsega tržaškega prebivalstva. ^ilev členov 6 in 8 l*Sitaien°m I 'ta* bo Spomenice se ,.c Vlada obveza->ti sodno pestopa-J®isa °'ebam, ki so se do tv^stvovai°ra2Uma politično tJ° VB* v zvezi z rešita trža;,ania o Svobod-t|.Xo h em Ozemlju. Tu ian *robo0ttViti- da se u '»ta le ves Primerov *i{» n*kau °men'*' bomo d,* i" iMee^1 aretac'.ta So' h ^ih aretacija ške- P0I ,' *iistov- ki s0 Part*'8 v 7aporu; a* 0^nD(klevenkkega b°rCa r»Hi ' "'orale' S° 88 Pa V sploL ‘*P«stiti za-"ttl1 tržašw Cga ogorčenja ^ 'Judstv!Ra hemokratič-»te, "»Oti „ soclni posto- ^ V Uredna,klnUi_0d10y0r' »cu Stoki. Tu »t . bsedn-L ,n bivae' >> t(Jnte d ku Osvobodil-> n'e Pran, «01, ‘Švedi; S ' kršjt„ sam(> najbolj ‘nia popravi- lu. nn" S® ŽP Nce?adeva z, «* (,oBn„. :]a za '•‘Ib r Sr» So vzpostavi-obmejna-S1*'": so 7pS'ce,r zavlekla, ./Prejeta dolo- <>ila ,0^7skre S' 1^»jilrprnijenumU nasPr"'-i“Clih eani!m "ločenih ^rogov 'arnib P"-acilo n» -S Kri*ansko ”a «e‘u. ki se je v svojem glasilu «La Prora* že od vsega začetka proti temu zaganjala in je izvajanje spomenice odkrito napadala. V resnici pa bi bilo koristno, da bi se režim obmejnega prometa še izboljšal, tako kot bi bilo v skladu z željami in koristmi vsega obmejnega prebivalstva. Oglejmo si člen 8, po katerem se morejo osebe, prej pristojne na enem izmed področij, vrniti, in kjer bodo uživale enake pravice, kakor vsi ostali prebivalci. Isto velja tudi za vse osebe, ki so se že vrnile pred podpisom sporazuma. Pri tem moramo omeniti, da je bil predvideni rok enega leta podaljšan še za tri mesece. Glede njegovega izvajanja pa moramo ugotoviti sledeče: Oblasti v Trstu tega člena ne tolmačijo tako, kot bi ga morale. Očitno ga kršijo s tem, da se osebam, ki so tile prej tu pristojne in so se sem ponovno vrnile, odreka enakopravnost Praktičen primer; slovenski profesorji in učitelji, jugoslovanski državljani, s stalnim bivanjem na tem področju in v posesti vseh predpisanih rekvizitov tako za njihovo namestitev v tukajšnjih slovenskih učnih ustanovah, kot za ureditev njihovega položaja, se v odnosu do o-stalib postavljajo v neenakopraven položaj, prvič, ker se jim pri namestitvah določajo nižji položaji, drugič, ker se celo odpuščajo iz službe. Mnogi med temi šolniki so na Tržaškem celo rojeni in jih je z njihovih domov pregnal fašizem. Ni nobenega dvoma, da so s čl. 8 podpisnice hotele popraviti krfvicn fašističnega preganjanja, Zato bi morala oblast prav to določbo nnjdosledneje izvajati. Najnovejša izjava gen. vladnega komisarja (3. t.m.), da ne bo več odpustov, bi morala imeti za posledico tudi preklic vseh dosedanjih odpustov. • • • To je le kratek pregled enoletnega izvajanja spomenice. Nič manj važno pa ni izvajanje določb Posebnega statuta, ki je sestavili del spomenice. V uvodu določbam^ Posebnega statuta, ki sta ga v Londonu podpisala predstavnika jugoslovanske in italijanske vlade, je rečeno, da je bil zadevni sporazum sprejet, da se zagotovijo človečanske pravice in o-snovne svoboščine brez diskriminacije glede plemena, spola, jezika in vere na področjih, ki preidejo po določilih Memoranduma pod njuno upravo. To je ponovno poudarjeno v čl. 1 Posebnega statuta, kjer je rečeno, da se bodo jugoslovanske in italijanske oblasti pri upravljanju svojega področja ravnale v skladu z načeli Splošne deklaracije o človečanskih pravicah, sprejete v glavni skupščini Združenih narodov 10. decembra 1948. To zato, da bodo vsi prebivalci obeh področij brez diskriminacije lahko v celoti uživali osnovne pravice in svoboščine, navedene v omenjeni deklaraciji. Italijanska vlada se je potemtakem obvezala, da bo spoštovala in Svoje upravljanje na tem ozemlju u-smerjala na osnovi določil, kot jih vsebuje omenjena Splošna deklaracija. Pripomniti moramo, da je bil večji del določil Splošne deklaracije o človečanskih pravicah vnešen tudi v vse napredne ustave demokratičnih dežel, med temi tudi v italijansko ustavo, a njena načela so bila s posebnim odlokom generalnega vladnega komisarja razširjena tudi na naše ozemlje. Brez dvoma bi pravice tukajšnjega slovenskega življa, ko bi se določila Splošne deklaracije, kakor predr videno v Posebnem statutu, spoštovala, bile v polni meri Izpolnjene. Omenimo samo, da ta določila zagotavljajo enake človeške in državljanske pravice za vse, ne glede na njihovo rasno in nacionalno pripadnost, ne glede na spol, jezik in vero, ne glede na socialni položaj in politično prepričanje ali kakršen koli drugi razlog, ki bi izhajal iz premoženjskega stanja, rojstva in drugih okoliščin. Ta določila prepovedujejo in obsojajo vsakršno diskriminacijo v tem pogledu. Omenili smo nekaj členov iz Splošne deklaracije, s katerimi so ukrepi in ravnanje tukajšnjih oblasti s pripadniki slovenske narodne skupnosti v najizrazitejšem nasprotju. Gre za ukrepe in ravnanje, ki so proti omenjenim osebam naperjeni v prvi vrsti zaradi njihove nacionalne pripadnosti ter političnega prepričanja, kar pomeni očitno kršitev čl. 2 in 3 Splošne deklaracije, ki prepovedujeta takšno ravnanje, zahtevajoč pred zakonom enako pravico za vse, enako zaščito pred vsakršno diskriminacijo, pred slehernim hujskanjem ali navajanjem k diskriminaciji. Nilič«« potemtakem ne bo mogel trditi, da so pripadniki tukajšnje slovenske etnične skupnosti v vsakem pogledu enaki z ostalimi državljani. Res da so formalno, kot to tudi določa italijanska ustava, pred zakonom enaki z drugimi, toda ustavna določila, ki se jim z njimi to zagotavlja, se v praksi spreminjajo v mrtvo črko, Ko se bomo v nadaljnjem dotaknili posameznih členov Posebnega statuta, kjer so bila vnešena posebna določila prav z namenom, da se zaščitijo osnovne človečanske pravice pripadnikov določene etnične skupnosti, bo moč s konkretnimi primeri dokazati, kako in kolikokrat so se v tem smislu sprejete obveznosti prekršile. Ne bomo trdili, da ni bilo tudi nekaj dokazov dobre volje, toda takšnih dokazov je odločno premalo, da bi mogli govoriti o spoštovanju določil Posebnega statuta. V čl. 12 te deklaracije je nadalje rečeno, da ne sme nihče biti podvržen samovoljnemu vmešavanju v zasebno življenje, v svojo družino, v svoje stanovanje itd., kakor tudi, da ima pravico do zakonite zaščite pred takim vmešavanjem. Nasprotno temu členu Splošne deklaracije, ki se nanjo osla-nja Posebni statut, pa se dogaja, da se tukajšnji oblastveni organi zelo grobo vmešavajo v zasebno življenje, zahtevajoč od slovenskih ljudi podatke o njihovem političnem prepričanju s tem, da z raznimi načini posrednega moralnega pritiska skušajo nanje vplivati. Cl. 13 Splošne deklaracije pravi, da ima vsaka oseba pravico zapustiti katerokoli deželo, tudi lastno, kakor tudi pravico, da se v svojo deželo vrne. Ce je tako, čemu odrekajo potem tukajšnje oblasti določenim osebam izdajo potnega lista, oziroma čemu uganjajo sitnosti tistim osebam, ki so se tu rodile, živele, se zatem zaradi fašističnega terorja izselile drugam, a hočejo danes ponovno tu živeti? V členu 21 je rečeno, da ima vsakdo pravico sodelovanja v javnih zadevah svoje dežele, da se enakopravno poteguje za javne funkcije itd. Takšne pravice pripadnikom slovenske narodnosti doslej še niso bile dane, posebno ne, kar zadeva enakopravne možnosti glede pridobitve javnih funkcij, kar predstavlja bistvo enakopravnosti. Kot je razvidno, se tukajšnje oblasti pri upravljanju tega področja premalo ozirajo na ta in druga določila iz Splošne deklaracije, dasi bi jih morale upoštevati, če ne zaradi drugega, vsaj zato. ker se sklicuje nanje Posebni statut. V nadaljnjem, ko se bomo dotaknili posameznih členov samega statuta, bo njegova kršitev tem očitnejša. Pripominjamo, da gre pri tem za trojen prekršek: proti ob- veznostim, sprejetim s Posebnim statutom, proti načelom Splošne deklaracije o človečanskih pravicah in proti italijanski ustavi, ki zagotavlja enakost vseh državljanov pred zakonom. Enakopravnost Preidimo na čl. 2 Posebnega statuta, ki govori o e-nakosti v uživanju pravic slovenske in italijanske etnične skupnosti na bivših področjih A oziroma B. Med pogodbenima strankama so bila določena načela popolne enakopravnosti med italijanskim m slovenskim delom tukajšnjega prebivalstva. Obe pogodbeni stranki sta imeli v vidu tudi težnjo, da bi se odpravile krivice in škoda, ki jih je fašizem napravil Slovencem. Ugotavljajoč, da se je celo v času bivše avstro.ogrske monarhije na tukajšnjem o-zemlju v precejšnji men izvajala enakopravnost v pogledu rabe slovenskega jezika v javnem življenju, kar se je moglo uveljaviti predvsem zaradi tega, ker so bili v vseh Javnih usthnovah nastavljeni tudi Slovenci, moramo hkrati pripomniti, ija se je to stanje s prihodom Italije v te kraje postopno in dosledno spreminjalo v našo škodo, vse do-kier ni fašizem slovenskega jezika enostavno prepovedal, a njegovo rabo kaznoval kot prestopek. Ne samo to, uničene so bile tudi vse slovenske gospodarske m kulturne organizacije, na o-snovi katerih bi se bil mogel slovenski živelj svobodno razvijati. Pod odstavkom b) čl, 2 Posebnega statuta pa je govora o enakopravnosti glede pridobivanja in izvrševanja javnih služb, funkcij, poklicev in časti, V odstavku c) istega člena je postavljena zahteva po enakosti glede dostopa v javne in upravne službe Kar zadeva izvajanje o-menjenih dveh odstavkov čl. 2, moramo ugotoviti, da niso italijanske oblasti doslej storile ničesar. Nasprotno se je sam generalni vladni komisar postavil na stališče, da izvajanje teli določil sploh ne bo upoštevano, kar da so vsa razpoložljiva mesta v uradih že zasedena. V nadaljnjem se je generalni komisar s tem v zvezi omejil na obljubo, da se bo, ko bodo mesta na razpolago, razpisal natečaj, ki se ga bodo mogli udeležiti tudi slovenski prosilci. Pač ni treba posebej poudarjati, da s» skušnjo na ta način zelo «*-noslavno preskočiti obveznosti, ki jih je italijanska vlada v tem pogledu sprejela s podpisom Posebnega statuta. Ce bi se vsa stvar razvijala na tej osnovi, bi pomenilo — to je očitno vsakomur — da skuša ena pogodbenih strank povsem svojevoljno spremeniti vsebino tako Spomenice na sploh kot še posebej določil Posebnega statuta, v izrecno škodo tukajšnjega slovenskega prebivalstva in, se razume, tudi v škodo normalizacije odnosov med obema državama, ki je osnovni smoter londonskega sporazuma. Odgovornim činiteljem bi moralo biti jasno vsaj to, da se enakopravnost Sloven- cev mora v prvi vrsti odražati prav na osnovi enakopravne udeležbe slovenskih ljudi v vseh Javnih in upravnih ustanovah, in to ne samo v najnižjih službah, ampak na vseh položajih. Tu je treba še prav posebej poudariti, da je to bistveni pogoj za dosledno izvajanje vseh ostalih določil Posebnega statuta. Razen tega pa imamo Slovenci pri 30.000 nameščencih v raznih javnih in upravnih ustanovah pravico do ustrezne namestitve tudi kot enakopravni državljani in davkoplačevalci ne glede na statut. Vojni invalidi V odstavku f) čl. 2 Posebnega statuta se zagotavlja enakopravnost na splošnem področju socialnega zavarovanja in pokojnin, vključno pokojnine za vojne invalide. V. tem pogledu je treba v prvi vrsti podčrtati ciskriminacijo, ki jo izvajajo v odnosu do vojaških vojnih invalidov iz narodnoosvobodilne borbe in nasproti vdovam in sirotam padlih partizanskih borcev. Le-ti do danes sploh še niso bili priznani kot takšni, a posledica tega je, da niso deležni nobenih pravic in ugodnosti, ki bi jim sicer morale po zakonu pripadati. Nadalje je glede tega še prav posebno pereče tudi vprašanje ureditve njihovih invalidskih prejemkov, kakor tudi vprašanje njihove zaposlitve po zakonski določbi o zaposlitvi ustrezne- ga števila invalidov po ustanovah in podjetjih. V zvezi s tem so bili napravljeni že številni koraki, in sicer 24. februarja letos pri generalnem vladnem komisarju Pa-lamari, nadalje 4. marca in 5. aprila letos pri načelniku oddelka za socialno skrbstvo generalnega vladnega komisariata prof. Schiffrerju, kakor tudi pri predstavniku zunanjega ministrstva za zveze z generalnim vladnim komisariatom dr. Fabianiju. Vsi omenjeni visoki funkcionarji so pokazali v zvezi s tem vprašanjem popolno razumevanje in naklonjenost. zagotovili so svoje posredovanje, vendar vse to do danes ni rodilo nobenega uspeha. Menimo pa, da se mora to vprašanje čimprej rešiti, kot je bilo rešeno za protifašistične borce v ostalih krajih Italije. Raznarodovalno razlaščanje V čl. 3 Posebnega statuta se prepoveduje vsako ščuva-nje k nacionalni in plemenski mržnji, a za kršilce je predvidena kazen. Da bi se ta člen Posebnega statuta mogel dosledno izvajati, je v prvi vrsti potrebno izdati poseben zakon. Vzdušje nacionalne in plemenske nestrpnosti je v teh obmejnih predelih fažizem iz znanih razlogov zaostril do skrajnih meja. Posledice še niso odpravljene, zlasti spričo še veljavne fašistične zakonodaje. Zato je nujno, da se nemudoma izda zakon z vsemi potrebnimi sankcijami proti kršilcem teh osnovnih človečanskih načel. V tem pogledu so tudi bili storjeni potrebni koraki v občinskem svetu in pri generalnem vladnem komisarju. Kot v marsičem, tako tudi v tem primeru ni bilo storjeno ničesar. Pripominjamo pa, da samo s pomočjo administrativnih ukrepov tega vprašanja ne bo moč do konca rešiti. Potrebna pa bo postopna tn temeljita prevzgoja predvsem pripadnikov tistih plasti, kjer sta bila nacionalni in plemenski šovinizem Integralni del njihove psihologije in ki jih deloma še danes šola vzgaja v nacionalni nestrpnosti. V čl. 4 je govora o ohranitvi etničnega značaja in kulturnega razvoja etnične skupnosti. Omenimo takoj, da se to poudarja v več členih Posebnega statuta, kar dokazuje, da sta pogodbeni stranki imeli namen preprečiti spreminjanje etničnega značaja področja. V izrecnem nasprotju s tem členom pa se etnični sestav r.a našem področju spreminja na škodo slovenskega življa, in to v najrazličnejših oblikah. To je v prvi vrsti razlaščanje slovenske zemlje in umetna kolonizacija, ki se vrši z ustanavljanjem novih italijanskih naselij. Ta način sp"eminjanja etničnega značaja tega področja z razlaščanjem slovenske zemlje in njenim prehodom v lastništvo oseb druge etnične skupine, kakor tudi z ustanavljanjem novih italijanskih naselij, se je začel že v času anglo-ameriške u-prave. S tem načinom pa se nadaljuje tudi danes, pod novo upravo, čeprav se je ■vlada, ki jo ta uprava predstavlja, v Posebnem statutu obvezala, da obstoječega etničnega razmerja ne bo spreminjala: Kot primer naj navedemo najprej protizakonito razlastitev skoraj enega milijona kvadratnih metrov slovenske zemlje za stanovanjsko naselje industrijskega pristanišča v Zavljah. Ta razlastitev zemljišča pri Domju, Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in v Ricmanjih se v nobenem primeru ne more opravičiti, ker zanjo ne obstajajo niti potrebna zakonska določila. Zakon namreč predvideva razlastitev samo v javno koristne namene, ne pa v drugačnih primerih. K temu o-menimo še podoben primer v Sesljanu, na Kontovelu in na Proseku, kjer se je začelo z gradnjo stanovanjskih objektov za nedomačine italijanske narodnosti, pri čemer je očitno, da gre za načrtno spreminjanje etničnega značaja tukajšnjega o-zemlja. Stajistiko o doslej razlaščeni in kolonizirani slovenski zemlji smo že večkrat objavili, vendar brez uspeha. Pribijamo pa: če je odgovornim oblastem — zlasti najodgovornejši med vsemi, rimski vladi — res bilo do pomiritve, do zbližanja, do dobrih in celo prijateljskih odnosov med obema država-m», zlasti pa, akd ji je res pri srcu pomiritev pri nas na Tržaškem, potem bi morala s politiko raznarodovalnega razlaščanja in kolonizacije prenehati. Pomoč kulturnim ustanovam V odstavku a) čl. 4 statuta je govora o tisku v materinem jeziku. Slovenski tisk se je ponovno rodil v času narodnoosvobodilne borbe in se zatem razvijal. Ob naptopu italijanske civilne oblasti v Trstu je nova oblast priznala dejansko stanje. V odstavku b) istega člena je govora o prosvetnih, kulturnih, družbenih in športnih organizacij, o njihovem svobodnem delovanju in o podpori ter ugodnostih. ki naj bi jih dobivale iz javnih sredstev. Glede vseh teh slovenskih organizacij pa je treba reči, da se je v odnosu oblastvenih organov do teh pojavil neki poseben ele- ment. ki ga je treba omeniti. Gre za primere zasliševanja posameznih članov omenjenih društev in organizacij, kar v nobenem Dri meru ni v duhu niti Spomenice na sploh, niti Posebnega statuta in omenjenega člena še posebej. Posebno važno je vprašanje podpor slovenskim kulturnim ustanovam ter organizacijam iz javnih sredstev. Studijska knjižnica, Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje in Dijaški dom. kakor tudi Glasbena Matica, so slovenske kulturne ustanove, ki so po svojih ciljih, težnjah in funkciji podobne odgovarjajočim italijanskim stanovam, ki prejemajo iz- datne podpore iz javnih sredstev zato so vodstva zgoraj imenovanih slovenskih ustanov, razen Glasbene Matice, zaprosila pri pristojnih oblasteh za enako podporo. Slovensko narodno gledališče in Studijska knjižnica pa na svoji vlogi in ponovnim prošnjam sploh Hista prejeli nobenega odgovora, dočim je bila Slovenskemu dijaškemu domu dodeljena podpora komaj 200.000 lir, kar niti delno ne ustreza potrebam te ustanove. Po podpisu Spomenice Slovenska radijska postaja nadaljuje z delovanjem, toda s tem je čl. 2. le formalno uresničen. Slovenska radijska postaja, je slovenska le po jeziku, po svojem duhu pa je bolj reakcionarna od italijanske. Namesto da bi bila njena funkcija v tem, da ustvarja pogoje za zbli-žanje, se njena vloga praktično izraža tako, kot ni to v korist niti ustvarjanju boljših odnosov med obema sosednima državama niti ni vedno v korist napredau tukajšnjega slovenskega življa. V odstavku c) istega člena se obravnava vprašanje pouka v materinskem jeziku v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Te šole morajo po določilih sporazuma uživati enakost v ravnanju z ostalimi šolami iste vrste. To tako v pogledu preskrbe z učbeniki in poslopji, kakor z ostalimi materialnimi sredstvi. Pogodbeni stranki sta se tu tudi obvezali, da bosta takoj izdali potrebne zakonske predpise za ureditev staine organizacije teh šol. Poleg tega se izrecno poudarja, da učni programi na teh šolah ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem učencev. Zaradi izjemnih razmer, ki se je v njih znašla slovenska šola v Trstu po vojni, se v tem odstavku tudi zagotavlja, da slovenski šolniki ne bodo odpuščeni iz službe zaradi pomanjkanja ustrezne diplome o usposobljenosti za dobo štirih let od podpisa Spomenice, tako da bi si v tem času mogli predpisano kvalifikacijo pridobiti. Uzakonitev sole Brez dvoma je omenjeni odstavek čl. 4 Posebnega statuta za slovenski živelj na Tržaškem važen. Za obstoj in razvoj določene etnične skupnosti je vprašanje, vzgoje in izobrazbe mladine, se pravi vprašanje njenih šol bistvene važnosti. Posebno to velja za nas, ki nas je v preteklosti fašizem oropal vseh možnosti za tozadevni razvoj in ustvaril na tem področju veliko pražfiino/fci jo je treba v najkrajšem času izpolniti. Ugotavljajoč dejansko stanje, moramo reči, da so bile vse šole, ki so obstajale pred podpisom Memoranduma .ohranjene. Obenem pa moramo tudi ugotoviti, da so ostale vse prošnje in zahteve glede ustanovitve potrebnih novih otroških vrtcev neizpolnjene, razen v Cšropadi, kjer je bil ustanovljen letos maja, dočim so bile za otroški vrtec na Kolonkovcu dane le ustne obljube, ki se pa do danes niso izpolnile. Za otroški vrtec v Ul. sv. Frančiška pa se sploh ne govori. Tudi prošnje za ustanovitev nekaterih novih srednjih šol, kot so srednja tehnična šola, dvorazredna trgovska šola in kmetijska strokovna šola, za katere se tržaški Slovenci že dolga leta nore, so vse do danes ostale neizpolnjene. Glede potrebnih materialnih sredstev za že obstoječe slovenske osnovne in šred-nje šole ugotavljamo, da se ta ne nudijo povsod v tistem obsegu, ki bi nil potreben, da bi se jim zagotovil normalen uspešen razvoj. Posebno vprašanje predstavlja vprašanje višje realne in klasične gimnazije v Ul. Lazzaretto Veccb’0. Predvsem bi morali poudariti, da je ostala prošnja po ustanovitvi samostojne klasične gimnazije nerešena. Kar pa zadeva šolske prostore v Ul. Lazzaretto Vecchio, so ti v takšnem stanju, da po mnenju samih odgovornih činiteljev predstavljajo pravo sramoto, ker ne ustrezajo najosnovnejšim pogojem. Vsi napori in zahteve, da bi se v mestu zgradilo osrednje poslopje za pbtrebe slovenskih srednjih šol, so kljub upravičenosti in utemeljenosti naleteli na gluha ušest Pristopimo zdaj k enemu najbolj bistvenih in perečih vprašanj slovenske šole v Trstu. V odstavku c) čl. 4 Posebnega statuta se je italijanska vlada, kot ze zgoraj omenjeno, obvezala, da bo poleg drugega v najkrajšem času izdala tudi potrebne zakonske predpise za ureditev stalne organizacije slovenskega šolstva. Pomeni, da bi morala italijanska vlada v letu dni, odkar je bila ta obveznost sprejeta, že zdavnaj slovensko šolstvo uzakoniti. To se ni zgodilo. V tem smislu so bili od strani slovenskih predstavnikov storjeni že številni koraki in sam generalni vladni komisar je obljubil, da se bo za to zavzel. Podobne obljube smo slišali tudi iz ust ministra za prosveto Rossija. V resnici moramo ugotoviti, da ustrezni zakonski predlog za uzakonitev slovenskih šol sploh še ni bil predložen niti v pretres vladnemu svetu, kaj šele poslanski zbornici in senatu. Dvojezični napisi V odstavku c), čl. 2 Posebnega statuta je izrecno rečeno, da bosta v administrativnih položajih pravično («fair») zastopani obe etnični skupini, zlasti za področja, kot je šolsko nad-zorništvo, ki predstavljajo bistveni interes etnične skupine. Na žalost moramo tudi v tem pogledu ugotoviti, da slovenska etnična skupnost v omenjenih administrativnih organih ni pravično zastopana. Zato ie nujno, da se ta določba uresniči takoj, t. j. že pred dolgotrajnim postopkom uza-konjevanja slovenskih šol. V zvezi z odstavkom c) čl. 4, kjer se poudarja, da učni program ne sme biti v nasprotju z nacionalnim značajem učencev, je tudi potrebno spregovoriti nekaj besed. Dejstvo je, da se mladina ne raznaroduje samo tako, da se ji odvzame možnost šolske lzobiaz-be v materinskem jeziku, marveč tudi, če se vzgaja v duhu, ki ni v skladu s splošnim in zgodovinskim razvojem etnične skupnosti, ki ji pripada. Ugotavljamo, da je v italijanskih učbenikih odpor, ki ga je italijansko ljudstvo dalo v borbi proti fašizmu vsaj delno omenjen. Ne moremo pa istega ugotoviti v učbenikih za slovenske licence, dasi predstavlja narodnoosvobodilna borba velikanski delež v splošni bor- bi proti nacifašizmu. 01. 5 Posebnega statuta govori o uporabi jezika v odnosih z oblastmi. Pripadniki slovenske etnične skupnosti na Tržaškem ozemlju se po določilih tega člena lahko svobodno poslužujejo svojega jezika v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi. Nadalje je Slovencem zagotovljena pravica, da v u-radnem odnosu s tukajšnjimi oblastvenimi organi dobe ustrezni odgovor v svojem jeziku, bodisi neposredno ali s pomočjo tolmača. Isto velja za pismene vloge in prošnje. Kako se to izvaja v praksi? Slovenski človek se svojega jezika sicer lahko poslužuje, vendar več ali manj samo teoretično. Praktično mu je to onemogočeno v prvi vrsti, ker se niso izpolnila tista določila či. 2 Posebnega statuta, ki zagotavljajo Slovencem enakopravnost pri pridobivanju in izvrševanju javnih služb, s čimer bi ob ustreznem številu slovenskih nameščencev v javnih uradih občevanje v slovenščini ne predstavljalo nikakega problema. Ker v javnih uradih ni u-streznega števila slovenskih ljudi, ki bi obvladali slovenski jezik, se tudi glede prevodov javnih dokumentov in sodnih razsodb stvar ni premaknila nikamor in se v praksi ne izvaja. V zadnjem odstavku čl. 5 Posebnega statuta je določeno, da bodo v tistih predelih tržaške občine in v ostalih občinah na področju italijanske uprave, v katerih pripadniki slovenske etnične skupnosti sestavljajo najmanj eno četrtino prebivalstva, napisi na javnih ustanovah, kakor tudi imena krajev ter ulic poleg v italijanskem tudi v slovenskem jeziku. To določilo se doslej ni uresničilo, Danes najdemo lahko le nekaj dvojezičnih napisov v štirih slovenskih občinah. Ni jih* pa nikjer v nobeni povsem slovenski vasi tržaške občine kaj šele v predmestjih pa čeprav predstavljajo povsod Slovenci več kot četrtino prebivalstva. Prepoved uporabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu pa je danes — tuui ne glede na določbo statuta — prava sramota in nadvse porazno slabo spričevalo krščanstva in demokracije vladajoče večinske stranke. V zvezi s čl. 6 je Slovensko gospodarsko združenje vložilo pri pristojnih činiteljih vloge, s katerimi je zahtevalo, naj bi bili v vseh javnih in upravnih u-stanovah enakopravno zastopani tudi Slovenci. Na te vloge Slovensko-gospodarsko združenje sploh ni prejelo odgovora. Glede čl, 8 Posebnega statuta, ki določa ustanovitev posebne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za proučevanje pritožb v zvezi s kršitvami določil tega statuta, ugotavljamo, da sta delegaciji obeh vlad ustrezni pravilnik že sestavili. Jugoslovanska vlada ga jr odobrila, italijanska vlada, pa iz nepojasnjenih vzrokov — še vedno pe. Zato se komisija doslej še ni mogia sestati, dasi so se — kot vidimo — v tem letu dni, odkar je bil Posebni statut podpisan, nakopičila številna vprašanja v zvezi z neizvajanjem sprejetih obveznosti. * » * Končno še vprašanje kulturnih domov, za katere se je italijanska vlada obvezala s posebnih pismom jugoslovanski vladi. Konkretno gre za kulturni dom v Rojanu, ali kakem drugem predmestju Trsta, za sredstva za zgraditev in o-premo novega kulturnega doma v Ulici Petronio in za narodni dom pri Sv. 1-vanu. Tudi glede tega je ostalo doslej samo pri obljubah. In tako smo Slovenci, ki smo nekoč imeli na razpolago bogate možnosti za svoj kulturni razvoj, še danes brez potrebnega osrednjega kulturnega doma v samem mestu. Zaključek Ob zaključku tega pregleda izpolnjevanja in neizpolnjevanja členov Spomenice in Statuta, se samo po sebi postavlja vprašanje: Spričo dejstva, da te določbe vsekakor pomenijo zboljšanje stanja v pogledu narodnostnega obstoja in razvoja tržaških Slovencev v lanskem oktobru, ali jih je oblast izvajala v toliki meri v tem prvem letu po njihovem podpisu, da se je stanje resnično izboljšalo? 2al sledi na to vprašanje iz vsega, kar smo zgoraj obrazložili, negativen odgovor. Vzroki pa so v prvi vrsti trije: 1. brezobzirno nadaljevanje raznarodovalnega razlaščanja in kolonizacije, 2. uvedba poleg nerazve-IJavljene fašistične zakonodaje še fašističnega policijskega zakona, in 3. kršitev člena 8 Spomenice, s čimer se noče popraviti krivica niti tržaškim šol-nikom, ki Jih je iz njihovega rodnega kraja pregnal fašizem. Kljub temu pa izražamo ob zaključku tega pregleda prepričanje, da bomo ob drugi obletnici ob ponovnem pregledu lako zapisali mnogo več pozitivnih postavk, kot smo Jih mogli našteti ob današnji obletnici. Naše prepričanje pa sloni na dejstvu, da je lojalno izvajanje sprejetih dogovorov edina pot za dosego pomiritve, brez katere danes ne more biti konstruk-tivne politike niti pri nas niti drugje. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — DNEVNIK Lir Din Vožnje GORICA IN V JUGOSLAVIJI RAZPRAVA U SKRAJŠANJU ŽELEZNIŠKE PROGE mi /.autuuv Predstavniki goriških gospodarskih krogov odločno proti tržaškemu predlogu Mesto bi postalo skoraj popolnoma izvzeto iz železniškega prometa - Govorili so tudi o potiebi vzpostavitve železniške zvezo med severno in južno postajo klačrti jugoslovanskih strokovnjakov o novi železnici med klovo Gorico in Ljubljano V ponedeljek dopoldne je bila v trgovinski zbornici seja predstavnikov oblasti in političnih strank, na kateri so razpravljali o znanem predlogu za skrajšanje železniške zveze med Avstrijo in Trstom pri Zagraju, kjer naj bi zgradili novo železniško progo med S. Giovannijem ob Nadiži in Zagrajem. Najprej je govoril predsednik trgovinske zbornice dr. Depicolzuane, ki je dejal, da ni pravega ravnovesja med kapaciteto pristanišča in dovoznih železniških prog. Do leta 1948 je bilo okoli 80 od-•totkov prometa z Avstrijo po trbiški železnici, 20 odst. pa z Madžarsko in Češkoslovaško pri Sežani. Po letu 1948 se je avstrijski promet usmeril skozi Podbrdo. Po trbiški železnici je šlo 387.000 ton letnega prometa. Skozi Sežano pa 876.000 ton. prikazal je tudi stroške skrajšanja trbiške proge. K diskusiji so se priglasili številni govorniki, med katerimi so bili tudi nekateri poslanci in senatorji. Vsi govorniki so bili proti skrajšanju železniške proge, ker bi to predstavljalo za Gorico veliko škodo. Najprej bi po progi pri Zagraju vozili samo tovorni vlaki, pozneje pa bi po njej usmerili tudi potniški promet; Gorici ne bi preostalo drugega kot, da bi se zadovoljilo z nekaterimi krajevnimi zvezami med Gorico ter Zagrajem in S. Giovannijem ob Nadiži. Zavzemali pa so se za vzpostavitev železniškega prometa med severno in južno postajo Predlagano je tudi bilo, r.aj bi bil tovorni promet skozi Podbrdo usmerjen skozi Gorico, da bi se izognili nepotrebnemu vzponu na Opčine. Ce pa zahteva Gorice ne bi obveljala, ker niso proti njej samo tržaški krogi, ampak tudi gospodarski razlogi, tedaj. so prisotni postavili pogoj, naj se v tem primeru zgradi železnica, ki bo Gorico povezala s Cervinjanom ter dalje z Mestrami. To naj bi bil italijanski del proge, ki naj bi se na jugoslovanski strani nadaljeval' dalje do Postojne. Kakor se zdi, udeleženci konference niso povsem seznanjeni z najnovejšimi načrti, ki pridejo v poštev za gradnjo nove železniške zveze med Gorico in Ljubljano. Ne govori se namreč več o raznih načrtih, o katerih je bilo govora na tej konferenci, ampak so jugoslovanski strokovnjaki izdelali nov načrt, po katerem naj bi železnica iz Nove Gorice zavila pri Ajdovščini v predor proti Idriji, kjer bi bila nekaj kilometrov speljana po površini, potem pa bi zopet zapeljala v predor in nekje pri Škofji Loki ponovno prišla na plan. To je najugodnejši načrt za zvezo med Ljubljano in Novo Gorico, obenem pa bi bil tudi najugodnejši načrt za zgraditev železniške zveze med slovenskim središčem in Severno Italijo, zlasti njenim vzhodnim delom. Seveda pa so to samo načrti, katerih u- resničitev ne bi le predstavljala hudega materialnega bremena za Jugoslavijo, ampak bi se gradnja tudi časovno precej zavlekla, ker bi bilo treba zgraditi več kot 20 km dolge predore. Slovo šolskega nadzornika Včeraj dopoldne se je šolski nadzornik slovenskih šol Francesco Spazzapan poslovil od slovenskih učiteljev in višjih šolskih predstavnikov v prostorih osnovne šole v Ul. Croce. Učitelji so mu izročili pergament skupaj z vsemi podpisi slovenskih učiteljev na Goriškem. Obenem so mu dali v spomin tudi zlato medaljo in knjigi Prešernovih in Pascolijevih pesmi. S 1. oktobrom je stopil v pokoj. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In po. noči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. KINO CORSO. 16.30: #Dve ženski in čistokrvni konja, v barvah, W. Breenan, J. Crain. VERDI. 17.00: «Alarm - policija!«, V. Mayo. CENTRALE: 17.00 »Sprehod«, R. Rascel, V. Cortese. VJTTORJA. 17.00: «Hazardni igralec«. D. Paget. MODERNO. 17.00: »šerifova hči«, A. Baxter, D. Dailey. Nogo si jo zlomila Zaradi zloma leve noge je rešilni avto Zelenega križa včeraj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 72-letno Cecilijo Nanut iz Ul. Giusti v Go- rici, Nanutova si je nogo zlomila pri padcu, ko je šla iz mesta proti domu. Draginjska doklada za trgovske uslužbence Zveza trgovcev goriške pokrajine vabi trgovske delodajalce da pridejo na sedež Zveze po lestvico draginjske doklade, ki pripada njihovim u-službencem od 1. oktobra dalje. Sestanek ribičev v Gradežu Poročilo župana obč. svetu o položaju v «Arrigoni» Včeraj je gradeški župan dr. Minelli poročal občinskemu svetu o potovanju v Rim in sporazumu, ki so ga predstavniki delavcev iz Arrigoni-ja dosegli s predstavniki ravnateljstva podjetja. Poročal je o pogojih, ki jih je postavilo ravnateljstvo in obvezah, ki jih je sprejelo, da v kratkem obdobju obnovi in re-modernizira podjetja v Gradežu. Upati je, da bo ravnateljstvo izpolnilo dano obljubo in gradeškim delavcem zajamčilo popolno zaposlitev. Danes dopoldne pa se bodo v Gradežu sestali predstavniki ribiške zadruge s predstavniki podjetja «Arrigo-ni». Pogovorili se bodo o dobavi rib podjetju in sicer o višini dobav in o prodajni, odnosno kupni ceni. PO »OLGIHLKTIHČAKAKJA V kratkem pričetek gradnje brvi čez Sočo pri Stražicah Mr o* ki bodo xniiNiill 10 milijonov lir Brv bo nekak. poduljttek Ul. Brigata Pavla Več 'et je že od takrat, ko I Benetkah je namreč razpisalo so oblasti ukazale podreti brv 1 natečaj za gradnjo brvi, za čez Sočo pri Stražicah, ker ni ustrezala varnostnim predpisom. Delavci, ki so odhajali na delo v podgorsko predilnico ali pa v SAFOG so bili z odstranitvijo brvi zelo prizadeti, ker se niso mogli posluževati bližnjice čez most, ampak so morali s kolesi ali avtobusni čez eden ali drugi most, kar je predstavljalo veliko izgubo časa ter je bilo združeno z gmotnimi izdatki. Po dolgih letih čakanja se končno vedno bolj približujemo rešitvi vprašanja. Deželno skrbništvo za javna dela v katero je odbor ministrskega sveta določil na podlagi zakona štev. 647 od 10. avgusta 1950. leta 15 milijonov lir, ki jih bo zmagovalec natečaja podjetje SALC iz Padove porabilo za gradnjo. Brvi ne bodo zgradili na tistem mestu, kjer je bila prej, ampak nekoliko bolj proti pevmskem mostu. Vse kaže, da bo brv nekak podaljšek Ul. Brigata Pavia. Zgrajena bo iz železobetona. 2upanstvo bo potrošilo en milijon lir. da bo načrt do kraja izveden in da bo brv takoj uporabna Sovodenjski župan pri prefektu V ponedeljek je goriški prefekt dr. de Zerbi sprejel so-vodenjskega župana tov. Jožefa Ceščuta, Razpravljala sta o nekaterih nujnih vprašanjih, ki se tičejo občinske uprave. Objavljamo popoln vozni red in cene voženj, katere bodo opravljali Ribijevi avtobusi na progah čez obmejne bloke v skladu z videmskim sporazumom. PROGA št. 1 GORICA - NOVA GORICA - SOLKAN Lir Din Vožnje POSTAJE Vožnje Din Lir 18.30 18.55 19,— GORICA (Ul. IX. Avg.) Nova Gorica SOLKAN (trg) 20.15 35 50 19.50 — — 19.45 — — — — 16,— — — 16.25 50 35 16.30 19.— 19.25 19.30 GORICA (Ul. IX. Avg.) Nova Gorica SOLKAN (trg) 17.45 17.20 17.15 22.30 35 50 22.05 — — 22— — — PROGA št. 2 GORICA - ŠEMPETER - VRTOJBA Lir Din Vožnje Km POSTAJE Km Vožnje Din Lir — — 8— 11 — — g GORICA (Ul. IX. Avg.) . 7 8.55 11.55 35 50 30 20 8.15 11.15 4 Šempeter 3 8.40 11.40 15 20 50 35 8.25 11.25 7 T VRTOJBA (trg) « — 8.30 11.30 — — Ne vozi ob nedeljah in praznikih. PROGA št. 3 GORICA - ŠTEVERJAN - MEDANA POSTAJE Vožnje Din Lir — — 6.— 12.30 IV. 30 — 35 25 6.15 12.45 17.45 5 60 40 6.25 12.55 17.55 8 80 60 6.40 13.10 18.10 12 90 70 6.45 13.15 18.15 14 120 90 6.50 13.20 18.20 17 130 100 6.55 13.25 18.25 20 (Ul. IX. Avg.) Oslavje Steverjan Kojsko Šmartno Dobrovo MEDANA PROGA št. 3: Trbiž, Bovec, Tolmin, Gorica; dnevno odpelje iz pa ob 17. PROGA št. 4: Gorica, Opatje selo, Komen bo pričela obratovati, 7.55 14.25 19.25 100 130 7.40 14.10 19.10 75 95 7.30 14— 19,— 7.15 13.45 18.45 7.10 13.40 18.40 7.05 13.35 18.35 7,— 13.30 18.30 — - 'Trbiža ob 6., iz Gorice Čim bodo popravili pot. NOV KOLESARSKI PRVAK V 11 Coppi še enkrat----------- ----- V Jugoslaviji si je letos osvojil prvenstvo Beograjčan Ješič Ko je Coppi pred tednom zmagal na dirki po Apeninu, je že ustvaril vtis, da ima letos le še kak resen namen. Po njegovi slabi vožnji na dirki za svetovno prvenstvo je pač že mnogokdo nad njim zlbmil kopje. Z dirko prejšnje nedelje pa je že stopil močno v ospredje med kandidati za ita- FAUSTO COPPI lijansko državno prvenstvo na cestnih dirkah in zadnjo nedeljo si je to prvenstvo tudi dokončno osvojil. Progo, ki je bila dolga 100 km in speljana po ne preveč lahkih cestah, je prevozil, v dveh urah in pol ter dosegel povprečno brzino 8 m manj kot 40 km. kar je gotovo eden izmed velikih Coppijevih po- S AH Turnir kandidatk za svetovno prvenstvo V Moskvi se je začel šahovski turnir kandidatinj za sve. tovno žensko prvenstvo. Udeležujeta se ga tudi jugoslovanski predstavnici Nedeljko-vičeva in Lazarevičeva. ki sta v prvem kolu med seboj remizirali že po 13 potezah. Ostali rezultati I. kola: Borisenko (SZ) : Buudiniš (Cile) 1:0, Gurfinkel (SZ) Hemskerk (Holandska) 1:0, Rubcova (SZ) : Keller (Vzhodna Nemčija) 0:1, Ignjatijeva (SZ) : Ivanova (Bolgarija) remi, Wolpert (SZ) : Choluj (Poljska) prek., Zorikina (SZ) : De Mossini (Argentina) prek., Silence (Francija) : Kertes (Madžarska) prek., Sucha (CSR) : Graser (ZDA) 0:1. Curfe (ZDA) ; Stevenson (ZDA) 0:1. 38 točk 28 n dvigov. Tako si je ta dirkač četrtič osvojil državno prvenstvo; odkar je bil državni prvak tretjič, je poteklo že 6 let, prvič pa si je osvojil državno prvenstvo pred 12 leti. Vrstni red na cilju: 1. Fausto COPPI, 100 km, v 2,30 01 ”6, povprečno 39.992 km na uro; 2. Moser 2,32”46”8; 3. Minardi 2,35'23”4; 4. Defilippis 2,36’38”4; 5. Conterno 2,37’12 ”2; 6. Coletto 2,37T7"6; 7. Filippi 2,38'52"6; 8. Grosso 2,3918”2; 9. Massocco 2,39’32”6; 10. Astrua 2,42’11”4, 11. Maggini 2,43’12”2; 12. Monti 2,45’18”8. Fornara in Giannesci sta odstopila. Končna klasifikacija za državno prvenstvo: 1. COPPI 2. Minardi 3. Magni Conterno 5. Moser 6. Monti 7. Defilippis 8. Angelo Colletto Slede: Astrua, Grosso, Maggini 9 točk; Filippi 8 točk; Gianneschi in Massocco 7 točk; Fornara 6 točk. * * * Z letošnjo dirko «Od Triglava do Jadrana« se je praktično zaključila prvenstvena kolesarska sezona v Jugoslaviji, kajti ta dirka je hkrati pomenila tudi zaključno borbo za naslov letošnjega prvaka v cestnih dirkah. Medtem ko je zmagovalec dirke postal Petrovič, si je kljub vsemu priboril naslov letošnjega državnega prvaka član beograjske Avale Miroslav Ješič, med ekipami pa Partizan iz Beograda. Rezultati prve etape: (Bo-veoi. - Postojna, 144 kilometrov): 1. Petrovič (Part.) 4:34.24, 2. Smerčan (Rijeka) 4:38.35, 3. Bergant (Odred), 4. Bajec (Nova Gorica) oba v istem casu, 5. Bajlo («1. maj« -Zadar) 4:39.36, 6. Brajnik (Prol. Koper), 7. Colič (Part.), 8. Za-noškar (Rog), 9. Jugo (Rijeka), 10. Flajs (O) vsi v istem času, itd. Rezultati II. etape (Postojna. Koper): 1. Della Santa (Prol.) 4:00.52, 2. Petrovič (Prol.), 3. Piciga (Proleter), 4. Flajs (Odred), 5. Bajlo J. (#1. maj#-Za-dar), 6. Zanoškar (Rog), 7. Valčič (Ulj.), 8. Jugo (Rijeka). 9. Brajnik (Prol.), 10. Colič (P.), vsi v istem času itd. Ješič M. šele 26., v prvi etapi pa 15. Generalni plasma: 1. Petrovič 8:35.16, 2. Bajlo J. 8:40.28, 3. Flajs 8:40.28, 4. Zanoškar, 5. Brajnik, 6. Jugo, vsi isti čas, 7. Colič, 8. Bajc oba 8:40.55, 9. Valčič 8:42,10, 10. Mischinsky (Celovec, kot gost) 8:45.39, 11. Vuksan (Voj.) 8:47.37, 12. O-merzel (Rog), 13. Bergant, 14. Piciga itd. * * * BOLOGNA, 4. — Kolesarska dirka za diletante Milan . Bologna (210 km) se je končala z zmago Capponcellija («Bar-tali«) iz Bologne, ki je na cilju pustil za seboj Bagnaro, Trom-bina in druge. Jensen še ni dobil vsega denarja? KOPENHAGF.N, 4. — Danski nogometaš Jensen, član Triesti-ne, se je včeraj vrnil na Dansko in dejal, da se ne vrne nazaj, dokler mu ne izplačajo dolžne vsote za lansko sezono. Baje mu Triestina dolguje 600.000 lir. Bivši svetovni prvak lahkt kategorije Paddy De Marco je premagal Kennyja Lana v 10 rundah po točkah. * * * Willie Pastrano je premagal po točkah Paddy Younga. Pastrano (srednjetežka kat.) ima komaj 19 let. « • * LONDON, 4. — Španski boksar Young Martin je postal evropski prvak mušje kategorije z zmago nad Waležanom Doiverjem. Zmagal je s k.o, v 12. rundi. LUKIIHA, a. — uumpijana skakalnica v Cortini je bila ko-lavdirana. Skakalnica je pravzaprav 2,5 km južno od Corti-ne nasproti železniške postaje Zuel. Profil nove skakalnice je napravljen točno po predpisih FIS za gradnjo skakalnic. Kritična točka skakalnice je pri 72 m in bodo torej mogoči skoki do okrog 80 m. Ker bo skakalnica .služila tudi za skoke v kombinaciji, ni bilo mogoče postaviti kritične točke dlje kot 72 m. Na zaletišču bo sedem startov iz različnih višin. Iztek je dolg 120 m in se narahlo dviga; proti koncu se razširi do 40 m. Zaletišče, ki sloni na navpičnem stolpu višine 50 m, je dolgo 86 m in široko 5. Zgrajeno je v železobetonu in ima naklon 35 stopinj. Kolavdacija zgradbe, ki nosi zaletišče, je ugotovila zelo posrečen uspeh. Upogib mostu, ki je bil obtežen po predpisih, ni dosegel niti teoretično pred. videne mere, kar dokazuje, da je prof. Pozzati iz Bologne zgradil tehnično dovršeno delo, poleg tega da ima skakalnica lepo arhitektonsko linijo Lahkoatletska prireditev v Bukarešti Reprezentantke za troboj Italija-Avstrija-Francija MILAN, 4. — Za ženski lahkoatletski troboj Italija - Avstrija - Francija, ki bo prihodnjo nedeljo v Milanu, je italijanska lahkoatletska zveza določila sledeče reprezentantke: 100 m: Leone in Musso, 200 m: Leone in Bertone, 800 m: Al-bano in Baldo, 80 m zapreke: Greppi in Musso, daljina: Fas-sio in Mattana, višina: Paternoster in Giardi, krogla: Paternoster in Coletto, disk: Paternoster in Netzband, kopje: Turci in Rossi, štafeta 4 X 100: Leone, Musso, Greppi, Ber-toni (rez. Bellondi in Nanetti). Odlični rezultati madžarskik plavalcev Fausto Gardini si je stvo v tenisu med državno prven-in Sirola pa sta Na nedavnem tekmovanju v plavanju, ki je bilo v Karlsruhe, so bili doseženi rezultati — 100 m: Nyeki (M) 57.0, 400 m: Nyeki (M) 4:37.2 (rekord). Koehler (N) 4:39.8, 100 m metuljček: Tumpek (M) 1:02.5, Maesel (N) 1:06.2, 200 m metuljček: Tumpek (M) 2:24.7, Maesel (N) 2:27.2 (rekord), 200 m prsno: Utassy (M) 2:37.5 (rekord), Bodinger (N) 2:39.6, 100 m hrbtno: Magyar (M) 1:05.9, Miersch (N) 1:06.5 (rekord); ženske - 100 m: Szoeke (M) 1:05.2 (rekord), 100 m metuljček: Szekely (M) 1:16.0. Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Bukarešti so bili doseženi med drugimi sledeči rezultati: 5000 m: 1. Julin (Finska) 14:22,6, Benesz (Madž.) 14:23,0. 3. Štritof (Jug.) 14:23,8, 4. Konrad (Nemč.) 14:25,4. Daljina: 1. Prueger (N.) 7,54, 2. Kopidolski (Polj.) 7,42, 3. Martinek (CSR) 7.28. Disk moški: 1. Marta (CSR) 54,08, 2. Szeszeny (M.) 52,92, 3. Matvejev (SZ) 52,42, 4. Krivokapič (FLRJ) 48,73. 400 m zapreke.: 1. Julin (SZ) 51,0, 2. Savel 52,3, Stamel (oba R.) 53.3. Sovjetska atletinja Marija Itkina je postavila v teku na 400 m do sedaj najboljši čas na svetu s 53,9. Ostali rezultati: Daljina — ženske: 1. Vino-gradova (SZ) 6.08; Višina — ženske: Balas (Romunija) 167 cm. Disk — ženske: Zibina (SZ) 46.21. Krogla — moški: Grigalka (SZ) 16,69. 400 m — moški (finale); 1. Ignjatijev (SZ) 46,7, 2. Hass (Zah. Neme.j (Vzh. Nemč.) 47,5. 80 m zapreke -J-® , lij nale): 1. G*stl u,S,i* 2. Jermoienko (SZ) **> ner (N.) 11,4. 800 m — moški (« 1:!ti Reinagel (Vzh. Nem1 ' ||M 2. Ivakin 1:50,2,3. SZ) 1:51.0. Kopje — moški: 1- vič (Poljska) 72.35, 2- jjjjgjl nen (Finska) 72,27, (F.) 71.22. 4x100 m: SZ 40.5. MOSKVA, 4. tovni rekord v hoji n* . v času 1.30:2.8. Prejšnji ^ je imel Ceh Doležal 1.30:26,4. Od tovorni STANISLAV Tiska Tiskarski zavod , f. *' predvaja danes »• ob 17. url I11®' K1X0 V «5 predvaja danes J začetkom ob 20.3" iKralei: 0vrt TAMARA MAKAPu V. IVANOV predvaja danes *■ z začetkom ob barvni IH1®1 99 Men predvaja danes, 5. t. m. z začetkom ob 18. uri TELIČKI Igralci: FRANCO FABR1ZI...................... GHI - LEONORA RUFFO - LEOPOLDO TRlE& p 1 CARLO ROMANO in ALBERTO S O R e,t8, Film iz življenja mladine provincialnega popular doživel velik uspeh Vladimir Bartol^ MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) v doslej TEŽKA JE POT 00 UČENOSTI 93. Četrto poglavje» NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA • LOVEC Velikokrat sem ugibal, kaj je utegnilo biti povod za to Ivanovo zelezno nepopustljivost v neki tako neznatni zadevi. Res je, da sem bil kot otrok in tudi pozneje močno nagnjen k radovednosti in da so si zlasti domači marsikdaj privoščili to mojo karakterno značilnost ali slabost, da so me napenjali na natezalnico s tem, da so mi neko stvar povedali le na pol in se potem zabavali, če sem si na vse kriplje prizadeval, da bi izvedel zadevo v celoti. Toda Ivanova nepopustljivost je morala biti drugačnega izvora. Morda sem se vedel proti njemu marsikdaj prepotentno, morda sem hotel vedeti vse bolje od njega: tu je imel naenkrat v svoji oblasti oprijemljiv dokaz, da nečesa ne vem, in tega dokaza ni hotel izpustiti iz rok. s svojo skrivnostjo, ki jo je tako skrbno čuval, je dobil v roke sred-sivo, s katerim me je ne samo lahko izzival in dražil, marveč me je mogel tudi pritiskati k tlom. S svojo nepopustljivostjo je sel celo tako daleč, da je tvegal moje prijateljstvo. Kajti zadeva okrog «Goga izdajalca« je sčasoma postala med nama stvar prestiža, v kateri bi bil moral končno eden od naju popustiti. Kot smo videli, Ivan ni popustil, a popustil nisem niti jaz. Ne vem, če je bila ravno ta skrivnost razlog, da so se začele najine prijateljske vezi rahljati. Vsekakor je utegnila biti tudi skrivnost med razlogi, od katerih naj navedem še enega, ki mu je bil jedro pretresljiv dogodek. Morda je bilo prav tisto jesen, lahko pa tudi katero izmed naslednjih, ko sva šla z Ivanom neko popoldne na izlet proti Razklanemu hribu. Ivanovi so stanovali v nekem odcepku Ulice San Cilino nedaleč od našega doma. Imeli so majhno, lično hišico z lepim vrtičem, do katerega se je prišlo lahko tudi kar s terase, ki je bila na zadnji strani hiše. Z Mašenko sva prihajala pogostoma k njim na obisk, jaz še posebej zato, ker so imeli v sadovnjaku hruško, po kateri je lezlo krdelo več vrst kozličkov »roginov«, ki so se kmalu uvrstili v mojo zbirko žuželk. Pri Ivanovih sva se tudi z Mašenko maskirala za pust obenem z Zino in Ivanom, ker je naša mama, kot sem bil ze omenil, sovražila vse, kar je kakor koli dišalo po ljudskem rajanju ali folkloru. Ivan me je tokrat peljal po neki novi poti, ki ji dotlej nisem poznal, šla sva za umobolnico in nad Brandežijo mimo nekega večjega posestva, kjer je mimo hiše vodila na pol privatna pot. Prišla sva levo od stare cerkvice na hribovito pobočje pod zgornjo novo cesto, prečkala to v bližini Facanonijevega kamnoloma in nato nadaljevala pot v pobočje Razklanega hriba. Tu sva naletela na veliko škuršino drevo, krog katerega je ležalo vse polno odpadlih sadežev, ki jih je bila potresla bur.ja minulo noč. Lotila sva se nabiranja in si s škuršami napolnila vse žepe, Ivan tudi kapo, in prav nič nisva opazila, kdaj se je bilo zvečerilo. Naenkrat sva se znašla sredi mraka. Spustila sva se v lek navzdol po istih poteh in stezah in prišla tako do posestva, mimo katerega je vodila na pol privatna pot. Hotela sva dol na Brandežijo, Ivan je bil mnenja, da sva prej prišla gor na oni strani posestva, jaz sredi njega. Tu je vodila navzdol steza, ki se mi je zdela prav taka, po kakršni sva bila prišla. Za oklevanje ni bilo časa. Ivan je popustil iti se zaprašil prvi nekako sredi posestva navzdol. Bil sem tik za njim, ko vidim, kako je izza lesene hišice planila siva senca velike živali. Ivan je zatulil in se zavalil na tla. Ne vem, ali sem se tudi jaz onesvestil, kar bi ne bilo nič nemogočega spričo moje bliskovite vživljivosti v bolečine bližnjega. Ves nadaljnji potek prigode tistega večera mi je danes zavit v temo. Iz pripovedovanja vem, da so gospodarji posestva poslali po rešilni voz in z njim odpeljali Ivana, ki mu je bil velik pes čuvaj razmesaril stegno, v bolnišnico, kjer so mu dali injekcijo proti pasji steklini in mu zašili rano z več ko ducat šivi. Doma sem gotovo takoj povedal o nesreči — kako sem prišel domov, se več ne spominjam —, vem pa ne, ali sem šel sam ali kdo od mojih k Ivanovim, da jim pojasni, zakaj Ivana ni domov. Čutil sem se sokrivega Ivanove nesreče, ker sem bil predlagal napačno pot, čeprav sem tq storil v dobri veri, da imam prav. Imel sem težko vest pred njim in obiskal sem ga na domu po izrecnem prigovarjanju svojih staršev. V svoje nemajhno presenečenje sem ga našel vedrega in veselega, ko je sedel v postelji in na dolgo in široko pripovedoval, po svoji navadi počasi in tehtajoče, kaj vse je videl in doživel v bolnišnici. V tistih letih je dečku vse, kar se mu pripeti, imenitna prigoda, in zato se ni čuditi, če se je tudi Ivan čutil junaka take pustolovščine in v podrobnosti obujal doživljaj in njegov potek. Očital mi ni nič in ko sem oklevajoče namignil na svojo nehoteno krivdo, je omalovažujoče zamahnil z roko, češ, saj to ni vredno besede, še danes imam vtis, da se je na tihem in morda na pol zavedno veselil prigode, ki ga je bila naenkrat postavila tu K°jse. v središče nekega dogodka, ki je prišel celo v casoP • „j|( Vendar sem čutil, da med nama. ko je okreva1’j zj vec tiste intimne prostodušnosti, kot je bila “0lrašel -je imel že drugo prednost pred mano, nehote je * peP, v svojih očeh, kar je ustvarilo med nama neka1'8 jetno razdaljo. Bila sva še zmerom tesno poveza0®' bjia y sva tudi naslednja leta še kdaj skupaj in sva 8'ta. Tj jateljsko razpoložena vse do našega odhoda iz 1 > zadnja leta vojne, ko je on pred mano dozorel v > d9 CR Skunni T monn nicn tioA «raral«14 k »ujuc, ku je uh prea ihžiiio ga skupni izleti z mano niso več veselili. Čutil zdel moj lov na žuželke otročji, sam ga je iuei moj iov na zuzelKe otročji, sam j* ga * , z vrstniki in vrstnicami na izlete in pritegovati s P fantovski posli. Njegova k melanholiji in zasan(JLia P .< njena čud ga je iz instinktivnega iskanja r v hrupnejšo in veselejšo družbo, iz katere kot mi je večkrat sam priznal, zmerom otožen. Toda ni hotel zaostajati za vrstniki h* ^ -- ---- • - - -orotju “ it c® K biti v vsakem pogledu enak. Bilo je to v nasprou® pe s* značajem, ki je iskal za notranje stiske ravnovesJ ^jvf1 v samotnih sprehodih v prirodi, marveč v cn.ne. $ proučevanju in zbiranju produktov te prirode sa prihajal iz vesele družbe zmerom bolj razboljen *1< ker Se ii ra/pn na 7iinat r»i mnirol nJlrnlf " -i h * —jvcscic uruzue zmerom ooij razuuij^** pri1** ker se ji razen na zunaj ni mogel nikoli PraV nji P® Zmajal je v družbo morda tudi zato, da bi se j?01Ni ^ —.i—* v uiui«u iiiurua iuui zaio, aa ui ^ - mj čudaka. Tem bolj so ta naziv pritaknili meni- ,ei prijeten in morda me je tudi v kotičku srca mišljaIlal sem samosvoj in opažanja prirode in ra va19 A njej in o svoji bodočnosti so me močneje Prita£ijal želja, da bi bil drugim enak. Telesno sem se raZ jp počasi in ko so moji vrstniki že nosili dolge hla 0p1»d®i ljali dekleta, sem jaz zahajal še zmerom, krat ^vic Razklanemu hribu. cel* pron »>“**- tl (Nadaljevani