UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančlškanaka nlicn St. 8 §Wtarna L nadstrA Uradne uro ea stranke bo od 10. do 11. Dopoldne in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in paznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne { t s sprejemajo : : •• P AR OC NIKA: oeloletna po poftti ali • poSilianjem na dom za Avstro-Cterako in Bosno K 21 "60, polletna k 1Q"80, ietrtlelna A frtO, mesečna K 1'80; ta Nemčijo cololetno K 26'40; ; ? j ostalo inozemstvo In Ameriko celoletno K 86'-*- . Posamezne številke po 8 vin. za ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• .* ob pol 11. dopoldne. *. *. * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., p opoj en prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- i.u-taL ruejenia upravniatvo. ::: Nefrdnltiiana ali premalo franki rana pisma so ne sprejemajo. -....—....... Reklamacijo lisla so poštnine proste. .. fitev. 865. Odvisnost in svoboda. t Modrovanje naših nasprotnikov, črnih »n nam sili porogljiv smeh v oči in vliva poslovanje v naša srca. Izvrševalci srednjeveške oporoke, Rimljani — ki imajo svojo domovinsko pravico v papeškem Rimu — pridigajo foper nas. Češ da oznanjamo poplno anarhijo In da hočemo porušiti vso človeško družbo: fijeno državo, njeno familijo in njeno lastnino, ter proglašajo vsak sklep v družabni verigi za ^odvisnost po božji volji.« Z druge strani nas papada liberalizem, kjer se sploh povzpne od ontarijskega zabavljanja do resne kritike; kot sin meščanske družbe, njene blagovne produkcije in proste konkurence, povzdigujejo načelo svobode in očita socialistom, da vodijo človeško duržbo v popolno sužnost. Jasno Je, da v vsaki človeški skupini, ki .sloni na vzajemnem sodelovanju, posameznik ne vživa absolutne svobode. V vsaki človeški organizaciji je tako in ne more biti drugače! Absolutna svoboda, kakor Jo zahtevajo anarhisti, ki so do skrajnosti izpeljali liberalno for-Hiulo, je mogoča le v izoliranem gospodarstvu, *ler poedinec proizvaja vse svoje potrebščine Sam. Sedanji kapitalistični, proizvajalski način s.Daia vse liudi in po vsem svetu v organično ®ružbo: vsi so med seboj zvezani, drug od ffj^ffega odvisni Vsa svoboda je le pena, le ob-"Ka. v kateri se pojavlja medsebojna odvisnost 'Hii odvisnosti v meščanksi družbi ne opredeljuje predpis in ne postava, določa jo gospodarski zakoni Vrednostni zakon, ki je osnovni steber . Marxovega nauka, se glasi: Vrednost blaga, W se uveljavlja v izmenjavanju, je izraz v njem nakopičenega družabnega dela. Naši protivniki, zastopniki buržvazije, ki proizvaja in baranta ki vidi v vsem gospodarstvu le sredstvo Osebnega pridobivanja, vprašujejo le po ceni olaga; zanje je ekonomija nauk, ki proučuje .cene blaga in Marxov vrednostni zakon Je za-*Je le pravilo, kako nastajajo cene. V njem či-JaJo, da se blago izmenjava po množini dela, ki I® V njem nakupičeno. Z zgovornimi besedami Pobijajo Mantovo teorijo in pri tem donki-sotstvu. Jih prav nič ne ženira izrecna Marxova Pripomba, da se blago dandanašnji ne izme-Wav^ po svoji vrednosti in da vplivajo na njegove cene še druge iz vrednosti porojene ob-Hk«. kakor kapital in zemljiška renta. ^re^n0stni zakon, kakor ga je z Ia L!! ,0 bistroumnostjo formuliral Marx. ni »osnovni zakon narodnega gospodarstva, tem- • kliuč za razumevanje vse človeške nnizoe m v tem Je njegov glavni nauk za delavstvo, kateremu ne gre toliko za spoznanje oarantovskih cen kakor za vpogled v bistvo in fazvitek človeške družbe. u Vsa sedanja produkcija je produkcija za «g: nihče s svojim gospodarskim delom ne Ustvarja dobrine za domače potrebe in za domačo porabo, vsakdo proizvaja blago, ki ga Prodaja. Ob tej blagovni produkciji dela vsak Proizvajalec v svoji delavnici samostojno in po Svoji volji in človeku, ki le površno opazuje, zdi, da Je vse človeško gospodarstvo razbito &OVANNI VEROA: Pastir Jeli. Vse te reči Je mislil po več ur, če le razglabljajoč posedaval ob cestnem jarku in a z tokama oprijemal kolena, v duhu pa ie gledal. v0rfh,e v Tebid» »n mastne pašnike v do- *lve olft^v^ifniUc,^°ras,a Poboji3 brdoYf atrehp i slične gosti megli, in rdeče izza Domarsin* n? *!, Podoben zvonik, ki ie HasnrnW ,dreves štr,el P«**« «*«» - * • nn Ja P? se Je Sirila tu pred njim nad^J!? ? I»a’ z Usa10' tanke, snhe trave, a tod vsem Je ležala težka otohlica. x* «1 Spomladi, ko so stroki se že nagnili. Je pii-®*a Mara z očetom in materjo ter z dečkom pa "jezgom v Salonijo, da pobero bob; vsi so med ?“0, ki Je trajala tri dni, prenočevali v npravi- »eljstvu. , Jeli je imel torej priložnost, da Je videl de- -*«co zjutraj in zvečer, in mnogokrat sta sedela na zidu ovčarnice in prijazno govorila »Zdi se mi, da sem v Tebidi,« Je rekLa rjara, »ko sva bila še majhna in slonela ob mostni ograji pod gozdno potjo.« h, Jeli se je vsega natanko spominjal, a ni-J^saT zinil, zakaj vedno je bil pameten in raz-^en dečko, ki ni ljubil veliko besed. . Ko se Je bira končala, je na predvečer po-prišla Mara poslovit se od Jetija, ko ie J? ravno sir napravljal in s kuhalnico zajemal Blrotko. V; *P° slovo prihajam, ker se jutri vrnemo v Yuzmi,« je rekla. ' »Kakšna je bila bira?« ^k^Slaba. Gosenice so strahovito gospoda- jltf( »Ravno ker Je premalo deževalo,« |e rekel h*. »Prisiljeni smo bili klati jagnjeta, k er niso {m dovolj hrane; v vsej Saloniji nisem dofoil Prste visoke trave.« t*^l ebi je to vsaj vseeno; zaslužek dofciš ^ Pa naj Je letina dobra ali siaba!« V Ljubljani, v soboto dne 24. avgusta 1912. Leto II. in razdrobljeno na neštcyi!ne atome, neodvisne druge od drugih. Medsebojna zvezanost in odvisnost se pokaže stoprav pri izmenjavanju blaga: ljudje stopajo v stike in v tem hipu se razodene, da so vsi Člani ene celote^Trdje velikega gospodarskega organizma. In,.zajion, ki opredeljuje medsebojno izmenjavapj$„.blaga je vrednostni zakon. Ampak blago se ne.izme-. njava samo, izmenjavajo ga ljudje, ki so nje- _ govi lastniki in ki ga po svoji volji Juipujejo in‘ prodajajo. Če sta kup ali prodaja,, ^i. ju človek sklene po svoji volji, opredeljen^-hkrati po vrednostnem zakonu, je v tem izraženo, da stoji vrednostni zakon nad človeškp voljo in si jo upokorava. Prosta volja ne.odlo.čiije, po kakšni ceni človek prodaja: vrednost je. družabno določena reč, nezapisana postava in vredno; stni zakon je »višja sila«, ki obrača,človeka iri vodi njegovo usodo. Delavec, ki je prisiljen pro^ dajati svojo delovno moč kakor stradežnik na cesti, podjetnik, ki se more svojega blaga znebiti le z izgubo, občutita vso težo.te;ra zakorfa. Kogar pa zadene milostni žarek nevidnega družabnega zakona, ga povzdigne do oblasti. V svoji anarhistični svobodi je Robinzon svoje delo lahko nemoteno prilagajal laštnjm potrebam in željam; kjerkoli pa žjve in delajo ljudje v velikih skupinah, so drug od drugega odvisni in je njih svoboda omejena. Oblike te odvisnosti se menjajo s proizvajalnim načinom. V fevdalnem srednjem veku je bil vsakdo odr visen: trdni osebni odnošaji, avtoriteta in vera, zvestoba in obramba so z vzajemnimi dolžnostmi spajali tlačana in viteza, kneza in vazala, grajŠčaka in kemta, duhovnika in posvetnjaka. Nasprotno pa je v meščanski družbi, ob bfa-govni produkciji, vsakdo prost in samostojen: fevdalna organizacija je razbita. Človeška družba kakor na atome razdrobljena, brez veži in brez vidnih obročev. Ne veže jih' človeška postava. ampak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor prirodna sila. Ravno zato je bilo v meščanski družbi treba odpravita vse vezi in vse predpise, da gospodarski zakonsain in nemoteno ureja vse odnošaje. V tern je jedro liberalne svobode: nobena vnanja siJa, up brani ljudem, da se v svojem dejanju in nehanju pdkoravajo zgolj ukazu Vrednostnega zakona, gospodarski nujnosti. Socializem ne napravlja gospodarskih* euot kot delov celote odvisne drugo od druge, zakaj odvisne so že sedaj: Ampak medsebojno odvisnost hoče preustrojiti iz nezavedne v zavedno. namesto slepega gospodarskega zakona, ki se uveljavlja kot skrivnostna višja sila, hoče postaviti umno in smotrno regulacijo družabne produkcije. Liberalne svobode, neomejene oblasti slepega gospodarskega zakona, bo konec tisti hip. ko proletarska ljudska’ masa, ki je zanjo liberalna svoboda neomejena svoboda stradanja, spozna ta zakon, ko odgrne skrvnostni njegov značaj in poruši njegovo uničujočo oblast z organizacijo delavskega človeštva. Iz strahu pred polomom posega postarna meščanska družba po srednjeveških oblikah in okevih, ne da bi zavarovala delavstvo pred po-gibeljo modernega življenja; vedno bolj se otresa liberalizma, da upokori uporne mnozicc. Brezuspešno nehanje! Njenim dejanjem velja naš brezobziren boj, njenim naukom naš za-tsmeh! Albanska vstaja. Težave na težave se kupičijo v Turčiji, Čeprav bodo Albanci za zdaj najbrže ustavili .svoje prodiranje, ko bodo sprejete njih zahteve. Tupatam pa še vedno vzplameni bojeviti načrt Arna v tov in najbrže so samo verna podoba razpoloženja v Albaniji besede albanskega voditelja in agitatorja Ivaneja beja, ki jih je de-jaj nekemu francoskemu korespondentu: »Z uspehom našega gibanja smo lahko popolnoma zadovoljni. Turki niso za nas nič več soverniki in; zavezniki, ampak smrtni sovražniki našega rodu. Sovražimo jih tako, da bo tvorilo to sovraštvo del preporoda, ki nas bo privedel do svobode. Drugi cilj našega gibanja je bil diplomatske narave. Evropo smo hoteli postaviti pred albanski problem. O vprašanju neodvisnosti so si vsi albanski voditelji edini. Naš boj bo dolgo trajal, preden bomo imeli Albanijo, vladano od Albancev in v kateri se bo poučevalo v našem jeziku. Pripravljeni smo bili na vse, tudi na poraz. Naj tudi porušijo Turki naše hiše, treh stvari nam ne morejo vzeti: naše vesti, našega srca in naših pušk.« V najboljšem slučaju moremo govoriti le trenutnem pomirjenju. Razentega pa ima Turčija še popolnoma nezadostno in razsuto vlado; ministri demisijonirajo drug za drugim in danes ne vemo, kdo bo jutri določil smeri turški pbiitiki. j Zahteve, ki jih je turška vlada dovolila. Albancem, so naslednje: 1. Razglasitev posebnih zakonov na pod-Jagi takozvane pogorske zakonodaje za del Albanije. 2. Pravica, da se sine odlužiti vojaška služba v Rumeliji, razen v vojski in ob izrednih notranjih dogodkih. 3. Razdelitev potrebnega orožja najnovejšega s:stema med prebivalstvo po izboru vlade. 4. Imenovanje uradnikov, ki so vešči jezika in poznpjo šege v deželi. , , 5. Gradnja gimnazij v sandžakih z nad ;,30b.000 prebivalci, gradnja poljedelskih šol in prevzetje deželnega jezika v šolske programe, i, 6. Pomnožitev mohamedanskih teoloških Šol. 7. Pravico, da smejo Albanci ustanavljati zasebne šole. 8.- Pouk v deželnem jeziku v nižjih in srednjih šolah. 9. Povečanje železniške mreže. 10. Ustanovitev občinskih uprav. 11. Ohran.a šeg in navad po islamaskih predpisih. 12. Sodba kabinetov Haki paše in Sajd paše po najvišjem upravnem sodišču. 13. Popolno pomiloščenje upornikov, častnikov in vojakov, ki so se postavili na stran Albancev. 14. Odškodovanje Albancev za njih porušene hiše. Nekatere teh zahtev kažejo, da so albanski voditelji še zelo konservativni možje. Vpraša- nje pa je tudi, ali bo turška vlada izpolnila vse, kar je obljubila. Če Turčija ne bo držala svojih obljub, potem nedvomno doživi vstajo v Albaniji, ki utegne postati zanjo usodna. DR. OTON BAUER: Mednarodni vzroki draginje. Prevedla R. V. in L. T. Ponatis prepovedan. (Nadaljevanje.) Pa tudi polja se loti sebičnost grajščakov. Lovsko pravo kaže še zmerom znake fevdalnega izvirka. Pridelek kmetov je plen gosposke divjačine. V razdelitvi polja se zrcali še zgodovina prvotne porazdelitve stare skupne posesti. V Avstriji, izvzemši Galicijo, je več kot 17 tisoč občin, v katerih prevladuje razkosa-nost posestev, to je razdrobljenost sveta v brezštevilno množino najmanjših parcel, ki onemogoča vsako smotreno obdelovanje. Zakon leta 1883, ki naj bi omogočil zložitev zemljišč na ta način, da bi vsaka kmetija male oddaljene parcele zamenjala za okrožen kos sveta, je ostal brezuspešen. Do konca leta 1908, to ie v teku 25 let ali četrt stoletja, se je izvedlo samo 40 zložitev zemljišč, se je uvedlo postopanje za 152 takih zložitev. In vendar je že davno dokazano, da zložitev stare raztresene posesti prinaša trajno in izdatno zvišanje zemljiškega dohodka. Pod takimi neprilikami ne trpe samo kmetje. Zaostalost našega poljedelstva je resna nevarnost za prehranitev našega prebivalstva. Zlasti naša oskrba z mesom in mlekom se s tem otežuje in podražuje, da zadržuje rop starih pravic do užitka grajščinske zemlje, pogozdovanje planin, izprememba pašnikov v lovišča, neurejeno, neracionalno obdelovanje ostankov stare skupne posesti razvoj kmečke živinoreje. In v resnici je priraščaj naše domače živine popolnoma nezadosten: Leto 1857 1869 i U'80 » 1390 i 1900 1910 fitevllo goved, 8,013.368 7,425.212 8,584.017 8.643.936 9,511.170 9.159.936 civilno prebivalstvo, n« 100 prebi vtičev Kovtd 18,224.500 20,217.531 21,981.821 23,707.906 25,921.671 27.963.872 44.0 36.7 39.0 36,5 36.7 32.8 Do letar 1890 se je število živine prepočasi množilo. Od' leta 1890 naprej opažamo nekaj hitrejšo rast. Pa tudi ta rast je bila nezadostna in štetje živine leta 1910 je dokazalo primanjkljaj za 352.000 glav. Ravno v pretečenih dveh desetletjih opažamo na eni strani večje preseljevanje našega poljedelskega prebivalstva z dežele v mesto, od poljedelstva v industrijo,' vsled Česar tembolj narašča povpraševanje' po mesu, mleku, sirovem maslu; na drugi strani opažamo dviganje gospodarskega položaja delavskega razreda s pomočjo uspešnih mezdnih bojev, vsled česar se je tudi zvišalo povpraševanje po mesu in mleku. Temu predrugačenemu gospodarskemu položaju se naša živinoreja in mlekarstvo še nista prilagodili. • Tako raste na naših trgih ponudba mesa, mlekn, sira in masla počasneje nego povpraše- »Da, to je res,« je dejal, »ali neprijetno mi je, da morajo uboge živalce k mesarju.« »Ali se spominjaš, ko si prišel na semenj, pa nisi imel gospodarja?« »Kajpada, spominjam se prav dobro.« »Moj oče je bil, ki ti je preskrbel službo tu pri pristavu Neriju.« »Zakaj pa nisi poročila njegovega sina?« »Ker ni bila božja volja . . . Oče je imel nesrečo,« je za hip nadaljevala; »odkar smo zapustili Marineo, se nam je vse izjalovilo: bob, sočivje, tisto malce vina tam zgoraj, vse! Potem je moral brat k vojakom in nazadnje nam je poginil mezeg, vreden štirinajst uncij.« »Vem, črni,« se je oglasil Jeli. »No, ko smo bili ob vse, kdo naj me še vzame za ženo?« Mara je raztrgala rožo, ko je to pravila in nagnila glavo, gledala k tlom in kakor slučajno udarila s komolcem ob Jelijevega. A tudi Jeli je nagnil glavo na prsi in molčal. Tu je Mara zopet povzela: »V Tebidi sva rekla, da se poročiva; ali se spomniš?« »Da,« je rekel Jeli in žlico obesil ob rob pinje, v katero je gledal :»A jaz sem ubog ovčar in ne morem zahtevati tebe hčerke pristava.« Mara je nekaj časa molčala, potem rekla: »Če hočeš, sem zadovoljna.« »Res?« »Da, res.« »In kaj bo rekel pristav Agrippino?« »Moj oče pravi, da razumeš svoje rokodelstvo in da nisi eden tistih, ki zapravljajo denar, marveč napraviš iz enega vinarja dva in da si tako varčen in sposoben, priden ter ročen. da boš še sam pristav in imel svoje ovce in svojo govejo živino.« »Če je stvar taka,« je rekel Jeli, »te tudi jaz rad vzamem.« »Sedaj,« je dejala Mara, ko se je zmračilo in so ovce pornalem vtihnile, »ako liočeš poljubček, ti ga dam. ker bodeva mož in žena.« Poljubila je Jelija, pa ker ni vedel, kaj bi "dejal, je zmedeno zamomljal; »Vedno sem te ljubil, tudi ko si hotela poročiti Nerijevega sina.« »Vidiš, namenjeno je nama bilo«, je dejala Mara. Pristav Agrippino je resnično pritrdil in gospa Lija je hitro napravila novo kamižolo in dvoje baržunastih hlač za zeta. Ko je Mara pred altarjem izrekla: »da, gospod,« in mu jo je dal duhovnik z velikim križem za ženo, jo je Jeli odpeljal domov; mislil je, da so mu dali vse zlato madone in vsa polja in hiše in loge, ki jih je gledal s svojimi očmi. »Sedaj, ko sva poročena,« ji je rekel do-spevši domov, ves plah, »sedaj ko sva združena, rečem ti tudi lahko, da se mi zdi komaj možno, da si mene vzela za moža..., ko bi se vendar lahko veliko boljše omožila ..., tako le-pa in dražestna* kakor si!« Ubožec ni vedel drugih besed, imel ni dru-Kih misli in pojmil je veselje in zadovoljstvo, da Mara v hiši gospodari in vlada, ureja in pospravlja. Mučno mu je bilo iti v Salonijo, da čuva ovce in ko je prišel pondeljek, se je obotavljal naložiti na voz pastirsko malho, plašč in dežnik. »Idi vendar v Salonijo,« je rekel svoji ženki- ki je stala na pragu, »pojdi z mano«. Ali Mara se je nasmehnila in rekla, da ona za ovčarico ni rojena in da v Saloniji nima ničesar iskati... XI. Mara istinito ni bila rojena za to, da bi opravljala dela ovčarice, hudo bi ji del sever, ki je tako mrzel, da ti kaj kmalu otrpnejo roke, kakor bi hoteli odpasti nohti na prstih; in strašnih nalivov, ko je pronicala voda do kosti; in neznosnega cestnega prahu, ko so ovce v soln-čni pripeki capljale; in trdega ležišča ter plesnivega kruha, dolgih dnevov, ko cele ure po beli, brezkončni cesti ni bilo na izpregled človeške duše. Jeli je vedel vsaj, da Mara sladko spava pod gorko odejo ali prede ob ognju v družbi s sosedami, ali se veseli na skednju zlate solnčne oble, dočim se truden in izmučen ter moker od dežja vrača od paše, ali ko veter pozimi goni sneg do kože in ugaša ogenj, da sili od vseh strani mraz v kočo . . . Vsak mesec je Mara dobila Jelijev zaslužek in ni ji manjkalo ne kurjih jajc, ne olja v svetilki, ne vina v steklenici. Dvakrat na mesec je obiskala Jelija in ga čakala na skednju, vreteno v rokah; potem ko je spravil osla v hlev, odstranil sedlo, naložil sena v jasli, nanosif lesa v skladalnico in Mari izročil sočivja za kuhinjo, tedaj mu je Mara pomagala, obesiti plašč na žebelj in odstraniti dokolenke ob ognju, nalila mu kozarec vina ter prinesla kadečo jed. Ko je vse kakor pridna gospodinja pripravila, previdno in mirno, je govorila o tem in o onem: O kuretini vobče, o kuri, kateri je podložila jajca, o platnu, ki je bilo v statvih, o teletu, ki ga je zredila, ne da bi pozabila, omeniti najneznat-nejše malenkosti ki so se pripetile v hiši. Jeli se je čutil, kedar je bil doma, srečnega in zadovoljnega kakor papež . . . Ali v noči sv. Barbare se je vrnil nepričakovan in ob nenavadni uri, ko so svetilke po malih ulicah uže ugasnile in ko je ura bila v zvoniku polnoč. Prišel je, ker je kobila, ki jo je pustil gospod ha pašniku, naenkrat zbolela in se je mudilo h kovaču, ki je bil v takih rečeh i izvedenec. Lahko ni bilo, pri takih nalivih in | mehkih tleh, da so se noge do gležnjev vdirale, peljati bolno žival tako daleč. Dobro je trkal in klical »Mara«; ni ga slišala. Pol ure je stal pod oknom, da mu je voda tekla v čevlje. Slednjič mu je odprla in ga zmerjala in lajala nad njim, kakor da je ona tekala po polju v takem pasjem vremenu. »Ja, kaj pa imaš?« je prašal. »Prašaš? Tako prestrašiti me! Ali je to ura, ob kateri se vračajo dostojni kristjani? Jutri bom bolna!« »Zaspi; ogenj sam ukrešem.« »Ne, prinesti moram drva.« »Napravim sam.« »Ne, pravim!« Ko se Je vrnila z lesom, je ^menil Jeli: «Čemu si odprla dvoriščna vrata? Ni bilo lesa v kuhinji?« . , , . »Ne, prinesla sem ga iz skedma.« Vanje. Zaostalost našega po„,:c;!cIstva, posebno pa naše živinoreje je eden najvažnejših vzrokov draginje. Zakonodajstvo je v zadnjih letih skušalo s pomočjo nekaterih koristnih zakonov odstraniti stare ovire, ki zadržujejo razvoj našega poljedelstva in naše živinoreje. Od leta 1902 dalje so sklenili deželni zbori celo vrsto koristnih zakonov v uravnavo poljedelskih služnosti, o obdelovanju skupne posesti, o varstvu planin in pospešitvi planinskega gospodarstva, O zložitvah o lovskem in gozdnem pravu. Belgija pred generalno stavko. Od meščanskega časopisja doslej zasmehovano akcijo belgijskega delavstva za dosego splošne, enake volilne pravice pričenja ravno tisto časopisje tem resneje razmotrivati, čem bliže prihaja doba, ko ima izbruhniti generalna stavka. Zlasti lahko opažamo, da postajajo predvsem klerikalci vedno skromnejši. Zdaj razširjajo v pomirjenje delavstva poročila, da se z njimi da govoriti in da »hočejo skleniti kompromis z dovolitvijo splošne, enake volilne pravice in drugega glasu za družinske očete, Ta rešitev vprašanja volilne reforme bi dobila dovoljenje kralja in z njo bi se strinjala velika večina zmernih elementov v deželi; tudi socialisti bi jo sprejeli kot zadnjo stopnjo na poti do neomejene enake volilne pravice. Od katoličanov zagovarjani poskus, da se uvede splošna in enaka volilna pravica za može in žene, ima tnalo nade na uspeh, čeprav ima tudi med socialisti mnogo pristašev,« Kako daleč so ta poročila resnična, moramo še počakati. Poročila meščanskih korespondentov iz Borinaže in industrijskih krajev pokrajin Hen-negu in Luttich soglasno javljajo, da se delavci obsežno pripravljajo na generalno stavko. Belgijski proJetariat se je odločil, da izvede generalno Slavko z vso odločnostjo, ki mu mora prinesti uspeli. Važnost premoga za vse gospodarsko življenje je meščanska družba pred kratkim časom prav krepko občutila. Belgijski rudarji to dobro vedo in zato že zdaj delajo na to, da bo družba ob generalni stavki tem živeje čutila, kaj pomeni njih delo. Uprli so se namreč delu čez uro; vsled tega rudniki ne morejo napraviti velikih zalog premoga, ki bi ga lahko porabile ob stavki. Cene premoga so že poskočile. Pa tudi inozemsko delavstvo je pripravljeno, da po svojih močeh podpira velikanski boj belgijskih tovarišev. Rudarji drugih dežel 'SO belgijske rudarje zagotovili, da takoj vstopijo v stavko, če bi se premog iz njih rudniškega okrožja pošiljal v Belgijo. Vsi sindikati so ustanovili rezervne zaklade, da podpirajo stavku joče; stavko povsod previdno organizirajo. Na 'drugi strani pa hoče belgijsko delavstvo stavko mirno in dostojanstveno izvesti, #e zategadelj, da vlada ne dobi nobenega povoda za nasilno postopanje. Delavci zahtevajo proklamacijo stavke tisti dan, ko . se izroči Tbornici predlog o reformi volilne pravice. Druge vesti pa pravijo, da se stavka razglasi 25. novembra. Ljubljana in Kranjsko. Milijonski sklad »Zarje« je prekoračil z danšnikn izkazom 200.000. Hvala vsem- ki so podpirali doslej požrtvovalno tiskovni sklad. Žrtvujmo se. še dalje vsi skupaj za -pospešbo proletarskega boja, ki postaja .še hujši nego Je bil kdaj prej. — Onemogli protesti. Klerikalci z nezmot Ijivim inštinktom sovražijo mesta. Velikomestni ritem življenja je kakor strup za klerikalizem in mori njegove plesnjive legende kakor Slana. Gnezdo klerikalizma in glavna trdnjava Je dežela. Kakor se je krščanstvo pred dva tisoč leti kot moderno gibanje najprej razširilo y mestih, dočim je čaščenje rimskih bogov kot kmečka religija med podeželskim prebivalstvom, ali po latinsko: med pagani še dolgo Svetlo, prav tako so si novodobne misli naj-prvo osvojila mesta, od koder se širijo polagoma med klerikalne pagane na deželo. Moderna industrija, ki mobilizira prebivalstvo z dežele v mesta, »kuži« »verno kmečko prebivalstvo«, Grozote mesta opisuje »Slovenec« jtakole: »Za priseljenca z dežele pomeni zato mesto čisto novo življenje. Cerkev, nedelja, 'družina, versko življenje, narava, vse stopi v Ozadje, vest, čisto utone v mestnem šundru, razkošnosti, in namesto cerkve pride na prvo Inesto zabavni lokal. V delavnici naleti naš delavec povečini na socialne demokrate, ki mu Skušajo dokazati, da se da tudi brez Boga dobro živeti. Ce se hitro ne upogne, pride seveda «ia vrsto sila. Kmalu dobi rahel migljaj, da je prvi pogoj, če hoče ostati še v delavnici, pristop socialno-demokraški organizaciji. Tako ga organizira socialna demokracija najprej Strokovno, potem mu naroče list, ga organizirajo politično in konec vsega je, da je v par letih ali še preje izgubljen za cerkev in narod. Danes, ko je razpredla socialna demokracija mrežo svojih političnih in strokovnih društev skoro po vseh delavnicah v mestu, je za katoliškega delavca življenje po njegovem prepričanju sredi takih razmer pravo mučeništvo-.« Vse klerikalno tarnanje ne pomaga nič in kolo razvija se vsled teh onemoglih klicev ne bo ustavilo. Vsemu zavednemu delavstvvu pa naj bodo besede klerikalnega "strahu, da podvoje delo v opisani smeri: Za organizacijo in za list! — Nov bog. Iz štepaftje vasi nam pišejo; Stepanjci smo menda edini na vsem svetu tako srečni, da imamo svojega boga. Po naši prijazni vasi hodi namreč naš po svoji nasilnosti prosluli župan Korbar in nam pripoveduje, da je naš bog, ki sme streljati kozle, kakor se mu zljubi. Kako satansko zloben je ta domišlja vec, kaže sledeči slučaj: Ko sta prišla na našo šolo ‘Wf Hrušitt z novim nadučiteljem red in mir, smo se vsi oddahnili. Celo taki so bili zadovoljni, ki niso sicer posebno naklonjeni šolstvu, kar nri&aio donisi v »Domoliubu«. ki hvalilo, da skrbi novi .nadučitelj za red in snago v soli. lo sta pa dve stvari, katerih ne more naš župan. Proti volji občanov in krajnega šolskega sveta je sklenil odvzeti nadučitelju snaženje šole in ga oddati komu, ki bi prišel parkrat na leto pogledat, ali še niso utonili vsi otroci v prahu. To pa je sklenil Korbar zato, da bi od,grizel nadučitelju tistih par krajcarjev za snaženje. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil namreč naš nadučitelj kot predsednik volilne komisije toliko nepreviden, da je razveljavil tri pooblastila. ki niso odgovarjala predpisom. Revež se pa ni prej informiral, ali so pooblastila od Korbarjeve stranke ali od nasprotne, in je zadel ravno na pooblastila Korbarjevih pristašev. Zato ga pa skuša, zdaj Korbar oškodovati in mu nagaja, kjerkoli more, dasi bi mu moral biti hvaležen, da mu je ličil z vso skrbjo otroke in mu je spravil sina v gimnazijo. A Korbar je pač vedno enak; povsod misli le na lasten žep, zato se sili v vse korporacije, kjer mu kaj nese; v zahvalo, da ga ljudje na njegovo tarnanje volijo, jim pa nagaja. Bolje bi bilo, da bi bil bolj miren, ker ni varno hoditi z maslom na glavi na solnce. Ali nič ne ve, kaj si govore ljudje? Pravijo: četrt zemlje ima, pošta mu malo nosi, pa živi kot ogrski magnat in si stavi kozolce, da je kaj; kje le jemlje denar?! Mi sicer ne vemo, koliko podlage ima ljudsko modrovanje, vemo pa, da je dobiti zelo težko od njega račune. Zato naj se bolj briga za svoje posle, da zaveže ljudem jezike. — čudna afera. Z Jesenic nam pišejo: Kovinar Leopold Grom je delal na Jesenicah v tovarni; potem je odšel v Werfen na Solnogra-ško, kjer je tudi opravljal kovinarsko delo. Grom je imel pravico, da vzame iz bratovske skladnice svoj delež. Prišel je te dni na Jesenice in šel v pisarno bratovske skladnice, kjer pašuje znani Pongrac. Ura je bila enajst; dejali so mu naj pride četrt na štiri. Grom je prišel .Pongrac se je še prijazno ž njim razgovar-Jžfl, ga povpraševal, kje je bil dosedaj. Grom mu je vse mirno dopovedal, nakar mu je Pongrac naštel denar. Grom se je nato poslovil. Ko pa je bil že precej daleč od pisarne, je prihitel za njim pisar iz bratovškoskladnične pisarne, češ, da mora nazaj. Grom se je vrnil z njim. In zdaj se je začenjala čudna, zagonetna afera. Pongrac je namreč nenadoma hotel od Groma denar nazaj, češ da ga je že bil poslal v Werfen na Solnograško. Grom se je povsem opravičeno čudil, kako da bi bil gospod Pongrac nenadno že preje, pred razgovorom ž njim vedel za kraj, kjer je bil zaposlen, dočim ga je bil v teku razgovora šele izpraševal, kje je bil; drugače bi gospod Pongrac ne bil mogel poslati denarja na tovarno v VVerfenu, da bi ga izplačala Gromu, kakor je pojasnjeval gospod Pongrac kovinarju Gromu. Vsakemu krščanskemu človeku bi se zdela ta zadeva nejasna in zdela se je tudi Gromu. Dejal je, da denarja ne da nazaj in naj Pongrac piše na tovarno po denar. Pongrac mu je pretil z orožnikom, Grom, zavedajoč se svoje pravice, je vstrajal, da denarja ne da nazaj. Nato ga je Pongrac začel zmerjati in mu hotel šiloma seči v žep. Prijel ga je za suknjič, a Grom se ga je otresel. Na pomoč je prihitel nasilnemu uradniku še pisar in oba sta ga pograbila. Grom pa se jih je otresel in odšel skozi vrata. Pongrac je še zaklical za njim: »Ti prokleti lump!« Čudna afera, ki naj jo gospod Pongrac pojasni! Zakaj naše mnenje je, da bi bil Pongrac takoj poklical žandarma — saj ima telefon do orožniške postaje — če bi bil Grom v krivični posesti denarja. Tega pa ni storil ne takrat ne pozneje. Potemtakem je gospod Pongrac postopal proti kovinarju Gromu krivično, nasilno, sirovo. In takega ravnanja z delavstvom ga bo treba korenito odvaditi. Vstrajamo pa pri tem, da Pongrac to Čudno afero pojasni! — Zagorje ob Savi. (Seja občinskega odbora.) Dne 22. avgusta je bila seja občinskega odbora. Da dnevnem redu je bilo 24 točk, Prečkanje zadnjega zapisnika ze vzame brez ugovora na znanje. Za vodovod se izplačajo dosedanji stroški za načrte. Nadalje se naproša deželni odbor, da predlaga deželnemu zboru uzakonitev vodovoda za Zagorje; v to svrho se mu predložijo izdelani načrti. V posredovalni urad se volijo Karl ‘Korbar, Ivan Bajcer in Peter Savšek. Dopis deželnega odbora glede na okrajno cesto se vzame na znanje. Dopis trboveljske družbe glede na znižanje cene premoga za domače prebivalce se vzame na znanje. Poslani računi gospoda Riharda Mihelčiča se razven ene postavke odobre. Pri sklepanju, ali je pokopališče konfesionalno ali občinsko, je povzročilo precej smeha čitanje vloge zagorskega župnika na c. kr. okrajno glavarstvo. V vlogi se sklicuje na skoraj vse zagorske župnike od leta 1840 in tudi na župnike drugih sosednih cerkev; navedenih je najmanj trideset župnikov, povrhu pa še dodaja razne tehante in škofe. Citira razne latinske stavke, končno pa prosi, naj okrajno glavarstvo razsodi, da je pokopališče konfesionalno in da je on gospodar zagorskega pokopališča. Preči-tala se je tudi vlosra gospoda župnika z dne 15. julija 1905, št. 694. v kateri pravi med drugim, da odklanja vsako izvolitev v pokopališki odbor, ker je pokopališče občinska last in ni več katoliško. Smeh je povzročilo, ker je pred sedmimi leti smatral župnik pokopale za občinsko in brezversko, sedaj pa naenkrat Voče od okrajnega glavarstva razsodbo, da ie konfesionalno in on njeea gospodar. Občinski odbor je sklenil, da vztrala na stališču, da ie pokopališče občinska last. ker je tudi občina v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica in je plačala do sedai vse stroške in zemliišča z drugimi pripadaiočimi občinami zagorskega cerkvenega okrožja. V občinsko zvezo_ se snreime osem prosilcev. Podpora se podeli trem prosilcem. Vodovodni odsek se poveča za dva člana in se izvolita Josič Rancinger, posestnik v Zagoriu, ter Karl Korbar. — Gosposke manire. Prijatelj našega lista nam z Bleda poroča naslednjo zgodbico: 19. avgusta je stopil na Jesenicah žlahten gospod v I razred bellaškega vlaka; takoj za njim ne- kdo s potno prnjago. iver Je drugi mož, ki je nesel za svojim gospodom prtljago, izstopil zopet z voza. sem postaT pozoren. Vprašal šem železniškega uslužbenca v bližini, kdo da je oni gospod, da mu nosi prtljago v kupe, ko je vsakomur izirnši numerirane postreščke vstop v vagon brez voznega listka pod kaznijo prepovedan. Uslužbenec mi je odgovoril: Menite onega visokega gospoda, ki je stopil v I. razred- to je velika glava in človek ne sme nič reči. imenuje se dr. Šušteršič. Pogosto se pripelje z avtomobilom na Jesenice, kjer mu znese šofer prtljago v kupe, da si prihrani 20 vinarjev ki bi jih moral dati nosaču. — Na Glince h Korošcu! Tam je jutri ob 4. popoldne velika ljudska veselica s koncertom in plesom. Če bo lepo vreme, bo veselica na vrtu in v notranjih prostorih, če pa ne bo lepo, bo v sobanah, kjer je tudi dovolj prostora. Sodelujeta tamburaški zbor iz Most in pevska podružnica »Vzajemnosti«. Na sporedu je: godba, petje, srečolov. šaljiva pošta, brezžični telefon, turška kavarna in ples. Vstopnina 30 viti. za osebo, otroci prosti. Veselica je namenjena v prid ustanovitve viško - glin-škega tamburaškega zbora »Vzajemnosti«. Odbor vabi najvljudneje vse prijatelje in prijateljice prijetne zabave na številno udeležbo. — Avstrijske žrtve bochumske katastrofe. Med mrtvimi je le 14 Avstrijcev in ne 50, kakor so poročali listi. Uradni seznam imen je zelo pokvarjen. Izkaz ponesrečenih Avstrijcev je: 1. Anton Verbič, oženjen, rojen 20. aprila 1856, rojstni kraj Littich (?) (Litija? Zatičina?). — 2. Ludvik Marek, oženjen, rojen 27. novembra 1868. rojstni kraj Turnitz. — 3. Karl Rainer, oženjen, rojen 17. septembra 1867, rojstni kraj Bleiburg, Gerauth. (Koroški Slovenec?) — 4. Janez Salobier, oženjen, rojen 7. avgusta 1878, rojstni kraj Scbleinitz. — 5. Ev.an (?) Ivan, oženjen, rojen 12. julija 1870, rojstna kraj Neu-h&tie. — 6. Franc Brožič (oženjen), rojen 22. septembra 1871, rojstni kraj Harbotič. (Hrvat?) — 7. Franc Hohec (Gobec?), oženjen, rojen 22. septembra 1871, rojstni kraj Bego-v.ica (?). — 8. Jožef Ljubšek, mladenič, rojen 7. julija 1887 v St. Janžu na Dolenjskem. — 9. Vencel Dvorak (Čeh?), oženjen, rojen 4. februarja 1873, rojstni kraj Plučna. — 10. Jurij Jaminšek (Jamšek?), oženjen, rojen 17. marca 1874, rojstni kraj Brde (Brdo pri Kamniku?). — 11. Ludvik Plučnar, oženjen, rojen 17. decembra 1881, rojstni kraj Qber-Doniaslowitz (čeh?). — 12. Janez Terkovnik, oženjen, rojen 3. novembra 1872, rojstni kraj. Klein (Mali) Cir-nik. — 13. Franc Božič, mladenič, rojen 4. avgusta 1893, rojstni kraj Raztes (?). — 14. Maks Lončarič, mladenič, rojen 10. avgusta 1893, rojstni kraj SchlolMorf (?). To je torej izkaz; imena ljudi in krajev so zelo spačena. — Državna policija v Ljubljani. V zadnjem času se je mnogo ugibalo, v kateri hiši se bo' nastanila državna policija. Navajali so že hiše, ki pridejo, oziroma ne pridejo pri tem v poštev. Deželna vlada je dala komisijonalno ogledati 20 do 30 objektov, ki so Se ponujali za nastani- -tev državne policije: O teh komisijonalmh ogle- -dih so se sestavili zapisniki in ti zapisniki *se predlože ministrstvu. V katerem poslopju se bo nastanila državna policija, tega ne bo odločila deželna vlada, marveč ministrstvo samo. Odločitev v tem oziru bo padla morda šele meseca oktobra, zato je popolnoma izključeno, da bi državna policija v Ljubljani že jela poslovati s 1. januarjem 1913. Strank v hiši,,ki bo spre- , jeta za državno policijo, namreč ne morejo kar čez noč postaviti na cesto, marveč jim je treba pravočasno odpovedati. Avgustov odpovedni termin je že potekel, prihaja torej v poštev samo še novembrski termin. V najugodnejšem s u-čaju lahko torej prične državna policija pestovati 1. februarja 1913. Ker pa bodo v poslopju, kjer se namesti državna policija, prav gotovo potrebne Se razne poprave in adaptacije, ni pričakovati, da bi ta policija jela funkcijonirati pred marcem ali aprilom prihodnjega leta. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Macedoncev, 15 Hrvatov in 10 O.grov, na Eger je šlo 17 Hrvatov, v Inomost 18 Hrvatov, na Dolenjsko pa 25 Kočevarjev. — Tatvina. Častniškemu slugi Ludoviku Reinhoferju sta bila v četrtek iz veže na Rimski cesti ukradena dva polsvilnata dežnika in sicer eden moški, drugi pa ženski. — Natakarica pobegnila. V četrtek je dobila policija brzojavno obvestilo od c. kr. orožniške postaje v Kraljeviči, da je natakarica Karolina Lapornik, rojena 1887 pri sv. Lenartu na Štajerskem, iz službe pobegnila in poneverila 300 K denarja; poleg tega pa tudi od-nccla svojemu ljubimcu natakarju Milanu Zar-koviču zlato verižico in srebrno tula uro. Policija je Lapornikovo izsledila v nekem hotelu in aretovala. Za poneverjeni denar si je areto-vanka že nakupila več nove obleke. Izročili so jo deželnemu sodišču. — Kinematograf Ideal. Zadnja večerna predstava ob pol 9. uri s popolnim sporedom. Spored za soboto 24., nedeljo 25. in pondeljek 26. avgusta: 1. V kavka&kih gorah. (Kolon- ran naravni posnetek.) 2. Če te kliče ljubezen, Avguštin. (Velekomično.) 3. Oči. (Drama.) 4. Fric se oblači sam. (Igra mali Fric Abelard.) 5. Črna mačka. (Senzacijska nravna drama v 2 dejanjih. Vitaskopefilm Co.) Samo zvečer. 6. Moric samotari. (Velekomična učinkovitost s Princem.) — Povožen oirofc. V petek dne 9. t. m. pctfdne sc-iir pd}# v M- & iicki -kiim-em igjfBtiriMfc ‘nrfir/iriT ;JtrVi«ri jc skočil šestletni-sin delavca Apna rja., Vin«# zopet ,z;-\*o«a vjri-lii&i jc privozil ,drt*g' tla. Kolesa so mu- šia ie" ff dobil vsled tega- ie/ket^šM#. U ’ 1>ve tiesreti -v Cezar v Pamečah pri Slovenjgradcu se j£ ff dai 'enega nekaj čas in je hotel iti po zgjtvn-fc. Je padel s hleva in priletel na ffmrtfthi morali spraviti v slovenjgraško bolnišnico. " V Modriču;na Laškeoi |panju s ilev% ‘dfrinsfr^akibb 13en. Tmtgf %ah%st>epia ikranjška- delavca vEra«» feopatr..;m X.W1V'« «hv *«■■■> — fcvlnska k«ga-na »obcu ia^M4)^sč je zopet razširila ,po iHakatopih tftmitk- PJ žetaa vlada je - Vine v sodnih .»krajih Reldfcireksn salsfsfeab i«au. rt : : «-msč# v «4 mmrnmmsmšm ub«. :M 25 let starega kova^^to<*Wt«B3ti>i ■##980?' •j&mm ■ .Tf V istrfc- «puli5kem; ^'cjjnpnj < 1 vliia.vprostar^zu opekla tri strojne krivila zločinska lahkomratsim™t dalje služeče^^bnegja#ftfiE^stn'^a- ‘;a J podčastnik je1 'namreč ‘peiBitoid .^ča^nike j M W giia m-Jp Av .peveliase iu',iiisl^T X4tc,^ar ^ap ^ ^ o^tP^ti„yi ;- - mkoma ,aLj»sfa®/%®, strojnega P°J 3vecLai,r«iw °° ;e č»OTtavti. K°' ‘^To ‘silo . , vse tri nesrečni zaslišana , -Zd? surovost,'.; zdravstvenega os°W ppečena ruornafj. kitjr šo s| umrrzanca, vše' nam 19H Štajersko. — Avtomobilska nezgoda. Graški avtomobil se je 21. t. m. zjutraj peljal iz Maribora proti Leitersbergu. Nasproti mu je privozil voz mariborske mlekarne, na katerem je sedel mlečni kontrolor Jakob Ganter. Konj se je pred avtomobilom splašil in skočil vstran. Gantra je vrglo z voza na tla. Zadobil je na glavi in levi nogi težke poškodbe. Spraviti so ga morali v mariborsko bolnišnico. Tudi konj je vsled padca precej poškodovan. ,žttev bj.se, imela .prenesti na nosilmCT*r co' #0 par;jb. ladjm zdra^ dr. Kows porabo’no'^niče'in'le o^T^ar-od^ Te k-oža m** oj, preriffest? v b6kfic07" snos,t ran; da ranjenceni'oildfSajcfjttosntr W*i«»itot5a8raSŠ15i53E konci mesa in %ožfe ^ nerrm prizoru le prijiorfSfflKthŠKi 'CŠŠtfti 1?, Se Xn*'hud«Mto tsfisam že tfi «iiki * m ■vaidaf*- povzročitelj ekfepldžne, Cenjeni Sta je prišel zraven; delal se je zelo sočot^fra!^’ , .je vprašal -žrtve, ali Jcaj jsete. cev ga je ogorčeno zavrn^bbie 3»ripDitttw«'m ga takoj ustreli, če hiiia^t *v S i< Ubogi Appenroth, ki :Je slnžH fetrte fete,J* o-pripomnil: »Kaj za to, še šestinpedeset tem ^e mi ne irione mič. 1 Pričujoči gledalci Jafe Po ^idesatui^-na^^nibj««^^^^#'. k1 podčastniki izdihnili sk;oaa,^QŽlte8jV oce. 'Bred 4avii«8tje spa f«. i škim pompom... *' ’ : . 'Cefnentn« cevi v vseh merali, barvaste plošče Itd Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp., Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopiijice, balkoni, sjuuiie-niki, stavbni okraski itd. — Napaden avtomobilist. Tržaški zdravnik Jjr* Dspangher sp je peljal z avtomobilom iz Trsta V Fbrtorose. Malo pred letoviščem je zapazil, (ia je cesta zastavljent z velikimi kamni. je ustavil voz, je začelo nenadoma nanj pa-“‘di kamenje. Napad je zamišljen in izvršen od kmečkih fantov, češ, da sovražijo avtomobil. HepanRliiju se je posrečilo, da je zagrabil en££a napadalcev, 201etnega fanta, ga dvignil v v9z ,in se pelial ž njim v Porterose. Zidarski shod v delavskem doniu. ! Pretečeni četrtek se je Vršil v veliki dvojni Delavskega doma v Trstu impozanten *”°d zidarjev. Dvorana je bila natlačeno polna, »hod je otvoril sodrug Angeli Argentini. Poro-®al je sodrug Petejan, tajnik zidarske organizacije. Dnevni red shoda je bil zelo važen, za-® Je bilo naravno, da so poslušali navzoči govornika z -napeto radovednostjo. 2. Sodrug Petejan je omenil najprej zmago Zidarjev pred kratkimi meseci. Zmagali so brez •osebnega boja, brez stavke, z močjo svoje or-Samzacije. S prvim septembrom pa bodo žeti *idarji drug del svoje zmage, drug del sadu *voje moči, svoje solidarnosti. S prvim septem-®fom slopi v veljavo nova minimalna mezda, 111 z.naša 60 vin, na uro, t. j. pet vinarjev na uro -kot so imeli do sedaj. Z novo-minimalno Plačo se uvrste tržaški zidarji med najbolje pla-®**Je zidarje v Avstriji. Poleg tržaških imajo dunajski .zidarji 60 vin.* na uro minimalne je najlepši odgovor vsem, ki so tro- da •V SVet’ or'2an'rac‘ia izdala zi- rje, izdala zato, ker ni hotela stopiti v stavko. goivKa je lepa reč. O njej govore vsi prav^radi. « l. VSe ^ai drugega je voditi boj ne zaradi •"^ke, marveč zaradi zmage. Ako nam bo mo-fOče zmagovati tudi v bodoče.brez stavke, tena] se bomo stavkam prav' radi odrekli. Odrekli seveda toliko časa, dokler -ne bodo potrebne. Toda kljub vsemu našemu prizadevanju httamo še nekaj delodajalcev, -ki se ne drže Ura.v. ..radi tarifne pogodbe. Temu so krivi po »h«'0-1 neor£amzirani, nezavedni delavci, ki «wnaio dovolj poguma zahtevati svoje pravice. ?*®ogi so mnenja, da mora. biti organizaciji pač pSeeno, »kako So plačani neorganizirani delavci. toLi?1 rCS' bežeče nam je na tem, da bo po-Jjodba spoštovana m stopila v veljavo pri vseh “fctodajafcrhi Pride že čas, ko se bodo še ne-*®Vedni zavedli in se spomnili na dobrote, ki Jjb je priborila organizacija. Zaradi njih pa ne ®&Bto dovolili delodajalcem kršiti pogodbe. Bil prehud precedens, ki bi znal imeti hude Posledice* Zato se bo. moralo nadziralno delo _La"Pnibov Podvojiti. Tembolj bo po & narji f Ble ^ 0 imeli nove gradbe. ell na?ih » ^C£r' ^ gradbe, kjer ne bi vr?p c r ZaT*ov. In tem se mora naložiti, , 0J0 dolžnost najstrožje in brez vsake e* Le ta način bomo lahko ohranili zi- , em yse, kar so si priborili, le tako bomo PH^rciOgočali prihod krumirjev. Zlasti pa bo jO.nadzorstvo s strani, organizacije potrebno Sedaj v zimskem času, ko je vreme premnogo-*rat krivo daljše ali krajše brezposelnosti velikega števila zidarjev. Noben zidar ne sme pod nobenimi pogoji za nobeno obljubo na delo pod "iinimalno plačo. Proti kršiteljem pogodbe se moralo nastopati najstrožje in z vsemi sredstvi. Naj se nas te ‘imenuje -teroriste. Mi opmo opravljali naše pravično in vsem ko-JJstno delo naprej do popolne zmage. Naš tero-a^SL ta^° imenujejo naše nastope, je bla-hu m0', ^ Se bo' morala pečati orga- nizacija bolj z izobrazbo s-voijh članov. Članom {£iPa Pr’P°™ča- naj se poslužujejo prav pridno delavskega socialno demokratičnega časopisja. ?aJJe toL časopisje edino, ki podpira delavce v mora^i£0-i&/a svoie Pravice. Vsak naš član Š tif ta® naš agitator. V naših nikogar naTne zavednost in povedati javno d bi se Sramoval e govoril sodnig F^ekS* * d®mok.rat-. 5a.t0 ti jo le treha s« • Jaf o Posredovalnici dela, eahvaliti rla V ? .^POPolniii in kateri se imamo dela Ortvnr-1 • prav 013,0 domačinov brez more k av^ustu* ki tudi prip0' zx'darski breziposelriosti v najlepšem 24 a 1 aSa' bojevati se bomo morali proti V7VrorSUSiu.‘ *e končno pozval vse na 4e n -f z.aoril P° dvorani aplavz, ki kft h !» ^ in zavednost zidarjev raste m,;. ..J16 da jim bo morala donesti še So bogatih s«dov. Za sadrugom Petejanom «0 uovonl. Todeschini. Viin]e- »1» A.1' Bredsed"ik vključil ta *"*' ' ------------ Trst. JAVEN SHOD .PHrect! politični odbor jugoslovanske socialno ^teokratične stranke v Trstu v nedeljo 25. t. m. 7* 10. dopoldne v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina št. 15. f-i ; • 011 e v n 1' r e d: 15 | OBČINSKO GOSPODARSTVO IN i.|. t SLOVENCI/ ^pSHoda se udeleži tfidi državno- in deželno-, n , Posjanec sodit .. Valentin. Pjttoni. itm, . elav,ci. spdrugi! Kot delavci in kot Slo-j„Vse mOTamp pogovoriti ne samo q sedanjih i,„ gospodarskih problemih, katerih rešitev ^a ie^i,jjh,]e ^eba rešiti v resnično ko-ooe?fl€ 'm vsega prebivalstva. Shod bo iz-j . Važnosti. Zato, sodrugi, na delo, da bo kar najbolj veličanstna. Politični odbor. — Socialistična obstrukcija v tržaškem mestnem svetu se nadaljuje. V četrtkovi seji je govori! sodrug Cerniutz, ta bojevnik, od 8. zvečer do pol treh zjutraj. Torej celih šest ur in pol. Nr. seji je prišlo do burnih prizorov. Zaradi dveh nelegalnih glasovanj. Končno je vzel podpredsednik Bocchi Cerniutzu besedo in zaključil sejo. Sodrug Cerniutz je dejal, da timav-skega Vodovoda ne bomo imeli, ako ne^ bodo slovenski narodnjaki pomagali večini. Govorniku so prinesli v sejo razne krepčujoče pijače. Na prihodnjih sejah je pričakovati še večjega razburjenja. — V deveti deželi se je vršil pretečeni četrtek shod, ki je imel brezdvomno plemenit namen in a katerem so poročevalci govorili skoro gotovo dobro. Tako si upamo misliti. Stvar bi bila lepa, ako ne bi imela dotična deveta dežela svojega dnevnika z zelo nerodnimi uredniki. Tem urednikom se je zdelo potrebno smešiti govornike, katerim služijo. Po poročilu imenovanega dnevnika je bilo na shodu toliko ljudstva, »da ni bilo prostora, da hi padla igla na tla. Govorniki so poročali tako: Dr. »Nevese-kdo« }e dejal, da smo se zbrali,, da izrazimo svojo voljo na manUestačni način. Nadalje je govoril s takim ognjem, da je koj v začetku eicktriziral občinstvo.« V svojem zaključnem govoru je pa dr. »Nevesekdo« govoril s takim temperamentom, da so občinstvu žarela lica«. Šveda ni bilo treba frazarskih poročil, ako ima dotična dežela take govornike, katerih nas bog obvaruj. Vestnik organizacij. Ljubljanska podružnica »Naturfreunde" priredi jutri v nedeljo 25. t. m. izlet v Pekel pri Borovnici. Odhod z južnega kolodvora ob 5 in 13 minut zjutraj. Izletniki se zbero ob 5. pred blagajno Vsak izletnik naj prinese s sabo živila. Gostje dobro došli! Odbor Škofjeloške podružnice »Vzajemnosti ima v nedeljo ,25. avgusta «b pol 10. dopoldne v društvenem lokalu skupno sejo 1 -nadzorstvom in veseličnim odborom. Blagajnik naj prinese seboj blagajniško in {lansko knjigo; da se napravi 'mesečni obračun. Vabljeni so tudi vsi člani. Prosi se aa obilno udeležbo. — Tonja. Mesečni shod podružnice krojačev in krojačle v Uubljnni je v nedeljo dne 25. t m v gostilni .pri Perlesu* (Prešernova ulica) ob 10. dopoldne. Ni ga nikakršnega dela •pri katerem bi se ne utegnili Taniti. Tudi čisto neznatne rane, če jih ne zakrijemo, postanejo lahko vsled nesiKige hudo in težko ozdravljive ter imajo za posledico lmde bolečine. Nujno potrebno je torej, da vsako tndf najmnnjio rano ehvežemo z antiseptično obvezo. Že, nad 50 let priznano obvezllno domače zdravilo, antiseptično, hladeče, bolečine lajSajoče, prisad odvrača- ■ joče in zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je prav dobro znano Praško domače mazilo Iz lekarne B. Frag-ner v Pragi. 203 III. Pušica po 70 h sc dobiva po vseh lekarnah, vendar je strogo paziti na Ime preparata iu izdelo-v*lca. Kjer se ga ne dobi, naj se naroči naravnost pri izdelovalcu proti vposlatvl K 3*16 za 4 pušice franko. Zadnje vesti. TURSKO - ČRNOGORSKI KONFLIKT. Črnogorski demanti. Carigrad, 24. avgusta. Črnogorski poslanik je na porii demantiral vse vesti, da bi bili Črnogorci napadli Berano. Ne en črnogorski vojak ni prestopil turškega ozemlja (?). ITALIJANSKO - TURSKA MIROVNA POGAJANJA. Stališče Italije. Rim, 24. avgusta. »Agenzia Stefani« poroča, da v Italiji prav nič ne vedo o zaupni misiji senatorja Azariana. Prav tako je popolnoma neresnično poročilo, da sta obe vojni stranki ustavili sovražnosti. POLOŽAJ NA OGRSKEM. Justh ne odneha. Budimpešta, 24. aveusta. V »Az Est« izjavlja Julij Justh, da bo njegova stranka z enako silo nadaljevala boj zoper sedanjo vlado in če vlada upa, da bo položaj v jeseni zanjo prijaznejši, se grdo moti. Izključeno je, da bi sklenili mir s sedanjo vlado in prav tako izključeno je, da sklenemo mir s kom drugim, ne da bi dosegli svoje zahteve Vladna želja, da bi sodelovali pri njeni volilni reformi, je neizvedljiva, zakaj take volilne pravice, kakor jo ponuja vlada, ne moremo sprejeti. Za I ukacsevo glavo. Bndimpešta, 24, avgusta. Košutovec Bela Mezoffy izjavlja, da vsa opozicija enodušno zahteva odstranitev Lukacsa. Stvarne zahteve naše se bodo morale izvršiti, v kolikor so sedaj izvedljive. Če bi. bil Lukacs imel kaj državniške modrosti, bi bil junijske dogodke preprečil s svojo demisijo. LEGAR MED MOSTARSKIM VOJAŠTVOM. Sarajevo, 24. avgusta. V mostarski garniziji je obolelo za legarjem štirideset vojakov, od teh jih je šest umrlo. Vaje se vzlic temu nadaljujejo. ZNIŽANE PRISTOJBINE V SUEŠKEM PREKOPU. Washington, 24. avgusta. Ravnateljstvo sueskega prekopa je sklenilo znižati kanalske pristojbine. Ta odredba je začetek konkurenčnega boja s panamskim prekopom, kjer bodo amerikanske ladje oproščene pristojbin. Ta tarifni boj bo velikega pomena za vso svetovno plovbo. • ŽRTVE MILITARIZMA. Milan, 24. avgusta. Na vojaških vajah planinskih lovcev v gorski skupini Monterosa Je ponesrečilo osem vojakbv; dva sta obležala mrtva, Sest je težko ranjenih. PROTI HOMERULI. Revolucionarna nakana. London, 23. avgusta. Pod predsedstvom markija Londonderryja je bila, kakor je šele sedaj znano, v Belfastu pred meseci konferenca unionističnih voditeljev ulsterskega gibanja. na kateri so sklenili po nasvetu sera Edvarda Carsona izdelali posebno konstitucijo za Ulster. Tisti dan, ko stopi v veljavo zakonski načrt o homeruli za irsko, naj bi se začasna vlada polastila gospodstva nad Ulstrom. Dne 27. septembra bodo prebivalci v Ulstru podali obljubo, da ne priznajo irskega parlamenta, se ne pokore njega zakonom in ne plačajo od njega naloženih davkov. PROTIREVOLUCIJA NA KITAJSKEM. Zarota proti Juanšikaju. Peking, 24. avgusta. Kot vzrok zahrbtne in grozovite usmrtitve dveh generalov poročajo: V Hupeju so odkrili zaroto. Zarotniki so razširjeni po vseh večjih pokrajinskih mestih. Uprizoriti nameravajo na Kitajskem drugo revolucijo, ki napravi Kitajsko za resnično republiko: strmoglaviti hočejo voditelje sedanje vlade, zlasti Juanšikaja In Liuenunga in izstavit) na čelo vlade ljudi, resničnega revolucionarnega duha. V Peking je doslo iz Vučanga pet članov Union Juree, da delajo propagando za to idejo med člani narodne skupščine. Liu-enung je obvestil Juanšikaja o njihovih načrtih in mu sporočil, kaj so počenjali v Vučangii, nakar jih je dal Juanšikaj ponoči prijeti. Dva med njimi, ki sta bila v revoluciji generala, so po kraikem zaslišanju ustrelili. Tri druge so prijeli in jih prepeljejo v Vučang, kjer bo Liuen-ung odločal o njih usodi. Ves dogodek je napravil v Pekingu velik vtisk. I^ebivalstvo se spominja, da je bilo že 16 atentatov pripravljenih proti Juanšikaju, a se jim je samo na ta način ognil Juanšikaj, da je svoje stanovanje zapustil preje kakor je bilo javno naznanjeno. MAROKO. Pari*, 23. avgusta. »Agence Havas« poroča ,iz Mazagana: Pretendent Ben Hiba je prišel 18. t. m. v Marakeš, se polastil gradu in potem so ga razglasili za sultana. Njegovi ljudje oble-gtajo Glauisovo hišo, kjer se skrivajo razen posestnika tudi še podkonzul 111 dva francoska častnika. — Tudi iz Matadorja poročajo, da je bil Ben Hiba proglašen za novega maroškega sultana. Njeifovi ljudje so potem ropali po skla-dižčiii Evropejcev. Pariz, 23 avgusta. Iz Tangerja poročajo, da je bila napadena in oropana ekspedicija, ki bi morala pripeljati vse vrednosti bivšega sultana Mulej llafida iz Feza v Tanger. Razen dveh slonov so roparji odnesli vse. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. Novi Jork, 24. avgusta. Uradne osebe, ki vodijo preiskavo v tej zadevi, so hoteli zastrupiti. Državni pravdnik Whitmann je prejel ne-številno grozilnih pisem in različne tablete, ki jih je dal v preskavo kemiku. Znani detektiv Burns je obolel na znakih zastrupljenja. Mnogo policijskih uradnikov je iz strahu prosilo za upokojitev. —- Rockefeller mlajši je dal držav-nemu pravdniku sredstva na razpolago, da izsledi morilce. Na svoj račun je uredil igralnico, da bi dobil obtežilni material v roke. Rockefellerju se je posrečilo, da je zelo pospešil razvoj preiskave. NEUMNA ZAPRAVLJIVOST. Tokio, 24. avgusta. Deželni zbor je dovolil na izredni seji 1,500.000 jenov kredita za pogrebne slovesnosti umrlega mikada (!!). Vsi stroški za pogrebne slovesnosti znašajo nad dva miljona jenov! Del stroškov plača cesarska rodbina. UPOR MED MORNARJI V ČRNEM MORJU. Peterburg, 24. avgusta. Upor med mornarji v Črnem morju se vedno bolj Širi. V Se-bastopolu so aretirali zadnje dni več sto mornarjev. Časopisi ne upajo poročati prav nič, tudi mornariško ministrstvo popolnoma molči. STAVKA NA DOKIH. Rio de janeiro, 24. avgušta. Zveza lastnikov dokov v Saotosu preti, da odpusti vse stavkujoče. Deil stavkujočih je zopet sprejel delo. Zavijalci kave vztrajajo v stavki. Policija je zaprla lokal delavske zveze. VELIK GOZDNI POŽAR. Toulon, 24. avgusta. V gozdovih La Mou-mčre je izbruhnil velikanski požar, ki se je razširil na obsežno okrožje. Ogenj je uničil posestvo pisatelja Pavla Bourgeta. Vsa obala Hičres je v nevarnosti, da jo uniči plamen. Ogenj ogroža tudi grad San Salvadur, ki je bil nekaj Časa posest sleparske sestre Kandide. Vojaki 22. kolonialnega polka gasc ogenj in sta dva vojaka ponesrečila. ZAGONETNA SMRT NEMŠKEGA POD-POLKOVNIKA. Koblenz, 24. avgusta. Podpolkovnik baron Rheinbaben, brat bivšega finančnega ministra, se je na svojem stanovanju ustrelil. V nedeljo je zbral častnike svojega polka in se od njih Poslovil. Rodbina zatrjuje, da se je podpolkovnik po nesreči ustrelil, ko je, odpravljajoč se na lov, snažil svojo puško. Novice. Ijo ‘sfe poletja. Letos izkazuje francoska statistika ugodnejše številke, ker je več dežja in vreme hladnejše. 2e pred štirimi leti je profesor Meč-nikov iz Pasteurjevega zavoda v Parizu pojasnil v obširni razpravi, ki jo je poslal akademiji znanosti, da povzročuje grižo pri otrok ib bacil, po imenu proteus. Proteus je v preba-vilnih organih konj, pride s konjskim blatom na cesto in v zrak. Zdravniki pri takrat nisor pritrdili Mečnikovem Haziranjti.'Slrivtii bakte-riolog je vzlic temu nadaljeval svoje študije, tis' dožene zvezo med bacilom proteus ih umrljivostjo otrok. Učenjak še ni popolnoma- dokou- • čal svoje raziskovanje, ali vzlic temu je popolnoma prepričan o istimtosti svoje teorije. O'* dosedanjih uspehih svojih študij je rekel M Cenikov: »Kadar bo resničnost moje trditve po-* polnoma dokazana, tedaj bo treba najbolj pžtzitfv na to, da se omeji razširjanje onega feadta ko^v likor mogoče. V vseh večjih inozemskih mestih gledajo skrbno na to, da i^ fcOTnska bhrtt), iz katerega se vzdiguje na mtm v * Novi vojaški kazensfcopravdni sredo je bil objavljen v armadnem iisfu. no\3., vojaški kazenskopravdni red. P#*vs^cge|r?i|f ne bo postal prej, dokler se nt bo zljubilo " spodu brambnemu ministru določiti sporazumno z vojaškim ministrstvoai da«. pa mora postati novi aakon dye leti. po razglasitvi pravomočen. Doslej vetjavm voia&ki, kazenskopravdni red rje ^ iet^da|ij|; pač upravičena želja, da se myi zpkon ijyelja^i čim prej. Novi kazenskopravni- ted ali vendar pomenja velik napredek, ksš: pušča javnost k razprava«-,-^r se v#a-tp«K stopanje izvršilo ustno, obtožb* m tp.g(*yo^B^ štvo bo ločeno, obtoženec si bo;smel izfaratria«#-govornika, čeprav 1e i2 zago^rmšte?gi^ znamka. Iti ga določi; vofeSkft »Mast. demokratični poslanci so Staviti v ■ posto^ zbornici, ko je bila •ra*pmvr'io mnogo spreminjevalnih predlo®??, nalni in klerikalni vladni podrefMJitki^ ^S* od* klonili. Njihova krivda je torej, & za^enfte ^#-govarja modernim zahtevani itt -&C Ved«o še ne daje vojaškim obtožencem' toHko vsrrstv:», jk«^f kor 'bi ga imeli tudi pri civSaiH^SotfRSliti®*# * Ljubeznivi starši. V oifski obStel mary so nagli v hiši kmeta 'Mteatfa Teglasa' umazano skrinjo, iž katert s» *fcf sližali utrrav? živalski glasovi. V skrfnK sb tiaSJi Ftopehiotna-nago deklico, ki je imela po obtazu hr po vse#.' telesu vse polno ran. Teglas’ in njegova Žer«^ sta izpovedala pri OTOžnigtvifJ da le “ t^fticsP njiju hči, ki sta jo imela dolgih deset fet":-za*’ prto v skrinji. Nesrečna žrtev ft«6fovfeškfii šev je popolnoma pozabfla, &afcb Se i?twori vi8i je pbstala božjastna. Rane na obrazu in po telesu, je dobila od tega, ker se fo stajrfe!,vrht>eg^ še neusmiljeno pretfepAlt. ■ '* —— i.!W—i»n * O umrljivosti otrok. Kakor znano, je umrljivost otrok na Francoskem neizmerno velika. Samo lansko leto je umrlo na Francoskem 20.000 otrok v starosti do enega leta in sicer največ vsled griže. Seveda je k temu veliko pripomogla nenavadno huda vročina lanskega Delavsko * - Rimski delavci v boju zoper slabe razmere v bolnišnicah. 19. -avgusts^e priredila dek^ ska zfeornica sijajno protestno zb©»ovanie proj»' v nebo vpijočim razmer-am v-rimskih cah. Te razmere so «63 še poslušal« v zadnjem času, ker je ktaljevi komiiier izdai tteka? res »človekoljubnih« odločbv poostrite- so sc določbe pri sprejemanju bolnikov, odpitavjf }«" eno bolnišnico in odslovil veiiko štev«te‘.Jfefth»^< ških strežajev. Zborovanje le bHo popddne w botaničnem vrtu. jDa Je brta addkžbaosn-twiv nejša, je delavska zbornica: dotočna,- a* popoldne mirovati vse delo: Celo lzvošceki so ob treh popoldne odšli in na cestni celezn-ei Je odšla tudi pretežna večina tislužbeiKev. časopisi so p&spešili -pn'© izd«^ tzdffl« pa so izšle v poznejši uri kakor običajno. Na zborovanj« so govoraiki in so proglasili 24urno generalno staVkb, ako v najkrajšem času oblasti ne odjavijo neznosnih razmer. Po zborovanju so šli delavci *©pet na svoje delo. Nekateri podjetniki so hottfi teprtrtf svoje. delavce, ker so šli na zborovanje, a se niso mogli zediniti, >*»?*•• — Svarilo stavbnim deteveem^ C; in kr. avstrijski konzulat v Monakwem naznanja glasom razglasa ondotnega delavskega urada, da je sedaj tamkaj stavbna sezija tako slaba, da naj zidarji, ponjožnLstavfcni *n drugi neiza-Čeni delavci nikakor w zahajajo tja, ker je izključeno, da dobe kako ti stroki ^rma^aiočjj delo. ' v H i m ' K ft Aa u§&w«-»■ pw trg. ■ >■* ttgi-" •■va rtliOn.....,, ‘ “ «1» ■ta vrt*n*vwna ,tyi« Kaki** poprej kavarne ba trg štev. 2 ( ■*- Kdor naj piše sklepov i srebrnimi Del. glavnic. K 8.000.001 v severno k; se vozijo sed Zahvala In p \ “ Vsem svojim ljubim j nim gostom se ob svoji pr mi zaupanje najisfcreueje z prošnjo, naj m t tudi za naj ljeni Sv. Jakoba trg štev. 2 c počaščajo s svojim posetor Za izborno pijačo in t . najbolje preskrbljeno. % Z najodličnejšim sr Jakob Vospf dosedaj kavarnar v Zid 1 uro in p \ Avr -p'; i ' • Sreb pokrovi, fir karatno zlato verlž; rana 60 gramov težk ugodnimi pogoji sam šnje dobavljen je v prvega zneska K 14 ~W • *• L Goldvvtuenhaus, Trst - Newvo?k n površnikov •j d največ Via ga V,af * ■ s f m * * * #» p mfv 4*, .; O ll V O Telefon St. 5:> r olizej — Obrtno razsodišče. F land v Avstraliji je bil pr zakonski načrt glede u obrtnih razsodišč. Po t stalno industrijsko razsoo sme sodnik nastopiti kot sklicati posvetovanje zas delodajalcev. Vsaka udre lodajalcev, ki razsodbe ne 12.000 K globe. Delodaj; razsodbe, plača 6000 K gk pa 240 K. Vsak, kdor.hu’ znuje s 24.000 K in vsak, ska k stavki delavce, r Stavke in izpori so nezak kazalo posvetovanje glede uspešno in nista obe stran dni prej določenemu ur spor. 1,000.0001 : : za tiskovni skT —===== 40. izk? Klinc Franc 100 vin, Černelj An-Lipovšek 100 vin., Barošič 100,, 1 lan Josip 10 vin., Podgora pri G-dne 28. julija t. I. 100Š6 vin., M bila povabljena 2 vin., po Buko či£u in Solarju, ker je Fran Ui voljen 158 vin., Šipo sem zdrobil bi. Skupaj 191187 +110 Vse dopise za strokovno tajnižtv Jasno namesto sodruga V. Zoreta, tembra 1912, Ivan Mlinar, Lju Odgovorni urednik I Izdaja in zalaga za! Tiska »Učiteljska fjfiskb - V o flpttfc.-v> Si Koroško: Ljubljana, 86. —