P ©šišala pia^iasia v gotovini
PCfSareaaaiRa	5® para


!w»KSJ»VBi V»t#eK3KS»iVf« SCn
-W‘
denmicratile 2a imsriborsSc© ©blasf-
Telefon št. 276 - Cek. ražsin št. t2653 O Cene inssratom po dogovoru. O Rokopisi sa ne vračalo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste.
paJ^asaEECTfflisror!
IZHUM mmi PiTilC
Uredrsišt^© m upravnlitvo Jiamđnem Usta" le h’ Mariboru,
Jurčičeva ulica št. 4
Naročnina: Mesečno D. 1-25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7'SO, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnin' se piačuie naprej.
Štev. 16
¥ l$arib©ršj, v petek 2. septembra 1922.
Let® Ir
^5E3?35JSS3n3SE3i^S!32^St55rS?ESBJ!3Gox!3^3S3S3^3JS!33^5SI7Krr5??SEćfflS?I5^Kl55EJH^!KC333?3rI2S$^ffi^^BS3C75!t3S!^KC55!E5!3rr?3S?55r!
iZnSS&Iunn


Iaw8i® m&memB s4«t©SSlis@@aM sfeoda
v Mariboru
(Dopis od navzočega kmeta.)
Javnik znamenj tega škoda je kilo več, naj pa omenjamo le sledeča:
1.	Politik in duhovnik brez dušnega pastirstva dr Korošec je s pomočjo Mariborskega stolnega kapitlja u-pregel pridigo, sv. mašo in Najsvetejše v službo svoje politike. Njemu na ljubo in da bi shod »bolj vlekel«, so mu postavili v ovočnjaku dijaškega semnišea prižnico in oltar, češ, svoje ovce moramo »panati«, drugače bi znale našo politično zvijačo iapreglc-dati. S tem so postali dr. Korošec, dr. Jerovšek, stolni kapitelj, kanonik Vraber, dr. Holm | e in njih pomagači podobni židovskim kramarjem, ki so s pomočjo templja iskali svoj posvetni dobiček. Ako bi se bilo to godilo v času Jezusovem, bi Jezus gotovo spletel zanje bič ter bi jih tirajoč bičal, rekoč: Proč od tod v hišo božjo, tam učite božjo besedo ter je ne zlorabite v politiko! Mi pa še dodamo: D,r. Korošec zlorabi vero. zato ne more postati škof, n tudi ne minister.
2.	»Katoliški« shod v Mariboru »■am je dokazal, da -smejo prižnico rabiti tudi nedubovniki ali lajiki v svoje politične in osebne namene. Na prižnici, ki je bila postavljena na levi strani oltarja v ovočnjaku dijaškega semenišča, je pred sv. mašo .razlagal kanonik Vraber v cerkvenem oblačilu besedo božjo, po sv. maši pa so v svojih posvetnih suknjah na nji rohneli, bobnali, so koračili zraven duhovnika Je-xovseka, ki se ne peča z dušnim pastirstvom, temveč s trgovino, Hohnje-ca in duhovnika po imenu dr. Korošca tudi posvetnjaki dr. Leskovar, Kremžar in Vesenjak. Ti duhovniki so hoteli s tem javno demonstrirati, da če ne smemo mi na prižnico v cerkvi s politiko, naj pa pride prižnica iz cerkve k nam, tu je bomo s svojimi podrepniki vred vendar rabili za — politiko, tako se izognemo prižniškemu §•
3.	Korošec bi rad postal škof ali pa tninister, Leskovar M rad lezel višje, Vesenjaku ne diši učiteljišče, rad bi Postal kaj več, Kremžar bi rad pomnožil svoj list »Slovenec«, Jerovšek bi rad, naj bi vse šole pri njem naročale svoje potrebščine, Hohnjeeu bi tudi višja služba prav prišla ; ker so se prepričali, da s samimi shodi ne gre.
so postavili na sbodišče prižnico in oltar, tako mislijo svoj namen bolj gotovo doseči. Pa bodo težko kaj. Duhovnik, ki se ne peča z dušnim pastirstvom, ki živi po velikih mestih in kopališčih v nasladnem življenju, ni za škofa, a tudi ne za ministra. Vesenjakov hripav in odren glas ni za državni zbor, Leskovar naj ostane v svoji pisarni, Jerovšek pa med zavoji in škatljami Cirilove trgovine in tiskarne.
4.	Ta »katoliški« shod ni bi! katoliški, temveč klerikalni. Katoliška vera in cerkev ne psuje in ne smeši nikogar, kakor so to delali govorniki shoda, temveč ona uči. da je vsaka oblast, torej tudi naša. vlada, od zgoraj. Shod je bil otvoril duhovnik Jerovšek, predsedoval mu je duhovnik Hohnjec, prvi je govoril duhovnik Korošec, . za njim pa kar trije podrepniki duhovnikov. Duhovnik se imenuje s tujo besedo klerik. Vse to dokazuje, da shod ni bil katoliški, temveč pravi klerikalni shod. Krinko »katoliški« so si prireditelji in govorniki le zato privezali na obraz, da hi slepili vse one, ki ne znajo misliti, ker so ubogi na duhu. II-deležniki »katoliškega« shoda so šli klerikalnim sleparjem na linj, saj jim ni v tem delu nikdo ugovarjal.
5.	Na dan shoda ni bilo v celem Mariboru nikjer drugod zastav razo-bešenih nego samo po cerkvah in fa-rovžih. Eaz zvonika stolne cerkve pa kar 4. (Ob državnih praznikih visi tam vselej samo ena. opomba uredn.) Vse druge hiše so bile prazne. Govornik dr. Korošec je to v svojem govoru tudi omenil in sicer tako, da je resnico potvoril rekoč: »Mi ne rabimo zastav, pač pa vaših src, mi ne moremo v Mariboru razobešati zastav, ker nemarno tu svojih hiš, tu smo sami brez-kečniki. Kam jih torej, naj obesimo, morebiti na svoje klobuke!«
6.	Mariborčanov ni bilo na »katoliški« shod, ker se zavedajo Koroščeve politične komedije z vero. Iz okolice in iz dežele so pripeljali kaplani svoje ovce, Marijine »device« vsega skupaj je bilo z orli vred sedem zastav (med njimi ena cerkvena), tako se je nabralo par tisoč ljudi.
Opozorltev radi volilnili Imemkov.
Ker so po občinah sedaj razpoloženi v upogled volilni imeniki, je potrebno, da naši zaupniki vzamejo na znanje sledeča navodila glede reklamacij. Nasprotne stranke so pridno Pa delu, potrebno je isto tudi na naši strani.
eijah ga vsake volitve, Y vs fva dva volilna imenika. Ed črnske volitve, drugi za voli sr-vnj zbpr, oblastni (pokra; okrajni (srezi«) zbor> Kazili nun ra drugim volilnim ime ta, da, so v prvem vpisani vi bivajo ze eno leto v občin’' pa vsi tisti volile!, ki stanu Di ze šest mesecev.
2a nas je najvažnejše to, volilni imenik vedno v evMer mnro, da so vsi našf volilei ' pa, da niso v volilnem imet nasprotniki, ki nimajo te pr
Zato moramo vedeti', kdo sme biti v volilnem imeniku in kdo ne ter kako lahko zahtevamo popravo volilnega' imenika, to je vpis oziroma izbris kakega volilca, katerega je župan ali neopravičeno izpustil, ali pa neopravičeno vpisal.
1.	Kdo ima pravico hiti vpisan v volilni imenik?
a)	V volilni imenik za občinske volitve. smejo hiti vpisani vsi moški državljani 21 jot stari, ki že eno leto bivajo v občini.
b)	V volilni imenik za državnozborske volitve, pokrajinsko skupščino in srezke odbore smejo biti vpisani vsi moški državljani 21 let stari, ki stanujejo v občini že šest mesecev.
e) Poleg naših državljanov imajo to pravico pod istimi pogoji tudi drugi Slovani.
2.	Kdo nima pravice biti vpisan v volilni Imenik?
\) Aktivni in neiiktivB! iastnikt
kakor tudi podčastniki in vojaki pod zastavo. Ta izjema ne velja za rezervne častnike |n civilne uradnike vojaške stroke.
b)	Oni, ki so obsojeni na robijo (temnico), dokler se ne vrnejo v pravice.
c)	Oni, ki so obsojeni na izgubo dr-
žavljanske časti za čas, dokler traja ta kazen.	. ^.a..
Č) Oni, kj so v konkumi. , \.
d)	Oni, ki so pod skrbstvom.
3.	Kako je zahtevati popravo volilnega imenika, to je vpis ali izbris kakega volilca?
Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Popravek volilnega imenika se zahteva pismeno ali ustno prj občinskem uradu ali pri deželnem oziroma okrožnem sodišču. V občinah, kjer so gerenti, se vlagajo prošnje za popravek imenikov pri okrajnih sodiščih. Vsaki zahtevi za popravo volilnega imenika je treba priložiti kot dokaz potrebne uradne listine, kakor domovnica, rojstni in krstni list, potrdilo občinskega urada o bivanju v občini itđ. Te listine so vse koleba in taks® proste in jih mora vsaka oblast v ta namen na zahtevo brezplačno v 24 urah izstaviti.
Na- tako vloženo zahtevo mora županstvo odgovoriti v 5 dneh. Če ne odgovori, se smatra, da je zahtevo zavrnilo.
Tisti, kateremu županstvo zahtevo odbije, ali če mu odgovori, ima pravica pritožbe na deželno oziroma okrožno sodišče. To se bo dogajalo posebno tam, kjer so županstva nam nasprotna. V tem slučaju ne smemo odnehati, ampak takoj vložiti pritožbo.
Kadar pa bodo razglašene volitve, pomnimo, da se smejo popravki volilnih imenikov zahtevati samo še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah.
Na podlagi teh zakonskih določil naj krajevni odbori JDS izvrše tole:
1.	Krajevni odbor Jds ozir. zaupnik naj takoj oba volilna Smernika prepiše.
2.	Krajevni odbor Jds naj določi za vsako vag zaupnika, ki ima nalogo skr-beti, da bodo vsi naši somišljeniki iz dotične vasi vpisani v imenik in vsi nasprotniki, ki so neopravičeno v i-menikn, izbrisani. Zato mora vsak zaupnik imeti prepis (izvleček) volilnega imenika za dotično vas. Jasno je tudi, da morate zase imeti natančen pregled vseh volileev cele občine. Le tako boste, mogli ugotoviti, v koliko je u-radni volilni imenik popoln, oziroma v koliko ga je treba popraviti
3.	Zahtevajte vpis v volilni imenik za vsakega našega somišljenika, o ka. tereni kolikortoliko sodite, da ima volilno. pravico in zahtevajte ravnotako izbris, vsakega nasprotnika, o katerem dvomite, če ima volilno pravico. Saj stane samo papir.
4.	Kadar bo razglašen zakon o volitvah, tedaj imenik ponovno preglejte in poskrbite, da ne bo v njem nobene škodljive napake.
Poudarjamo: Storite vse takoj in z vso vestnostjo in natančnostjo. Volilni imenik je podlaga uspeha pri volitvah. Pri državnozborskih volitvah nekatere občine in župnije niso prepisale volilnih imenikov, kakor smo jim naročili. Pokazalo se je, da je brez tega vsaka sistematična in usnešna agita-eija nemogoča.
Ppiiiieei pregled.
Sestanek držav Male antante h Poljske v Marijinih Lasnih in v Pragi je velikega pomena za bodoči razvoj srednjeevropske politike. Sklenjen je popoln sporazum tako glede postopanja Male antante (Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske) na konferenci Zveze narodov in tudi glede Avstrije.
Razmejitvena komisija na naši in albanski meji je zopet pričela poslovati. Pa so že zopet vtaknili Italijani svoje prste vmes in zahtevajo ustanovitev še ene cone nevtralne cone. Naša in albanska vlada pa se temu od-* ločno upirata, ker je dognano, da gre Lahom tu zopet za njihove umazane profitarske špekulacije in za to, da se nemiri na Balkanu čim delj časa vzdržujejo in da hi Lahi mogli še dalje v kalnem ribariti.
Avstrijski kancelar dr. Seipel j$ imel minole dni' tudi sestanek z italijanskimi vladnimi krogi v Veroni, Šlo je za 70 milijonov lir kredita, ki bi jih naj dali Lahi Avstriji. Lahi se l>a.je obljubili, če jih bodo mogli dati. je drugo vprašanje. Pri celi stvari so imeli Lahi seveda čisto drug namen, Oni skušajo pridobiti kolikor mogoče držav — tako tudi Avstrijo — za kakšno zvezo proti Jugoslaviji. Vooiglec temu je pogodba, ki jo je sklenila 'Jn goslavija s Češkoslovaško za 25 let, ve like važnosti.
Rudarska stavka v Sloveniji je
končala po daljših pogajanjih minolo nedeljo in so v pondeljek rudarji zopet šli na delo. Dosegli so povišek temeljnih plač in draginjskih doklad. S sta/-lišča našega narodnega gospodarstva je to le toplo pozdraviti.
Koroščevi škofje. Dr. Korošec seje na »katoliškem« shodu v Mariboru prav po katoliško jezil, da vlada še ni potrdila onih 6 škofov za našo državo, katere predlaga papež, zato je zaklical: Mi katoličani hočemo imeti tiste škofe, katere nam imenuje papež, ne pa tiste, katere nam hoče vriniti vlada. Ali ste vsi zato! Smo! Pomirite se gospod Korošec, saj ho tako. ^ Vlada plačuje škofe; zato ima pravico zahtevati take škofe, ki ne bodo dali zlorabiti vero v politično petelinjenje^ Vas to jezi, kajti na ta način ne mo* rete vi nikdar škof postati. Med vlade in Rimsko stolico se vrše pogajanja, konečno se bode dosegel sporazum, na kar bo papež imenoval škofe. Tako be de ustreženo vam in vašim ovcam.
Velik »katoliški« shod. Dr. Korošec je na Mariborskem »katoliškem-« shodu napovedal za prihodnje leto velik »katoliški« shod za vso Jugoslaviji* On namreč upa, da bodo za. Jugoslavijo imenovani sami taki škofje, ki bodo dali cerkev in vero ponižati v deklo njegove klerikalne politike. Vsekakor ima velike oči. Na vsak način hi rad sedel nekje visoko in na mehkem. Župnikovo delo na fari mu ne diši.
Dr. Korošec, izrezan državni »tur«!
Dr. Korošec je na »katoliškem« shodil
v	Mariboru sarkastično priznaval, da so stranke, ki tvorijo sedanjo vlado, res državotvorne. Te stranke so po Koroščevem mnenju tvori ali »turi« na državnem telesu. »Katoličani, te škodljive tvore je treba izrezati iz telesa naše države!« je zaklical poslušalcem. — Gospod dr. Korošec, potemtakem ste bili torej tudi
vi	kot minister škodljivi in gnojeći s< tur naše države. Zato je bilo umestno da so prišli adramiki ter vas kot škod«
Smrti 'S
Ijiv tur i^rcTali iz našega 'državnega telesa. Odkar se je to zgodilo, niste več tako rejeni, zato hrepenite zopet postati džavni tur. V to bi vam naj pomagala vera, prižnica, oltar, tiskarna, »Gospodar«, »Straža«, shodi in ovčice. Pregovor pravi: Kdor graja in psuje, ta kupuje.
*	Bolgarska m Jugoslavija. Predsednik bolgarskega sobranja Nedeljko Atanasov je v razgovoru z novinarji izjavil glede razmerja med Jugoslavijo in Bolgarsko, da bolgarska vlada skuša storiti vse, da zboljša medsebojne odnošaje in premosti še. vedno obstoječi prepad. Bolgarski vojni minister Dimitrov je padel kot žrtev prijateljske politike napram Jugoslaviji. Vprašanje bolgarskih četašev bo brez tuje intervencije rešeno sporazumno med obema državama. Kmalu bo določeno neko mesto za sestanek zastopnikov obeh držav. V notranje razmere Jugoslavije, zlasti v spor med Srbi ter Hrvati in Slovenci se Bolgari no vtikamo,
— V Ukrajini ne bo konca gladu. Zastopnik Nansenove pomoćne ekspedicije v Ukrajini, kapitan Quisling, je poslal centrali Namen ovoga komiteja brzojavko, iz katere je razvidno, da ni misliti na konec gladovne katastrofe v Ukrajini. Letošnja žetev ni izpolnila upov. Velike dole Ukrajine jo smatrati slejkoprej za izrazito gladovna ozemlja.
*	pazkriiia o slovaških klerikalcih.
Jlan slovaškel’ndove (klerikalne) stranke Vrabec je prišel v oster konflikt z drugimi voditelji te stranke, predvsem pa s patrom Hlinko. Spor je povzročilo Vrab-čevo odkritosrčno in lojalno stališče napram republiki. Eksodus posl. Vrabca pa je imel za posledico zanimiva razkritja. O tem povzamemo iz «Češkega slova» z dne 23. t. m-:	Razkritja posl, Vrabca
pravzaprav le dopolnjujejo obtežilnl materijal, ki svedoči o tem, da je slovaška ljudska stranka s svojim vodstvom v službi Madžarske. Poslanec Vrabec prija, da so v osrednjem izvrševalnem odboru ljudske stranke eksponenti madžarske vlade, priča, da se znaten del Oficijel-nega vodstva te stranke ne sramuje govoriti o združenju vodstva Slovaške z Madžarsko, to je o novem zasužnjenju slovaškega ljudstva.« Nedavno je posla-hec Struškovskv vprašal 1’udovca patra Romančka, ko je v parlamentu besno napadal češki narod: »Ali poznate dunajsko Viktorienstrasse št. 14.« Tomanek mu je razburjeno odgovoril: »To je laž!« Torej je vedel, kam meri ta očitek. V dunajski Viktorienstrasse št. 14 je bil namreč urad madžarske legacijc, kamor je poslanec Tomanek prihajal redno vsakega 1. fn 15. v mesecu. Tam so izplačevali nagrade za madžarsko propagando. Ta katoliški pater Tomanek, špijon madžarske vlade, pa ima na vesti tudi še razne nečedne manipulacije s stranskim denarjem in še danes ni tožil bratislavskih »Robot-nickih novin« ,ki so mu očitale, da je u-kradel več stotisoč kron. Naravno je, da so ljudje, ki svoj narod prodajajo tisočletnemu sovražniku Madžaru, sposobni tudi za kriminalna dejanja. Sploh pa v slovaški klerikalni stranki hudo poka, zato se njeno časopisje besno kakor poginjajoča zver zaganja v državo. Katoliški patri in njihovi madžarski podrepniki so storili največji zločin, ki ga more storiti odgovoren politik: izdali so ljudstvo in državo. Ti ljudje se seveda Še vedno skrivajo pod verski plašč in uživajo zaščito visokih cerkvenih krogov. Taka je Petrova skala v 20. stoletju.
*	Zveza med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogodba, ki jo je sklenil Pa-šič z dr. Benešem v Marijanskih Lažnih, ima popoln in jasen značaj zavezniške pogodbe, sklenjene na 25 let. Zavezniški pogodbi je prid j ana tudi vojna konvencija. Pogodba brez konvencije se predloži v potrjenje Zvezi narodov. Ako bi kaka tretja sila napala ono izmed zavezniških držav ali skušala rušiti mirovne pogodbe, odreja pogodba skupno delo in brezpogojno medsebojno podpiranje ter obrambo, tudi s silo. Izveo tega predvideva pogodba skupno posvetovanje obeh vlad v vseh vprašanjih zunanje politiko, pa tudi notranje, ako tangirajo vprašanja zunanje politike.
Sirite .Narodni list i

»ia:rmor. i
Domače vesti,
— Pogreb t Josipa Sinka. Ze štiri mesece je pokojni Josip Sinko v Središču prerokoval, da bo 24. avg. dan njegove smrti. Zmotil se je za en dan, zakaj umri je dan poprej. Dne 25. trn, smo ga od njegove domačije pri kolodvoru, iz njegovega kral estva, nesli k večnemu počitku tja gori na solnčni hribček nad trgom. Nepregledna množica je ob žalnih kem n ah trške godbe spremljala pokojnika, požarniki, Sokol, domači obč. odbor z županom g- Luka-šičem, cela vrsta županov iz sosednih občin, njegovi nešteti prijatelji cd blizu in daleč ter ves trg središki. Sai menda ni bilo nikogar blizu in daleč, ki bi ne goiil nekega posebnega čustva spoštovanja in ljubezni do moža, ki je stal celo svoje življenje kakor izklesan granit za pravico in resnico. Kadar je on rekel: Tako bo! — je bilo tako in nič drugače in tu so lahko prišli najviši! mogotci in zahtevali kaj drugega, on ni klonil, tudi na nevarnost ne, da bi to njemu osebno morda škodovalo. In to granitno skalo, ki je mogočno Štrlela nazaj v dobo slovenskih taborov, v dobo našega preno-roda, v dobo naših najsilnejšib narodno — in strankarsko — političnih bojev, ta simbol zgodovine Središča, okraja in celega našega naroda, tega neuocgiiivega junaka značaja in dela smo 25. avg. položili k večnemu spanju ob prijaznem smehljanju nebeškega soleča, ki je baš ta dan v obilici lilo vroče svoje žarke na raj naših Slovenskih goric, onih goric, katere je pokojnik tsko neizmerno litabil, s katerimi — se je zdelo — je bil od mladih svojih nog eno telo in ena duša, s katerimi se je veselil v lepih in s katerimi je piskal v dneh nesreče, ko jih je zgrabila zahrbtna uimo, s katerimi je dihal, kjer je faz um el vsak glas, vsak Šepet in na katere vam je vedel v svojih vesebh urah zapevati na stotine slavospevov, prastarih narodnih popevk, nazdravio itd., katere vse so legle z njim v grob. Praznik je bil zanj vsikdar, ko se je odpravljal v svoje gorice, v svoje kraljestvo, tja gori na Kog ali pa v Vinski vsh. Praznik zlesti vsako leto ob Miklavževem, ko je obhajal tega patrona v Vinskem vrhu. Nikogar ni vabil z besedo, a zameril je prijateljem, če ga niso tam ob tej priliki obiskali, zakaj v duhu je povabil vse, ves svet bi bil pogostil, tako srečnega se je počutil v tem svojem raju. In sedaj počiva pod vznožjem goric, ki mu bodo s svojim šelestenjem, s svojim neodoljivim čarom sladile večno spanje. Ob grobu so se v iskrenih, v srce segajočih besedah poslovili od njega: v imenu ožjih domačinov srefUški šolski ravnatelj g. Koši, v imenu okraja okf. glavar g. dr. Pirkmajer, ter v imenu neroda poslanec g. dr. Kukovec, ki je pokojnika stavil za zgled požrtvovalnosti ir. delavnosti do zadnjega hipa. Oblastna organizacija Demokratske stranke je položila na krsto pokojnika lep venec z napisom:	„Vzornemu Jugoslovanu —
Demokratska stranka." Svetel in časten spomin bodi v naših srcih ohranjen možu, ki j s. po Gregorčičevem geslu storil neizmerno več, nego mu je veleval stsn! —- Pogreba ste se udeležili tudi polnoštevilno Obrtna zadruga in Obrtno društvo z zastavo.
— Železnica Ljutomer-Omož se prične srraditi. Pri pokrajinski upravi se je 29. avgusta vršila seja komisije za revizijo trase in za dodelitev postaj železnice Murska. Sobota-Ljutomer-Ormož. Predsednik komisije je ugotovil, da so glavne točke železnice že zakonito določene in je vsaka izpromemba v tem pogledu izključena. Spremeniti ee more le trasa, v kolikor dopuščajo tri glavne oporne točke. Komisija je z ozirom na razne prošnje lokalnih interesentov sklenila, predlagati ministrstvu malo korekturo projekta, tako da se trasa približa Beltincem, obrne potem v smeri proti Lokavemu ter se okrene proti staremu kolodvoru v Ljutomeru. S tem se deloma ugodi tudi trgu Veržeju, kjer se zgradi namesto postajališča postaja. Trasa od Ljutomera do Ormoža ostane nespremenjena. V Ljutomeru in. Ormožu so obstoječa kolodvora Primerno razširita. Kredit za gradbo železnice v znesku 90 milijonov dinarjev je od min. sveta odobren in tudi že denar nakazan. Sekcija za trasiranje železnice Murska Sobola-Ll ntomer v Oj?"
rjv-j
mož se spremeni v gradbeno sekcijo. Za šefa sekcije je imenovan inž, g. Kavčič. Ker je na delni progi Ljnto-mer-Ormož detajlni projekt že izvršen, se prične z gradnjo te proge v najkraješeni času.
— Glad grozi Besni in Hercegovini ter Črnigori. Žetva je, kakor prihajajo iz vseh delov teh pokrajin žalostne vesti, skrajno slaba. Žito je suša uničila, namesto 20 se je pridelalo na enaki površini komaj 8—10 kvintalov. Enako je s koruzo. Pomoč je nuno potrebna. da ne dobimo v teh krajih druge Rusije.
— Spominsko ploščo na domu dr. Iv. Kreka v Selcih nad Škofjo Loko so odkrili dne 27. avg. ob veliki udeležbi naroda. Slavnostni spominski govor je govoril velikemu pokojniku njegov mali epigon dr. Korošec, ki je pa tokrat govoril izredno stvarno in pov-darimo zlasti konec njegovega govora, kjer je dejal: »Naše hiše so zgrajene za nas. če imamo neprilik v naši hiši, v naši državi, jih bomo že sami uredili in ne potrebujemo za to nobene druge pomoči!« Ko bi dr. Korošec govoril vedno in povsod tako v Krekovem duhu, marsikaj v našem slovenskem ljudstvu bi bilo drugače!
— Kaj pa prebrana Slovenije? Zagrebški listi poročajo, da je prišel mi-noli pondeljek v Zagreb iz Beograda načelnik ministrstva socialne politike in je konferiral pri oddelku ministrstva soc. politike in pri Gospodarskem društvu o prebrani pasivnih krajev. V torek se je podal v modruško-reško županijo in v Primorje, da na licu meta prouči vprašanje prehrane pasivnih krajev ter da o tem poroča v seji min. sveta dne 5. sept. Kakor videti, se zagrebški pokr. namestnik že zopet pravočasno briga za to. da bodo pasivni kraji Hrvatske preskrbljeni, zakaj nedvomno je prišel načelnik ministrstva na inicijativo g. Demetrovića. — Kaj pa g. Ivan Hribar? Upamo, da bo vsaj letos v polni meri storil to, kar je lani zamudil.
Ustanovitev mizarske obrtne zadruge za celjski političnf okraj se je vršila v nedeljo, dne 27. avgusta v Celju. Zadruga šteje 120 članov. Za načelnika je bil izvoljen g. Martin Pemovšelv v Celju- Za ureditev zadružno pisarne, tajništva itd. se je predpisala elancni za tekoče leto doklada v znesku 10 dinarjev.
Obrtna zadruga za oblačilne stroke za laški sodni okraj se je ustanovila dne 27. avgusta v Zidanem mostu in šteje 109 članov. Načelnikom je bil izvoljen g. Ivan. Berger iz Trbovelj.
m Nesreče in nezgode. Rudolf \Vin-diseb. 351 etn i uslužbenec južne železnico je prišel 29. t. m. na Tcznu med dva vagona, pri čemur je zadobil težke poškodbe na levi roki in prsih. — Dijak Jan Lehman, ki je potoval s češkoslovaškimi Sokoli, je med postajama Hrastnik in Zidani most padel iz vlaka ter si je zlomil ključnico in dobi] več lahkih poškodb. Rešilni oddelek ga je obvezal, nakar je Lehman nadaljeval pot v domovino. _
m Bestijalen zločin. 271 etru Karel Slokan iz Pobrežja, ki je pred dvema letoma pred vpoklicom k vojakom pobegnil v Avstrijo, je prišel dne 15. avgusta domov na žegnanje. Popoldan je popival z rodbino svojega soseda, ki je imel pri sebi tudi Metno hčerko. Proti večeru je Slokan speljal to Metno dekle za neko hišo in jo posilil. Usta ji je zamašil z gnojem, da ni mogla kričati. Po svojem bestijalnem dejanju je zopet izginil čez mejo. Dekle si teden dni ni upalo o tem povedati nikomur. Ko pa je vsi e d bolečin tako onemoglo, da so morali poklicati zdravnika, js vendarle priznalo cel dogodek. Zdravnik je ugotovil tudi o-kuženjo s sifilisom.
m I)r. Kukovec in oficirska suknja in odlikovanje, »Straža« piše. da je dr. Kukovca oličila oficirska suknja, na kteri je »Straža« opazila odlikovanja in čin stotnika za zasluge v Lebringu. Dr. Kukovec je bil ob mobilizaciji leta 1914. političen osumljenec in ovaden Po § 85. k. z. veleizdaje nad Avstrijo in tako obravnavan celi čas vojne, tudi v Lebringu. Odlikovanja nikdar ni dobil nikakšnega. Nik d o mu ne more očitati neslovanskega postopanja ob času vojske. C e pa kdo to hoče, naj se oglasi, da vidimo.
m Kdo je kriv letošnje suše? Iz občinstva 6HM? prejeli: Evo nekaj odgo-
TTA’eJnT TM
vorov. ki sem jih zadnje dni slišal! —• Učenjak: Zdi se. da se naši kraji morebiti bližajo oni geologom dobro znani periodi, ko se bedo polagoma vsled stalno naraščajoče suče spremenili v Saharo. Okultist Bostunič: Slovani smo reinkarnacija nekdanjih Babiloncev in Asircev in se pokoravamo za njih grebe. Frančiškan, ki je prejšnjo nedeljo pridigo val: Naša nemoralnost ja zakrivila svetovno vojno, ona je kriva tudi letošnje suše! — Vse te šušmarje pa je posekala preprosta ženica, ki je bila na zadnjem katoliškem shodu, rekoč: To imamo zdaj od teh Srbov!!
Žrtev tihotapstva. Pred nekaj dnevi so jugoslovanske obmejne straže pri Planini ustrelile 241etnega Fortuna-ta Žorža iz Slapa pri Vipavi v Julijski Krajini, ker se na klic ni hotel ustaviti ter se hotel postaviti v bran. Bil ja na mestu mrtev. Zanimivo je, da je bil ustreljeni, sin premožnega veleposestnika ter mu ne bi bilo treba tihotapiti. Toda vojna boginja Lakomnost je vpeljala na svoja opolzka nota tudi tega sinu premožne obitelji ter ga sedaj pokončale- Tudi žrtev povojnih razmer,
—»Kdo je nemškutar?« Gdč. S. K, in M. B. v Vuhredu nas prosita objaviti da niste oni vposlali članka pod zgornjim naslovom. Seveda to rade-volje potrjujemo.
— Vrnitev zaplenjenega orožja. —i Komanda Dravske divizije razglaša, da se bo svojčas zaplenjeno orožje vrnilo lastnikom pod sledečimi nogo ji: a) ako so naši državljani, b) ako m imeli v času zaplembe pravilni orožni list, c) ako imajo tudi sedaj orožni list’ ozir. ga lahko dobe. Vsi lastniki zaplenjenega orožja naj se zglase najkasneje do 13. septembra pri majorju Nostui v vojašnici kralja Aleksandra v Mariboru (Melje), kjer dobe orožje nazaj, če dokažejo svojo lastninsko pravico.
— Novo cesto so zgradili iz Solčava v Logarsko dolino s pomočjo domačih! interesentov, zlasti pa. s pomočjo g- Fr* Robleka iz Žalca. Ljudstvo želi, naj bi se cesta imenovala po kralju Aleksandru in da bi dobila v kratkem preko Luč in Volovi jeka zvezo s Kamnikom’ in Ljubljano.
— Za najem cinkarne v Celju ministrski svet sklenil odrediti ožjo, licitacijo, kot licitanti pridejo v poštev: Srbska trgovska banka, Jadranska banka in Slov. banka.
— Češka krona in dinar. Prašita! »Slovenska Politika« javlja, da namerava bodeči češkoslovaški minister^ financ dr. Ra.šin voditi enotno finančnoi politiko z Jugoslavijo. On hoče vezati dinar s češkoslovaško krono, ker jej mnenja, da je notranja vrednost ju-goslov. valute višja nego notira na. borzi. Zato hoče osvoboditi dinar cd! avstrijske krone in nemške marke, dač ga na ta način dvigne.
— Celovčani proti Židom. V petek zvečer se je vršilo v Celovcu veliko protestno zborovanje proti draginji* Zborovalci so zahtevali _ med drugim odstranitev tujcev, zlasti židovskih letoviščarjev, ki z nakupovanjem živil v velikih množinah, s preplačevanjem in zapravljanjem podražujejo življem ske potrebščine.
* Razprava o konstituiranju mari* horske oblasti, H se je vršila24. avg, zvečer v Narodnem domu. je pokazala, da vlada za to velevažno vprašanja veliko zanimanje. Zbralo se je nepričakovano mnogo občinstva, tako, da se je moralo zborovanje, ki se je imelo prvotno vršiti v mali dvorani, vršiti Vj veliki dvorani. Zborovanja se je udeležilo krog 500 oseb, pristaši vseh’ strank. Zborovanje je otvori! dr. Li-pold, nakar je povzel besedo nar. poslanec dr. Kukovec, ki je v nad enournem govoru obrazložil potrebo konstituiranja mariborske oblasti, njeno notranjo ureditev in financiranje, predvsem pa je povdarjal potrebo skupnega dela vseh strank, nekako formiranje stranke dela, koja naj položi temelje bodoči oblasti, ki naj bo v blagor narodu in državi. (Glej članek: »Beseda o konstituiranju mariborske oblasti« v naši včerajšnji številki.) Izrazil je željo, da bi vse stranke in vse gospodarske organizacijo temu predmetu posvetile vso pažnjo in ga vsestransko pretresale z ono resnostjo, s kakoršno se ga je lotil on in nato izrazile svoje mnenje. K besedi se je oglasil dr. Pipuš, ki je izjavil, da se popolnoma strinja z izvajanjem poslanca dr. Kukovca ter želi. da bi s3
sno zagrizeno stranEarslio življenje vsaj toliko polegio, da bi se vss stranke v deln zedinilo in posvetile popolnoma konstituiranjn mariborske oblasti, da ji postavijo trden in siguren temelj. Če tudi so politični nazori različni, je združitev na gospodarskem programu mogoča. Apeliral je na nar. poslanca dr. Kukovca, naj napravi on prvi korak in stopi v stik z voditelji drugih strank, da feve njih mnenje. Ker se nikdo ni več oglasil k besedi, je dr. Lipold ob 20. uri zaključil zborovanje, želeč, da bi se v časopisju razvila o tem predmetu čim širša in vsestranska debata.
— Značilnost. Sarajevski »Jugoslavenski list« poroča: Izvemo, da so neki trgovci iz Dalmacije sklenili nakup večje partije ameriške moke, ki je v Trstu. Ta moka bo te dni vkrcana in prepeljana v Sarajevo im v južne kraje Bosne in bo za 3 K cenejša nego maksimalne cene na našem trgu. Ako se vzame v ozir ameriška valuta, prevoz preko Oceana, izkrcanje in vkrcanje v Trstu, Bos. Brodu in v Sarajevu, potem so nerazumljive cene, ki jih v času žetve drže špekulanti v naši kraljevini in izzivajo s tem krizo-
— Mednarodni Invalidski kongres. Iz Beograda poročajo: Šesti mednarodni invalidski kongres se bo vršil izmenično v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ministrstvo bo zastopal sekretar ministrstva za zunanje zadeve Vesnić.
— Gozdne požare v Maeedoniji je izdaten dež, M je padal v teb krajih zadnje dni, vendarle pogasil. V okolici Novega Pazar-ja, Berane in Nikšiča pa se gozdni požari kljub vsem naporom še vedno širijo. Na mnogih krajih je vsaka akcija nemogoča. Škoda je ogromna.
— Proti zlorabi oblasti. Notranji minister je izdal odlok, v katerem se najstrožje zabranjuje vse-m državnim organom uporabljanje telesnih kazni. Vsi, ki bi se pregrešili zoper ta odlok, bodo predani sodišču v najstrožje kaznovanje.
m Trdovraten samomorilec. V nedeljo so našli v stud eniškem gozdu o-bešenega SOletnega trgovskega pomočnika Viktorja Aula, ki je bil nazadnje zaposlen pri stavbeniku Kiffmannu. Auf je že štirikrat skušal izvršiti samomor. Enkrat se je vrgel pod vlak, trikrat pa je skočil v vodo, toda. vsakokrat so ga g© pravočasno rešili, V *0-rek je zopet nenadoma izginil in še le v nedeljo so ga našli obešenega. Govori se, da je izvršil samomor, ker je r‘il v finančnih težkočah.
Državna borza dela v Mariboru, Tei, int. 125, Stolna ulica št. 4. Slanje delovnega trga: tedensko poročilo za čas od 6. do 19. avgusta 1922. Prosta mesta so bila prijavljena 153 moškim, 94 ženskam, skupaj 247. Dela je iskalo 295 moških, 128 žensk, skupaj 42-3. Zaposliti je bilo mogoče 121 moških, 50 žensk, skupaj 171, Brezposelnih je ostalo 504 moških, 227 žensk, skupaj 731. —-Promet od 1. do 19. avg. t. !. izkazuje 9333 strank in sicer 4474 delodajalcev, 4859 delojemalcev ter 2201 uspešnih nakazil dela. Dalo dobijo: hlapci in dekle, viničarji, drvarji, kamnosek, železolivarji, kovači, kleparji, kovinostiskači, armaturni strugar, brusač medenine, delavci kos in srpov, lesni strugarji, žagarji, sodarji, mizarji, kuharice in dekle v gostilno, slaščičarji, sobarice, gospodinjsko osobje,
ter 12,017.323 prebivalcev. Po administrativni razdelitvi obsegajo poedine oblasti sledeče površine v kvadratnih metrih ter tisoče prebivalstva: 1. Ljubljanska oblast 9489 0 km2, 537.079 prebiv.; 2. Mariborska oblast 7569-0 kvadr. km, 624.121 prebiv.; 3. Primorsko-krajiška oblast 1412P9 km2, 621.708 prebival.;
4.	Zagrebška obl. 8162-3 km2, 809.482 preb.; 5. Osiješka oblast 13383-5 km2, 775,723 prebiva.!.; 6. Srijemska oblast 6865-9 km2, 407.025 preb.; 7. Bačka oblast 7267-0 km2, 590.500 prebivalcev; 8. Beograjska oblast 9581-4 kvadr. km. 762 493 prebiv.; 9. Podunavska oblast 6094-1 km2, 405.113 prebiv.; 10. Pc-drinska oblast 3551-3 km2, 182.358 pr.; 11. Valjevska oblast 2457’8 kvadr. km, 133.984 preb.; 12. Sumadijska oblast 3864-4 km2, 241.862 preb.; 13. Moravska oblast 2899-4 km2, ’e-’osg preb.; 14. Požarevačka blast 4230-5 sv. km, 219.103 prebival.; 15. TimuCka oblast 6352-4 km2, 240.506 meb.; 16. Niška oblast 7269-3 km2, 422.273 prebivalcev; 17. Vranjska oblast 5869-7 kvadr. km, 249.321 prebival; 18. Kosovska oblast 8471.9km2, 35],999 preb.; 19. Skopska oblast 8849 0 km2, 336.423 preb.; 20. Bregalniška oblast 4956-0 km2, 104.460 preb.: 21. Bitoljska oblast 11960-0 km2 341.095 preb.; 22. Raška oblast 8135-8 kv. km, 264 893 preb.; 23. Užička obl. 7555-7 km2, 214-271 preb.; 24. Kragu-jevaška oblast 2709 9 km2, 152.976 pr.; 25. Zetska ob!«st 13326-0 km2, 348.957 preb.; 26. Splitska oblast 9S36'4 km5, 469.111 preb.; 27. Dubrovaška oblast 2649-4 km2, 136.698 preb.; 28 Tuzlanska oblast 8918‘0 km2, 416,413 prebiv.; k9. Sarajevska oblast 8405 0 kvad. km, 287.214 prebiv.; 30. Mostarska oblast 9139.0 km2, 265.330 preb.; 31. Travnička oblast 10116 0 km2, 280.309 or.; 32. Vrbaska oblast 9018-0 km2, 423.240 preb.; 33. Bihaćka oblast 5603’0 km2, 217.033 prebivalcev.
Ptujske Festi
Državna realna gimnazija v Ptuju. Dne 11. septembra ob 8. uri: ponavljalni in naknadni izpiti, eventuelni sprejemni izpiti za II.—VIII. razred. Dne 12. septembra ob 8. uri: sprejemni izpiti za I. razred. Prijave s krstnim listom in izpričevalom za vstop v srednjo šolo dne 11. sept. ob 9.—11. ure v ravnateljski pisarni ali prej po pošti. Deklic sme biti samo 20% vseh sprejetih. Dne 12. sept. od 30.—11. ure v ravnateljski pisarni sprejem dijakov, ki pridejo iz dragih srednjih šol (odjavna opomba potrebna). Dne 13. sept. od 10.—11. ure: sprejem starih dijakov in prijava novih dijakov, vsak v svojem razredu. Dne 14. sept. ob 8. uri: služba božja, zbirališče v razredih. Po maši vrnitev v gimnazijo, objava, urnika,, discipl, reda- Dne 15. sept. ob 8. uri: začetek rednega pouka. — Ravnateljstvo.
Polenšak pri Ptuju. Dne 2. julija t. 1. je bilo pri nas takozvano „žegna-nie“. Pri tei priliki so kajpada paradirali tudi naši dični Orii in njih katoliško vzgojeni naraščaj — Orliči. Da pa spoznamo globoko versko-nravno vzgojo, ki jo dobivajo takile šolarčki — Orliči, pa opišem širši javnosti, pa tudi pristojni oblasti nastop naših Orlov — ljubiteljev nožev zgoraj
oskrbniki, ekonomi, gozdaru, rudarji, Orli in Orli«	v župnišče
bližnjega, potem vam bo vaša mladina v ponos, kakor so nam v ponos oni-le katoliški mladeniči — Orli pred glavnim oltarjem. Tako je — Stric Gerič.
Prekmurske eovke«
Se ena prometna pot pred otvoritve.
Pretekli petek in soboto je imel poslanec dr. Kukovec v Medžimurju in Prekmurju važno konferenco zaradi organizacije mariborske oblasti. Predmet razprav ja bila med drugimi gospodarskimi vprašanji otvoritev prometa preko Dolnje Lendave čez Szala-egerszeg, od koder js najbližja pot v tri velika prometna centra treh sosednih držav, v Vratislavo, na Dunaj in v Pošto. V nemirnih obmejnih razmerah je bila ta proga nad Doljnjo Lendavo v daljavi par sto metrov razdrta ter tračnice in pragi spravljeni v Mursko Središče. Iz zgornjega Medžimurja in vzhodnega Prekmurja so pa prihajale čim dalje večje pritožbe, da se domače prebivalstvo s tem prekinjenem prometa, gospodarski ubija. Tudi se je zoper upravo Slov. akoravno neutemeljeno, dvigala obtožba, da hoče napraviti iz teh krajev kolonijo za svoie banko in eksporterje. Ker so je delalo preko znanega Sevra. ki je no izvršenih neštevil-nih poneverbah zdaj izginil v Pesto, bilo je to stanje zanaprej nevzdržno. Dr. Kukovec, ki je izposloval otvoritev proge Hodoš-Murska Sobota, je vsled soglasne prošnje prebivalstva pristopil zdaj k reševanju tega vprašanja ter so je tozadevno na zadnjih konferencah dosegla polna soglasnost. Dognalo se je, da so res morali imeti doslej v tem vprašanju vmes prste tudi ekspor-terji in bankirji, ker se je raznesla u-metna govorica, da se promet zaradi Francozov ni otvori!, ki so udeleženi z večino kapitala pri južni železnici, ki bi vsled otvoritve te proge trpela. Kako smešno je to. kaže nam gotovost, da je pod Avstroogrsko ta proga nemoteno poslovala brez ugovora južne železnice.
Velika zasluga Dr. Kukovca za prekmurske delavce. V Prekmurju je približno 20.000 delavcev, ki so zaposleni kot poljedelci na raznih grofovskih veleposestvih. Ti dolavci so dobivali poleg običajne plače, tudi še nekaj žita. Žal pa. da so morali od tega žita plačevati skoro vsi tudi carino, tako, da so bili reveži na istem, kakor bi ga kupili. Svoječasno so se obrnili za posredovanje na narodnega poslanca Dr. Kukovca, naj jim izposluje, da se bo na to žito odpravila carina in danes smo res v prijetnem položaju poročati, da je ministrstvo pristalo na odpravo carine na to žito.
Konji so sc splašil!. Abraham Josip, trgovec z jajci in perutnino v Šalavcih, se je te dni peljal po kupčiji. Šel je od vasi do vasi in povpraševal za blagom. V Nučjigomili pa so se mu naenkrat na, nekem ovinku splašili konji in pri tem je padel Abraham raz voza tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo.
Nesreče pri delu. Knaflič Ivan, hlapec v Ivanjšoveik pri Ljutomeru, je nosil na rami drva. Vsled naprevid-ne stopnje pa je tako nesrečno nadel, da si je zlomil levo roko. — Novak Ivan, delavec v opekami Vogler v Puconcih, se je pri kopanju ilovice vsekal z motiko na boso levo nogo, moral se je podati v bolnico.
ekonomi, gozdarji, rudarji, kovači, železostrugar, ključavničarji, u-rarji, elektromonterji, mehaniki, kolarji, mizarji, žagarii, sedlarji, čevljarji, krojati in šivilje, peki, mesarji, mlinarji, natakarji in natakarice, hot. sobarice, kuharice in služkinje za v gostilno, dimni-j'arji, sluge, strojniki, tov. delavci in de-lavke, kontoristiaje, trgov, pomočniki in pomočnice	‘	‘
itd.
Orli in Orliči najprej v župnišče, da se tam pod župnikovo as:stenco prelevijo v orlovsko uniformo. Vsak izmed Orlov se je pa tudi oborožil z dolgim nožem zahodnjakom, češ, da ga dobi oni v srce, ki bi hotel smešiti njihovo čuka-rijo. Tako oboroženi junaki pa so pristopili tudi k mizi Gospodovi in prejeli z dolgimi noži v žepu obhajilo. Le pa-
Dopisi,
SDln?dninfirii ,in,dni"fce’ 'feni metnemu nastopu našega naprednega stalno in osfj1 Prfed. Brezposelnost občinstva, ki kratkomalo prezira to fa-
sth mest ie ?adnjifaVzeirpS Ziv' rovško orf nizac‘jo se je zahvaliti, da ijpneke nrillk-o	J 1 P L°', . nl Pnsl° tet?a dne do prelivanja krvi.
so"' Sdm feen^at" h delovmh,sl°j^ Zadnji četrtek je bil pri J draginje precej obupne. dan. Tudi ob ‘tej priliki
Ako bo šlo v ti smeri dalje, bo postalo brezposelno vprašanje tudi v naši državi vprašanje široke javnosti, zlasti ker so sredstva za odpravo brezposelnosti iu njeno omejitev želo nezadostna.
— Velikost in število prebivalstva flasin oblasti. — Naša
nas molitveni . . so paradirali Orli v svoji gala-uniformi pred glavnim oltarjem, dva pa sta celo stregla pri maši. Najbrže tudi tokrat ni manjkalo vzgoje valnih možev. Č. g. frančiškan, ki je ta dan pridigoval, pa je, čeravno nehote, napravil prav dober dovtip- Re-
V?o‘qo7	1N.a?* kr»!jevina ima kel je: Krščanski možje in žene,‘vzga-
" ° vadratnih kilometrov površine jaj.te vaše otroke v katoliški ljubezni do
Sv. Barbara v Slov. gor. V Ragoz-nici jje dne 14. avgusta t. 1. iz zlobe in maščevanja sežgal svojo lastno hišo vsled svoje bestialnosti in nasilnosti znani Jakob Kokol. V hiši so sploh vladali vedno prepiri vsled nesoglasja z njegovo drago ženo in z njegovimi pastorki. Zjutraj rano so opazili požar ter komaj utekli pogibelji, ker jih je Kokol vse pozah lenih Enako tudi živino, vozove je pa z verigami skupaj zvezal. Vendar ni bilo človeških žrtev, tudi živino so rešili. Pač pa je pogorelo še sosedovo poslopje. Zločinec je od onega dne izginil. Te dni so ga pa našli obešenega v gozdu nedaleč doma, a že vsega izpremenjenega. Nesrečen konec!
Z Gorenjskega. V celi Jugoslaviji
ni primernejšega kraja za. odpočitek, kot je naša divna Gorenjska. Kamor so obrneš, povsod nove krasote. Bled, Bohinj. Kranjskagora, Vintgar itd. so
kraji svetovne slave. In kaj naj rečem o naših gorskih velikanih! Marsikoga manj premožnega sicer straši, da bi se odločil na počitnice v te kraje, ker meni, da je predrago. Vendar so vsi oni, ki to mislijo, v zmoti. Znano je, da so razni agenti iz tujih držav- raztrosili vesti o veliki draginji naših letovišč, z namenom, da pritegnejo leto-viščnike v svoje kraje. O tem so pisali celo zagrebški listi. Življenje tu ni prav nič dražje kot v Mariboru, pač pa cenejše. Pisec tega dopisa se nahaja na Dobravi — Vintgar, odkoder je mogoče delati izlete poljubno na vse kraje, nikjer pa ni opaziti kakih pretiravanj v cenah. V prijaznem hotelu Stol (restavrator gospod Zajc) se počuti kakor doma. Prijetne sobe, zlasti pa okusna domača brana, zmerne cene in divna okolica nudijo človeku najprijetnejše razvedrilo in počitek. Vsi oni, ki so odločeni iti na počitnice, naj se tedaj ne strašijo. Planinski pozdrav!
Iz Mase stranke.
Zbor zaupnikov Demokratske stran*, ke za mariborsko oblast se vrši v nedeljo 3. septembra 1922 ob 9. uri dop. v dvorani Nar. doma v Celju. Poročajo nar. posl. dr. Kukovce o političnem položaju, tajnik V* Špindler o volitvah v oblastno skupščino, zadr. ravnatelj Jan* ko Lesničar o gospodarskem programu mariborske oblastne sknpščine; nar* posl. Večeslav Vikler iz Zagreba o hrvatskom vprašanju. Vse krajevne or ganlzaeije naj odpošljejo zaupnike!
Zbora se udeleži tudi minister dr Žerjav.
Gospodarstvo.
g Pobiranje trošarine na žganje* Kuhanje žganja proti plačilu trošarine se izza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč e-clino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septembra sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v onih žganjamali. ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja šele dva meseca po prijavljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerega okolišu se bo žganje kuhalo. Prijava se mora vložiti redoma vsaj 48 ur pred pričetkom kuhanja, vendar sme sta-rejšina oddelka finančne kontrole, ako dopušča kontrola, ta rok primemo skrajšati. Trošarina so vplača s poštno položnico, ki jo brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbliž-njem poštne uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cent po 50 para za polo.
g Žitni trg v Novem Sadu 24. avg.: pšenica (baška) zaključek 437.50—440 din., banaška ponudba 437.50, baški ječmen ponudba 3S0, banatski zaključek 400, oves baški ponudba 252.50, banatska moka št. 0 ponudba 637.50, za kuho št. 3. ponudba 612.50, za kuho št. 6 zaključek 562.50, koruza, haška 38C iz somborske okolice 387.50, banatska iz Bečkereka 375.
g Prošnje za odobrenje nakupa de-viz in valut. Stranke, ki prosijo pri odborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki ali njenih podružnicah odobrenja za nakup deviz in valut morajo od I. septembra 1922 naprej brez izjeme priložiti prošnjam potrdilo pristojnih davčnih uradov o plačilu davkov za leto 1920, 1921 in 1922. Odbori za promet z devizami in valutami ne bodo od 1. septembra 1922 upoštevali nobene prošnje, če ji ni priloženo gori navedeno potrdilo davčnih' uradov in če stranke niso plačale predpisanih davkov. Davčni uradi bodo izdajali potrdila, po predpisih naredbe generalnega, inšpektorata ministrstva financ J br. 12.219 z dne 1. avgusta 1922.
g Hmeljarjem! Ker s« se minnh leta vršile pri hmeljsrskih kupčijah marsikatere neprilike, katere so povzročile prepir in tožbe, opoaarja Hmeljarsko društvo vse hmeljarje na skrajno pcite-nsst pri prodaji nmelja: ne mešajte novega hmelja s starim, ne suhega in pel suhega z vlažnim in mokrim hmeljem, ne mešajte prodanega hmelja s petkom, zemljo sli čim drugim; uzorci naj bodo pravični, ne laskavi in izbrani; ne prelomite dane besede, izvršite vse* kar ste
obljubili itd. Nasprotno pa zahtevajte tudi vi od kupca, da je skrajno pošten in pravičen (kulanten), da izpolni dano obljubo in se strogo drži — najboljše pismene kupčijske pogodbe; posebno je treba določiti čas basanja, tehtanja in plačevanja hmelja. Prodajajte hmelj torej ie zanesljivim in poštenim, vam znanim ljudem; ako vam je kupec tuj, tirjajte od njega »Izkaznico", katera vam pove, kdo je kupec in za koga kupuje; tujim ljudem bodite nezaupni in ne prodajajte jim hmelja, ako se ne morejo legitimirati. Toliko vsem hmeljarjem v upoštevanje povodom začetka nove hmeljske sezije — Hmeljarsko društvo za Slaven.
g Pozor, čebelarji! Izkaznice za obiskovalce razstave ob južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa dotične prošnje še ni rešila. Vsekakor pa pričakujemo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaznice veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. Delegati podružnic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastila naj jim izstavijo podružnice. Rok za prijavo za razstavo je sicer potekel. Kljub temu pa lahko še vsakdo razstavi brez prijave. Vsi predmeti nai bodo najka-. sneje do 1. septembra v Ljubljani (glej okrožnico). Vso m podružnicam smo razposlali plakate za razstavo. — Prosimo, da se takoj kolkovani s kolkom po 5 para nabijejo. Dne 8. sept. bo na razstavišču semenj za med in vosek. Čebelarji, ki imajo med na prodaj naj prinesejo vzc-rce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega semnja udeleže.
g XVI. Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju brneli nasadov. Žalec. Savinjska dolina, koncem avgusta 1922. Dolgo zaželjeni dež je došel šele 23. in 24. t m.; dasi je bil dobro došel, vendar ni mogel bistveno pomagati poznemu hmelju, kateri je prehajal v kobule. Obiranje golcling hmelja je pri kraju in so hmeljarji z množino nezadovoljni, ker so mnogo manj dobili, nego so pričakovali. Obiranje poznega hmelja je v polnem teku in bo v enem tednu končano- — Poznji hmelj je tudi lepe barve in najboljše kakovosti. Hmeijska kupčija se še ni pričela. — Društveno vodstvo.
Ž a te c, ČSR, dne 24. 8. 1322. Tn-kajšna hmeijska prometna družba je priredila danes v to svrho zborovanje vseh hmeljarjev tukajšnega okoliša, da le-ti določijo pridelovalne stroške za letošnji pridelek in da se zedinijo, da ga ne bodo pod to ceno prodajali. Hmeljarji naj ostanejo mirni in naj zaupajo svoji organizaciji, katera bo vso storila, v zaščito hmeljarjev. — Izdala se je taktika: Kakoršno povpraševanje. takšno ponujanje! Ne silite torej k prodaji!
N ii r n b e r g, dne 24. avg. 1932. Danes je bilo tu prodanih 10 bal iz Tettnanga po 60.000 M za 300 kg, ka>'
je po kurzu 5.5 13.200 jK za 100 kg ali 132 jK za 1 kg.
g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 22. avg.: Prignalo se je: 9 bikov,
12	konjev, 170 volov, 365 krav, 16 telet in 1 osel. Skupaj 573 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 34 do 37 K, poldebeli voli 26 do 32 K, plemenski voli 23—25 K, biki za klanje
13	do 30 K, klavne krave debele 22 do 25 K, plemenske krave 17 do 20 K, krave za klobasarje 13 do 15 K, molzne krave 20 do 23 K, breje krave 20 do 23 K. mlada živina 25 do 30 K, teleta do 36 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. in II. vrste 56 do 68 K, meso od bikov, krav in telic — do 52 K; telečje meso I. in II. vrste 60 — 64 K; svinjsko meso sveže 90 K.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. avg. 1922, se je pripeljalo 180 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad K 400—600; 7—9 tednov stari K 720—900; 3—4 mesece 1400— 1000 ; 4—6 mesece stari 1700—1900; 8— 10 mesecev stavi 2690—3500 K; VA leta stari K 4000—4500. Koze 450.
m Odbor pri Narodni banki Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev za promet z devizami in valutami. Si. trgosko društvo v Mariboru nam poroča: Ker je bila prošnja s strani mariborskih trgovskih krogov za osnovanje takega odbora od ministrstva fi-; Panc ponovno odklonjena, se je obrnilo Slov. trgovsko društvo naravnost na ministra dr. Žerjava in dr. Kukovca s prošnjo, da, bi se zavzela za to. da se ta za Maribor prepotrebni odbor vendar osnuje. Na našo prošnjo smo prejeli od ministra dr. Žerjava obvestilo, da se naši želji ustreže ter da ie na intervencijo gori imenovanih finančni minister dovolil ustanovitev tega odbora v Mariboru, s čimer je ustreženo željam vseh mariborskih trgovcev.
na se je morala zakleti, da ne zine o tem posetu nikomur besedice, ker sicer jo vrag takoj vzame seboj v pekel. Zena je bila še drugi dan napol mrtva od strahu. Slučajno pa je tisti dan prišel v hišo službujoči orožnik in vprašal ženico, kaj se je vendar zgodilo, da je tako vsa iz sebe. Zena mu po dolgem obotavljanju natančno opiše vso preslano grozo pretekle noči. Orožnik ji je obljubil pomoč ter se skril zvečer za hišna vrata. In ko res okoli polnoči potrka nekdo na vrata, žandar odpre in hitro zgrabi peklenska ter mu raztrga krinko z obraza. Sedaj pa je odletel žandar skoro tako iznenađen kakor prejšnjo noč ženica, kajti pred njim je stal niegov predpostavljeni okrajni sodnik, ki je hotel na ta način priti do dolarjev. Orožnik ga je odvedel na okrožno sodišče in ga tam oddal takega, kakor ga je zgrabil, namreč obrastlega z dlako, z repom, verigo in neznosnim peklenskim smradom.
—- Japonski prestolonaslednik' se ženi. Iz Tokia prihaja poročilo o skorajšnji poroki japonskega prestolonaslednika. Anrohita. s princezo Nazako
Kuno. Priprave so izvršene. Prve đnf septembra sprejme nevesta prvi1 ženinov dar:	umetniško izdelano
sabljo s cesarskim emblemom. Za poročne svečanosti je, votiranib 200 milijonov dinarjev v našem denarju. Bodoča japonska cesarica je dovršila šele 20 let. Je hči princa Kuna, ki pripada eni naj starejših japonskih plemskih' rodbin in se je proslavil kot general i» Tusko-japonski vojni.
— Strašna smrt dečka pri igri. Na Reki se je te dni pripetil žalosten slučaj. Na nekem dvorišču na Belvederu so se igrali deca; v zabavi so hoteli sestaviti kolca. Vse so že našli, manjkala jim je le še os za kolesa. Neki 91eini dečko je našel na dvorišču železno cev, ker pa. ni dobro pristojala, je šel domov, vzel klešče in žrebelj, da jo pripravi za os. ko je udaril po cevi, je eksplodirala in dečka strašno razmesarila,. Sosedje so ga prenesli v bolnico, kjer je v strašnih mukah po 5 urah umrl. A še v najhujših mukah je revež s skrbjo vprašal, če se pač ni njegovemu malemu bratcu in sestrici nič zgodilo. V cevj je bil dinamit in so jo gotovo za m-crli fašistovski kultnronosči.
F
Brdbll.
Peklenšček, ki išče dolarje. Pred več let je odpotoval nek kmetič iz okolice Lvova v Ameriko ter se sedaj vrnil kot bogatin v svojo vas. Govorilo se je o njem, da ima polne žepe dolarjev. Te dni pa je odpotoval kmet v Lvov, da zamenja svoje dolarje. Se tisto noč pa je nekdo potrkal na vrata njegove hiše; ko žena odpre, stoji pred njo pravcati peklenšček, ves kosmat, s pravim repom in smrdeč, da je bilo groza. Zena vsa preplašena zbeži v sobo, peklenšček za njo ter zahteva, da mu takoj izreči dolarje. Opisal ji je vse peklenske muke, ki jo čakajo, ako mu ne izroči prav vse, kar je mož prinesel iz Amerike. Zena se je zaklinjala, da je mož vzel vse dolarje s seboj v Lvov, da jih zamenja, toda vrag ni vzjei, temveč preiskal vse omare in predale in ko ni našel dolarje, je izjavil, da pride prihodnjo noč zopet. Ze-
Star© llf@
v vseh množinah kupujejo Strojne tovarne n livarne d. d. v Ljubljani.	72
naročajta m II« wsa!d las gsafcasiejli tad* mik *5§!arB U&t“
podražnka Ii A ^ i B O	6©sp©ska ul št. 24
TeisJcn ravnatelja St?
Telefon menjalnice 318
USTANOVLJENA LETA 1846
Bsiala atašea !£ 200,000.009-— foiM zaklad K 130,000.000-—
VLOGE: K 2„500,000.000-
Podružnlce: Beograd, Bjelovar, Brod n/S, Celje, Crikvenica Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek Gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Seni, Sisak, Skoplje Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovci’ Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. —
Ekspositure: Osijek Dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnica: Zagreb, Ilica 5.	— —	—	—	—
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja 4 V2 % založnice, koje imajo pupilarnost, varnost in jam-čevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. — — —.
Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zurichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v Ameriki. — — — — — — — — — — _____________________________
Brzojavni naslov:
PRASTEDIONA
Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna*
— iimsm posestvo =
obstoječe iz lepih njiv, travnikov in gozda v bližini Ptuja se takoj proda. Pojasnila daje Ivan Wučkc Rogoznica štev. 6, pri Ptuju	70
Hadi	m takoj proda
jedilnica (miza, gredenca, 8 stolov z usnjem) spalnica (2 postelii, 2 nočni omarici, 2 omari, 1 umivalnik, 1 toaletna miza s stolom). Vse iz orehovega lesa. Ogleda se lahko vsak dan od 10.—12. in od 5.—8. ure. Ptuj, Vičava 47, prva hiša za vojašnico. 71
s!aws©, elr^a, premes, žito*
fkro&UpIr, sadja in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	63
MUMiJ @S1T, Maribor, Aleksandr. c. 57
Last Narodnejca konzorcija v Mariboru—Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Soindlef