Tednik ^^•^tMit?S^ ljudstva za Podravje ŠT. 1 PTUJ, 8. januarja 1965 Letnik XVill. »Tednik« izhaja p-od tem skrajša- nim imenom od 24. nov. 1961 da- lle na predlog Občinskih (xiboro^ SZDL Ptuj in Ormož — Izdajd zavod »Tednik«, Ptuj — Odigov or- ni urednik: Anton Bauman — UtednL^tvo in U!pra\a Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156. — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 din IViaročnikom in bralcem! Sporočamo cenjenim naro<- nikom in bralcem, da smo pri- siljeni spremeniti naročnino za 1965. leto. Ta bo znašala od 1. januarja 1965 dalje za tu- zemstvo 1250 dinarjev, za ino- zemstvo pa 2500 dinarjev. Razne spremembe v cenah proizvodnje papirja in tiskar- skih uslugr po svoje vplivajo tudi na ceno našega lista. Z« od 1. julija 1964 nas stane en izide na šestih straneh, pri tem izvod Tedn" a ^1 v .....rje., ko pa niti niso vračunani poštnina in ostali stroški našega ured- ništva in uprave. Razlike med ceno lista v prodaii (20 dinar- jev) in med stroški tiska (41 dinarjev) ne moremo pokriti z dohodki od oglasov, ker jih je premalo, zato morajo nekaj več kot doslej prispevati za izhajanje lista tudi sami na- ročniki. Naročnina za inozemstvo je za enkrat višja kot za tuzem- stvo, ker je v njej vračunana tudi poštnina za inozemstvo, odpravnina in ostalo. Plačajo nam jo lahko naročniki v de- vizah ali pa v našem denarju, ker tako plačajo za mnoge nji- hovi sorodniki. Splošno je znano, da je Ted- nik gospodaril v dosedanjih 17 letih obstoja z minimalnimi sredstvi in da je izvrševal svoje naloge ob minimalni za- sedbi. Z željo po boljši vsebini lista nastaja potreba po raz- širitvi dopisniške mreže in po »družitvi sredstev za informi- ranje občapov, z združitvijo Tednika in Radia v en zavod, da bi bile bolj smotrno izrab- ljene vse kadrovske in tehnič- ne kapacitete. Namen je., da bi bOi obveščeni občani čim hi- treje in čim bolje o vsem do- Siajanju na območju občin Ptuj in Ormož in da I i tudi skupno dosežena sredstva služila ka- drovski in tehnični krepitvi zavoda. Upam, da nam bo uspelo z vsemi novimi spremembami hspolniti nalogo, ki jo imajo sedanja sredstva za informi- ranje občanov. /Velike zasluge za to bosta vsekakor imela tudi v prihodn.ie Občinskn skupščina Ptuj in kolektivi na območju občin Ptuj in Ormož s svojim razumeviinlem /a važnost sredstev za informira- nje na i-jihovem območju in s primernim finančnim ceJe- žem. brez katerega bi bilo težko izpolniti prevzete naloge. Zelo važna pa je pri tem delu -'asti pomoč vseh delovnih ljudi v občini, ki radi sodelujejo s svojimi članki in drugimi pri- spevki, da bi bila vsebina lista in radijskega programa lim- bolj kvalitetna in v zadovolj- stvo vsem, ki jo čitajo ali po- slušajo. Uredništvo ^^riprave na volitve v občini Ormož v občini Ormož so predpri- prave na volitve v polnem teku. Pri občinsl m odboru SZDL je imenovana komisija za priprave na volitve, ki je imela od ime- novanja do danes tri seje. Pri krajevnih organizacijah SZDL so imenovani volilni odbori, ki bodo v predpripravah ter v času .=^amih volitev skrbeli za koor- dinirano delo društev in mno- žičnih organizacij. Sedaj, ko so predpriprave na volitve v pol- nem teku, je treba slehernega volilnega upravičenca zaintere- sirati za volitve, mu obrazložiti važno in pomembno vlogo od- bornika in poslanca ter ga tako pripraviti, da bo aktivno sode- loval. To seveda ni lahko, saj je potrebno z občani učinkovito politično delati, večkrat biti z njimi v neposrednem stiku in tako volilcem omogočiti, da si bodo na čim bolj demokratičen način izbrali in na volitvah iz- volili takega odbornika in po- slanca, ki je vsestransko razgle- dan ter politično dorastel. Treba bo kandidirati boljše odbornike od dosedanjih, ki se bodo z več- jim zanimanjem in zavzema- njem poglobili v reševanje go- spodarskih in ostalih krajevnih ter občinskih problemov. Izbi- rati je treba ljudi, katerim je naš hitri gospodarski in druž- beni razvoj prva skrb. Tudi mladina in sindikati bo- do na ormoškem območju v predpripravah ter v času voli- tev :'o- trebna. Več govore o razširitvi jedrske oborožitve. Tako oboro- žitev naj bi sprejela tudi Zahod- na Nemčija, kar bi pomenilo velikansko nevarnost za mir. Jugoslovanski predsednik je posebej omenil vlogo nevezanih držav v boju za mir in miroljub- no, enakopravno sodelovanje. Seveda si ni mogoče zamisliti miru brez uničenja neokolonia- lizma kot nove oblike podreja- nja in izkoriščanja. Aktivna in miroljubna koeksistenca med na- rodi kot načelo mora biti vse- obsegajoča. Da pa bi lahko bila takšna, morajo biti vsi narodi svobodni, zares povsem neodvis- ni. Ko je predsednik Tito govoril o notranjepolitičnih vprašanjih, je predvsem opozoril na novo jugoslovansko ustavo in na pro- gram Zveze komunistov Jugosla- vije, ki dajeta jasno smer na- daljnjemu socialističnemu razvo- ju- 2EUE IZ MOSKVE, WASHING- TONA IN PARIZA Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Mikojan, ministr- ski predsednik Kosigin in prvi sekretar CK KP SZ Brežnjev, so v svojih novoletnih voščilih po- glavarjem tujih držav predvsem zaželeli, da bi v letu 1965 utrdili mir. Predsednik ZDA Johason je izrazil upanje, da bo novo leto prineslo uspehe na poti k raz- orožitvi in na v tej smeri viden na- predek, zato se je tamkajšnji ko]t' Mv znebil objutka. da je v mezdnem r?-.merju, temveč da je stimuliran proizvajalec in upravljalec in da je deležen r-' i- terialne::« ........obrata. Ob priuvilnem razumevanju namena samoupra\''ianja i delitve je možen korak naprej, kjer pa za to ni .....■^'•■^ in '-■''-"bre volje, da bi se kaj uredilo in spremenilo. o.;tane po stare^ Pregled nad celotnim podjetjem je vsem potreben Važen je tudi poudarek na konferenci Z"^ '-^^mbinata, da se morajo vsi člani zanimati, kaj se dogaja okrog njih. kaj se dogaja na ostalih obratih, v ostalih delovnih enotah v oi-ga- nizacijah in društvih, kaj je vredno posnemanja in kaj za-. služi kritiko. Pregled nad ce- Icttnim podjetjem, nad njegovimi problemi in uspehi je potreben vsem proizvajalcem in uprav- Ijalcem, zlasti pa članom orga- nizacij ZKS in organom uprav- ljanja. S skupnimi napori, s koordiniranim delom, s skupnim prizadevanjem so dosegli doslej skupne uspehe. Članom organi- zacij 7'"^ v podjetju ni vseeno, kaj delajo njihove organizacije in člani, sindikalne organizacije, organizacije ZMS, sveti, odbori in komisije, delavski svet in upravni odbor. Odgovornost vseh napram kolektivu in skup- nosti za svojo aktivnost zahteva, da se sklepi in prevzete naloge tudi izvedejo. V poročilu najdemo ugotovi- tev komiteja, da organizacije niso izvršile pregleda in poroči- la o izvedbi sklepov, ki so jih izglasovali komunisti na lansko- letnih konferencah. Kako so jih uresničevali, ne vedo, ker niso spremljali njihovega izva- janja. Lahko si očitajo, da so sicer pri .'^klc. ih enotni, niso pa potem dosledni, da bi bili sklepi izvedeni. Organom upravljanja so potrebna stališča kolektiva v organih upravljanja je 16,6 *'/(» od vseh zaposlenih. Ko- m.unistov je v organih uprav- ljanja 26% oziroma 59 "'o od skupnega števila članov ZKS v podjetju. Uspeh dela organov upravljanja je iz leta v leto bolj- ši, ker je vedno manj pomanj- kljivosti njihovega dela. Še ved- no so dnevni redi sej organov upravljanja prenatrpaiii z raz- nimi problemi. Seje so zaradi tega predolge, ker niso za nje pripravljena stališča organizacij in delovnih enot. temveč poslu- šajo le mnenje posameznih čla- nov, ki pa nimajo vedno opore v kolektivu. Iz vsega tesja se je pokazala potreba, da morajo biti člani kolektiva o vseh problemih dnevnega reda pred sejo sezna- njeni, da lahko s-^oročijo orga- nom upravljanja za sejo s^•0Ja stališča in teh stališčih 1-hko potem z glasovanjem odločijo, katero je .sprejeto ali zavrnjeno. Le tako lahko vpliva članstvo kolektiva na rešitve problemov in le tako lahko izvršuje kolek- tiv svojo pr^^-^-ico upravljalca. Konec na 2. strani ZAČASNA ALI TRAJNA ODLOČITEV? I^^DONEZUA ZAPUSTILA OZN Indonezijska vlada je svojo grožnjo uresničila. V torek zve- čer je New York zapustila stalna indonezijska delegacija v Orga- nizaciji Združenih narodov in s tem javno pokazala, da se Indo- nezija nima več za članico tega najvišjega mednarodnega telesa. V času, ko svet govori o vedno večji in odgovornejši nalogi OZN za mir in varnost, je taka odlo- čitev nenavadna, posebno še, ker bodo verjetno že letos tudi pri- merno reorganizirali to organiza- cijo tako, da bodo pravilno in enakomerno zastopane vse nove neodvisne dežele v vseh po- membnejših organih. Uradno v Džakarti protestirajo, ^er je bila izvoljena za nestal- nega člana Varnostnega sveta Malezija, umetna polkolonialna tvorba, ustvarjena za vladno mi- zo v Londonu, ki združuje v fe- deralni zvezi Malajo, Singapur, Saravak in Severni Borneo. Pri tem se opirajo na resnico, da so se Britaniji naklonjeni elementi naravnost tEiKitii, da bd pgis^jli to deželo, četudi je bilo vsem jasno, da se Indoneziji temu od- ločno upira. Vendar je ta odločitev v res- nici samo povod za indonezijsko odločitev. Dejanskih razlogov je več. Ni zgolj naključje, da je indonezijski predsednik Sukarno večkrat napadel OZN kot »za- starelo orodje reakcionarnih ele- mentov, ki jo je treba reorga- nizirati in vskladiti z današnjim svetom.« To odločitev so takoj pozdra- vili v Pekingu. Ni Avoma, da ima vsaka država pravico rav- nati s članstvom v OZN po svoji uvidevnosti. Vendar je to le pre- velika naglica v času, ko se je tudi številčno razmerje v OZN teme- ljito spremenilo (o kakem glaso- valnem stroju pred leti ne mo- remo več govoriti), saj so se v lO mednarodno telo vključile predvsem pred kratkim osvobo- jene afriške dežele tujega skrb- ništva in s tem postavile na glavo r stare blokovske kombi- Hl^;je«^^aj OZN, Delovanje OZN in njenih or- ganov kaže navzlic številnim hi- bam in nepravilnostim ugodno podobo kot forum, kjer obrav- navajo vsa pereča mednarodna vprašanja in ki si je pridobil ugled po vsem svelu in zaupa- nje najbolj prizadetih. Prav na tem mestu se je treba dosledno in vztrajno boriti, da odpravijo vse hibe in narede iz njega zares najdemokratičnejši organ, ki si ga moremo zamisliti. Demonstra- tiven odhod zaradi ene, četudi za 10 ali ono deželo še tako boleče poteze, zares ni ums^ten. Problemi s komunalnega in stanovanj- sliega področii Svet za komunalne in stanovanjske zadeve SKypščtne občine Ptuj |e poročal skupščini 24. decembra 1964 o svojem delu za čas od decem- bra 1962 do decembra 1964 Svet za komunalne in stano- \^ainjske zadeve skupščine ob- čine Ptuj ima 11 članov; sejam jih je povprečno prisostvovalo 9. Zasedal je po potrebi in sicer osemkrat ter je: — obravnaval finajnčne načrte komunalnega in cestnega skla- da za vsako posamezno leto; — zadeve iz vodogradenj v zve- zi z gradnjo malih vodovodov in javnih vodnjakov; — predloge predpisov o razši- ritvi dejavnosti Zavoda za ko- munaJnio dejaivnost občine Ptuj, Projektivnega biroja Ptuj, o vo- dovodnem redu na območju ob- čine Ptuj, o dimnikarskih sto- ritvah, o določitvi gradbenih del, za ka*ei"a ni potrebno gradbeno dovoljenje, o urejanju mestne- ga zemljišča na območju občine, o deratizaciji ter 24 odlokov za uvedbo krajevnega samopri- spevka za vzdrževanje cest, mo- stov in pokopališč; — razdeljeval je sredstva za elektrifikacijo v zvezi z odobrit- vami posojil; — obravnaval je in potrjeval fi- nančne načrte za vse krajevne skupnosti in — obravnaval predloge družbe- nih planov občine za vsako le- to s področja komunalnih in sta- novanjskih zadev. Poleg navedenih obsežnejših zadev je svet obravnaval še šte- vilne druge zadeve. Komunalni sklad občine za le- to 1963 je obsegal 151,120.280 din prejem.kov in izdatkov. Iz- datki so predstavljali investici- je in dotacije za vodovod in ka- nalizacijo 20 milijonov, za ure- ditev tovorne žel. postaje v Ptu- ju 15 milijonov, za gradnjo pošt- nega poslopja v Ptujii 15 miUi- jonov in za komunalno ureditev Trubarjevega naselja 48 milijo- nov, za komunalno ureditev ob žel. prelazu 3,300.000 din, za ur- banistični program občine 20 mi- lijonov, za vodovod Majšperk 5 milijonov, prenosi v druge skla- de 5,522.913 din ter drugi izdat- ki, ki obsegajo dela na manjših komunalnih objektih 5,246.061 din, male asanacije 4 milijone, za odkupe zemljišč SLP 2,5 mi- lijona ter vračila dohodkov iz preteklih let 7,241.093 din. Svet je zasledoval po poročilih oddel- ka za gospodarstvo koriščenje navedenih sredstev komunalne- ga sklada za to leto. V 1964. letu pa je obsegal ko- munalni sklad občine 115,500.937 din izdatkov. Ta sredstva so bi- la za naslednje izdatke: za ko- munalno ureditev Trubarjevega naselja 21 milijonov, za gradnjo nove pošte 12,710.565 din, za ur- banistični načrt 4,200.000 din, za sanacijo Sitarega mostu 2,5 mi- lijona, za novo geodetsko izmero k. o. Ptuj 10 milijonov, za glavni načrt javnega kopališča 8 mili- jonov, za komunalno ureditev Krambergerjeve poti 8 milijo- nov, izdelava načrta za vodovod i Majšperk 2 milijona, kanaliza- cija v Raičevi ulici 2 mUijona. Za ostale dejavnosti so bili iz- datki planirani, kot sledi: vzdr- ževanje in čiščenje mesta 36 mi- lijonov, urejanje manjših ko- munalnih objektov 4,095.435 din, za male asanacije 2 milijona, za odkup zemljišč 2 milijona, za deratizacijo v Ptuju 200.000 din, za tovorno žel. postajo 1,100.000 din, prispevek za Skopje 2 mili- jona ter denarni promet sklada 694.937 din. Sredstva komunalnega sklada v obeh navedenih letih niso za- doščala, ker so potrebe večje in obsežnejše. Izvršena so bila le najnujnejša komunalna dela. Cestni sklad občine Ptuj za leto 1963 je obsegal 58,991.155 din dohodkov in izdatkov. Iz- datki so bili za naslednje potre- be: dotacija zavodu za komunal- no dejavnost za vzdržovamje ob- činskih cest 36,097.784 din, pre- nosi v druge sklade 1,640.841 din, odplačilo kredita 16 milijonov, vračila dohodkov iz prejšnjega leta 313.890 din ter izdatki za poslovanje sklada 50000 din. Planirana sredstva v tem skladu za 1963 leto niso zadoščala pred- vsem za dotacijo zavodu zaradi po\'-ečanja plač delavcem; za materialne izdatke je ostal pre- nizek znesek. Cestni sklad občine Ptuj za leto 1964 je obsegal 71,073.981 din izdatkov poleg rezerve skla- da. Tudi ta sredstva, ki so bila večja od prejšnjega leta, niso zadoščala za potrebe vzdrževa- nja občinskih cest in objektov. Po finančnem načrtu so bila ta sredstva za rekonstrukcijo Piai- čeve ulice, 6,5 milijona din, ude- ležba občine za gradnjo mostov na Pesnici 17,5 milijona, dota- cija zavodu za vzdrževanje ob- činskih cest 45 milijonov, pri- spevek za Skopje 1,773.000 din ter za poslovanje sklada 300.981 din. Po rebalansu so dohodki in iz- datki zvišani na 77,323.981 din in to predvsem po glavnih p>ostav- kah npr. dotacija zavodu je za vzdrževanje cest zvišana od 45 na 48,450.000 dinarjev, za rekon- strukcijo cest v Trubarjevem naselju 13,982.000 din ,za rekon- strukcijo ceste Kidričevo—Slov. Bistrica 4 milijone ter manjši popravki izdatkov na dragih pozicijah. Tudi v tem letu so večje po- trebe po sredstvih za vzdrževa- nje cest in mostov v občini, a posebej še za večja investicijska dela na gradnji mostov na Pes- nici in obrobnih jarkih. Večina teh del mora biti prenesena v 1965. leto in tudi izvršena pre- težno s tlakovanimi prevozi. Mostovi bi zahtevali previsoke finančne izdatke, katerih ne bi .'.mogli. (Nadaljevanje na 3 strani) Ce se radi odpeljete z družino v svojem osebnem avtomobilu na izlet, se ustavite v gozdu v Kidričevem, kjer se ne boste mogli načuditi lepotam narave. (Nadaljevanje s 1. strani) Samo strinjanje s spre.,^timi od- ločitvami ne pa izvršenje kolek- tivu ni dovolj. V bodoče se bodo člani ZKS pri kombinatu odločno borili zt afirmaciji socialističnih druž- benih odnosov z idejno in po- litiČH'^ mobilizacijo delovnil ljudi, za razvoj njihovih samo- upravnih T" vic. Z izvajanjen vseh pravilnikov in določil sta- tuta bodo zagotovili članom ko- lektiva popoln sistem upravlja- nja in delitev po delu. Diskutanti Janez Ilostanjevec sekretar Občinskega komiteje ZKS Ptuj, pomočnik sekretarj; za kmetijstvo Emil Dolčič, di- rektor kombinata Jar-^z Petro- i vič in Vinko Trplan, Jože ^kr- \ lovnik, Jože Križančič, inž. Sta j ne Guštin, T.Iilan Vogrinec, inž j Pisar, Sonja Skorjanec, Franc j Potočnik in drugi so pihazali t I svojih izvajanjih na več možno- j sti za povečanje proizvodnje, z< povečanje površin in vplivj kombinata, za boljše delavske samoupravljanje in delitev do- hodka. Nekateri so odgovoril na vsebino loročila, ostali pa ^ zvezi z izvajanjem diskutantov i Konferenca je dosegla svoj na- ! men. saj je bilo na njej pove- danih več^zamisli iz kolektiva kako bi se dalo marsikaj urediti in izpopolniti. Potrebna je le uresničitev vsega povedanega in vsebine sklepov ter resolucije VIII. kongresa ZKJ, ki se na- naša tudi na kmetijsko proiz- vodnjo. Večina diskusije je pokazala na vsebino VIII. kongresa ZKJ, ki postavlja delavsko samo- upravljanje na prvo mesto in opozarja na nevarnost birokrat- skega zavlačevanja ter poziva vse članstvo ZK, da bi se resne spopadlo z vsemi nepravilnostmi in poiskalo najboljše rešitve zs vse probleme, ki ovirajo napre- dek in razvoj našega gospodar- stva. Novoizvoljeni komite se je že lotil dela in upajmo, da bo imel pri izvajanju nalog oporo vset komunistov v ' "ibinatu in čla- nov kolektiva. Vj. STARO 5000 LET V bližini vasi Seržen-Jura na severnem Kavkazu so odkrili ostanke naselja iz tretjega tisoč- letja pred našim štetjem. Med iz- kopavanjem so našli del ulice, ki je bila tlakovana s kamni. Na obeh straneh ozke ulice so bile hiše. »Tlakovana ulica,« je rekel vo- dja arheološke eks'pedicije E. krupnov, »je dokaz, da so že v tako davnih časih obstajali ele- menti ureditve vasi. Takšne ob- jekte so prvič odkrili na Kavka- zu in .spadajo med najvažnejša arheološka odkritja.« Arheologi so pozneje odkrili ve- lik trg. Tam so našli dele puščic skitskega in kavkaškega porekla. Vrhovi skitskih puščic so bili naj- več na dohodih k vasi, kavka.ške- ga pa so bile razmetane povsod. To je dokaz, da so skitska ple- mena obkolila vas Skitske pušči- ce so iz 6. ali 7. stoletja pred na- šim štetjem. Ker v izkopaninah niso našli. predmetov iz poznejše dobe. sklepajo, da «^0 Skiti popol- noma porušili vas. Tudi podražitev mlelca? s 1. januarjem 1965 je začela Mlekarna Ptuj obračunavati za- sebnim dobaviteljem mleko po 59 4^ dina-'-" 7,1 liter, družbe- nemu sektorju, pa po 64,80 di- narjev za liter. Od 11. januarja 1965 bo ^ računavala Mlekarna Ptuj potrošnikom 1 liter mleka po 90 dinarjev. Na vprašanje o razlogih za to novo spremf^mbo v c^- za mle- ko po 90 clinaricv za liter smo do! li od vodstva Mlekarne Ptuj pojasnilo, da nastaj. resno vpra- šanje domače preskrbe z mle- kom, ker je vedno manj doba- vitelj c\ mleka. Ekonomska ra- čunica kaže živinorejcem druga- če, kot bi to želeli mlekarna in potrošniki. Normalno razmerje med ceno 1 kg mesa in 1 litra mleka je 7:1, sedanje razmerje pa je 12 litrov i; leka za 1 kg mesa. Glede na to se doga" da je živina vedno večji potrošnik mleka, ker je izkupiček za živino tudi neprimerno večji kot izkupiček! za mleko. Da bi to nesorazmerje, in ta nezdravi pojav zmanjšali, plačuje Mlekarna Ptuj od 1. ja- nuarja 1965 kmetovalcem in kmetijskim " -^darstvom mle- ko po zvišani ceni, zato pa ga bo po zvišani ceni tudi prodajala potrošn'Uom. Dokler ne bo mog- la r^'upnost plačevati kmetij- skim gospodarstvom in kmeto- valcem ali mlekarni regresa za mleko, ki bi se naj prodajalo potrošnikrm po določeni, er jtni ceni, so potrošniki prisiljeni z višjo ceno za mleko nositi del stroškov proizvodnje in prodaje mleka. Ptuir^o občina bi mora- la imeti na razpolago ogromna denarna sredstva samo za regres za mleko, če bi hotela, da bi stalo to za potrošni' \ na prii.er samo 50 dinarjev po litru. Ker pa dobavlja Mlekarna Ptuj mle- ko tudi poti-ošnim centrom dru- gih občin, bi bile d .::ie plače- vati regres za mleko tudi te. In ker regresa za mleko ni in ga očividno tudi ne bo, bo stal liter mleka potrošnika od 11. ja- nuarja 1965 po 90 dinarjev. Prav verjetno pa bodo pohiteli za mlekarno tudi vsi ostali do- bavitelji nleka potrošnikom v občini 7. /govorom zahteva toliko 'okarna, zakaj ne bi še mi. Na vpraSanje, ^.akaj razlika me-:! reno mleka pri proizv, jal- cu '■'I med prodajno ceno za po- trošnika za celih 30,60 dinarja, smo dobili odgovor, da znašajo toliko vsi stroški v zvezi z od- kupom, prevozom, pasterizira- njem, stekloničenjcm, razvaža- ni-" in maržo in z drugimi stro- ški, ki odpadejo na preskrbo z mlekom. Problem preskrba z mlekom je za različne kraje različen. So kraji v naši domovini, kjer sta- ne potrošnika ' ,r mleka do 120 dinarjev. Ti problem bo še bolj pereč, če bo še manjša po- nu;.:.a mleka za široko potroš- njo in če bo ^•odno mani r^icev mlekaric. V tem primeru si bo mo'—'T ..aša skupr "st zagotoviti potrebne količine mleka iz uvo- za iz dežel, kier so ugodnejši pogoji za mlek-^^-^tvn in od ko- der zalagajo poleg domačega tu- di inozemsl s kvalitetnim mleko:r. V. J. Veka j misli iz prakse o na grafe vanju po delu (ORMOŠKE IZKUŠNJE) Hiter vsestranski razvoj,: večja produktivnost dela, kvalitetnejša proizvodnja, uvajanje sodobnih tehnoloških procesov v proizvod- njo, proizvodnja novih izdelkov in drugo je močno vplivalo na spre- membo zastarelih in preživelih oblik nagrajevanja v nagrajevanje po delu. To je edina, najpravič- nejša stimulativna oblika nagra- jevanja, ki prav glede na plače- vanje po vloženem delu dosega svoj cilj in smoter. V naši družbeni praksi pri oce- nah in sklepih izhajamo iz polo- žaja in želja delovnega človeka. V sistemu nagrajevanja je odlo- čilno, če skušamo kot temeljno načelo uveljavljati človeka na de- lovnem mestu, pri tem pa pozab- liamo na rezultat njegovega dela. Res je, da delovnega mesta in človeka pri nagrajevanju ne mo- remo prezreti, toda na prvem mestu je le opravljeno delo. Dosedanja praksa v nagrajeva- nju kaže, da smo vedno našli me- rila za nagrajevanje delovnih mest. Delavce smo plačevali . v j enakih okvirih, mojstre, tehnike in inženirje ter direktorje prav j tako, samo s to razliko, da so bi- ! li postavljeni mnogo višje. Takra^ I delavci niso imeli možnosti do ! \'ečjega zaslužka', razen v izjern-r^ nih primerih. Zaradi takih in po- j dobnih izhodišč smo imeli in ima- j mo v delovnih organizacijah m.no- ' go nepotrebnih razprav, ko gle- ■ de na analitične ocene delovnih mest prihaja do nezadovoljstva. Tisti, ki imajo kvalifikacije, trdi- jo, da morajo imeti za enako de- lovno mesto višji osebni dohodek, medtem ko drugi, ki nimajo ena- kih kvalifikacij, a imajo daljšo delovno prakso, morda celo take, ali večje delovne rezultate, trdi- jo, da je važno opravljeno delo, ne pa kvalifikacija. Za uspešno gospodarjenje je potrebno in seveda važno oboje. Samo strokovna kvalifikacija z i manj.šo prakso, niti nižja strokov- j na kvalifikacija z daljšo prakso ne zagotavljata optimalnih proiz- vodnih rezultatov. Ce postavljamo merila za nagrajevanje bodisi na kvalifikacijo ali na prakso, s tem še nimamo nobenih zagotovil za boljše in uspešnejše delo. V po- gledu nagrajevanja mora biti iz- hodišče vpliv, rezultat vplivov na boljši gospodarski uspeh po.slov- ne enote, učinek in kakovost opravljenega dela ter drugo. V proizvodnji gre za izkorišča- nje posameznih minut, zato je proizvodni čas v produktivnosti odločilen faktor, na katerega je treba poleg ugodnega počutja pro- izvajalca čimbolj neposredno ve- zati proiz'.'odnjo tudi na primer- na materialna priznanja. Ce bodo : delavci proizvajalci vedeli, kakšno' delo in koliko dela morajo opra- j viti. da bodo dobili primeren do- , hcdek in koliko se bo ta dohodek povečal za vsak nadaljnji napor in rezultat, bodo temu ustrezno ravnali. V nagrajevanju bo osnov- ni in najvažnejši problem razči- ščen ter postavljen na jasno osno- vo. V danem primeru no bo mo- goče v računovodstvu zamegliti osebnih dohodkov zaposlenih. Vedno temu ni tako. V nekate- rih delovnih organizacijah še vedno ne upoštevajo nagrajevanja po učinku dela, saj pa pri zapo- slenih sploh ne ugotavljajo. Na se- stankih, sejah in drugod pa zato odgovorni vodilni delavci veliko- dušno govorijo o važnosti nagra- jevanja po delu in o delavskem samoupravljanju. Nekateri stro- kovni kolegiji v delovnih organi- zacijah, ki so samo posvetovalno direktorjevo telo, večkrat prihaja- jo navzkriž s samoupravnimi or- gani pri odločanju. Ker je nagra- jevanje širok pojem in ker od vi- šine osebnih dohodko-.- zavisi živ- ljenjski standard delovnega člo- veka, mu naša družbena skupnost pripi.suje zelo važno vlogo. O važ- nih in pomembnih zadevah pa ima pravico razpravljati celoten kolektiv, sileherni neposredni pro- izvajalec, ki zna realno ločiti te- žo dela v proizvodni in v nepro- izvodni dejavnosti. Pred kratkim je bilo v Ormožu posvetovanje direktorjev in raču- novodij, na katerem so navzo. obra<'Tia"^'ali gibanje osebnih do- hodkov zaposlenih v občini. Po- svetovanje je sklical in vodil se- kretar občinskega komiteja ZK občine Ormož DRAGO PINTA- RIC. Namen posvetovanja je bU navzoče seznaniti z višino oseb- nih dohodkov zaposlenili in začr- tati smer . nadaiidji'-'.; nag.a.i. nja. Predstavniki delovnih orga- nizacij so ocenili slabe in dobre strani nagrajevanja v svojih de- lovnih organizacijah in primerja- li, če je višina osebnih dohodkov! zaposlenih pravilno usklajena z odgovornostjo, marljivostjo, s pro- duktivnostjo dela in z zavzema- njem "delavcev v gospodarski in negospodarski dejavnosti. Na posvetovanju so kritično ocenili nekatere primere vodilnih uslužbencev, ki z visokimi dohod- ki dosegajo ali celo presegajo okrajno povprečje. To kaže, da osebni dohodki zaposlenih v ne- katerih delovnih organizacijah hi- treje naraščajo od razvitosti ob- čine. Ce od bliže pogledamo oseb- ne dohodke nekaterih vodilnih de- lavcev, je moč opaziti, da povsod niso usklajeni. ^ Na posvetovanju so med drugii^ upotovili. da so v mnogih prime- rih vzrok premale aktivnosti in zavzemanja strokovnjakov nizki osebni dohodki. Med drugim bo boljše nagrajevanje strokovnjakov v občini vplivalo na večji priliv potrebnega strokovnega kadra. Na posvetovanju so predlagali, da bi naj v »-Ogradu*- in v tovarni ►».Jo- že Kerenčič" v Ormožu zvišali osebne dohodke zaposlenim stro- kovnjakom, seveda v okviru mož- nosti. Tudi v šolstvu bo treba sto- riti korak naprej in bolj občutno nagraievati predmetne učitelje od učiteljev. Tudi VIII. kongres ZKJ je po- svetil precejšnjo skrb nagrajeva- nju po delu. ¥ vodstva sindikalnih podružnic sposoben in politično zre! kader NEKATERI KOLEKTIVI NISO DOVOLJ OBVEŠČENI-O DOGA- JANJIH V. DELOVNIH ORGANI-j ZACIJAH. Pred kratkim je občinski sindi- kalni plenum občine Ormož skle- nil, da se opravijo občni zbori sindikalnih podružnic od druge polov.ce januarja do konca mar- ca. Občnih zborov ne bodo izve- dle tiste sindikalne podružnice, ki so bile letos ustanovljene. Sedaj je še čas, da se sindikalne po- družnice temeljiteje m vsestran- sko pripravijo na občne zbore. Te priprave m.orajo biti pravočas- ne in na zborih bo treba kritično oceniti enoletno delo sindikalne podružnice, njene uspehe in do- sežke, pomanjkljivosti in slabosti ter predlagati v vodstva sindikal- nih podružnic sposobnejše kadre, ki se bodo uspešnejše spoprijema- li ,z vsakdanjimi, proizvodnimi in družbenimi problemi, ki jih bodo znali reševati ter se zavzemati za napredno gospodarjenje. V sindi- kalna vodstva je treba izbrati ka- dre, ki se bodo nenehno zavze- mali za pospešeni gospodarski razvoj delovnih organizacij, za uveljavljanje pravic zaposlenih delavcev, za zaščito delavcev na delovnem mestu, za uvajanje no- vih boljših tehnoloških postopkov v proizvodnjo, ki bodo skrbeli za znižanje proizvodnih stroškov, za zmanjšanje izmečka v proizvod- nji, za strokovno in politično izo- braževanje delavcev na delovnem mestu, ža višjo produktivnost de- la in za drugo. Občni zbori sindi- kalnih podružnic bodo morali naj- več razpravljati o kadrih in se zavzeti za rotacijo tistih sindikal- nih delavcev, ki v sedanji man- datni dobi niso pokazali dovolj ' zanimanja za delo v sindikatu. To I je vzrok, da nekatere sindikalne i podružnice v občini niso odigrale ' svoje pomembne vloge in se niso v nekaterih delovnih organizaci- jah dovolj afii-mirale. Nekatere ; sindikalne podružnice v svoji i mandatni dobi niso samostojno I sklicevale sestankov in se niso ' dovolj zavzemale za reševanje I proizvodnih problemov. Take sin- dikalne podružnice niso odigrale in j izvedle v življenje pomembnih : načel V. kongresa ZSJ. I Nekatere sindikalne podružnice ^ svojih članov niiso dovolj sezna- ; nile s statutnimi določili, zato ni- ; so člani sindikata posegli v raz- ; pravo na sejah ali sestankih. V ' nekaterih delovnih organizacijah i so številne nepravilnosti pri neza- konitem odpuščanju delavcev iz delovnega razmerja, zato prizadeti opravičeno iščejo pravne ali dru- ge pomoči pri OSS občine Ormož. ! V nekaterih delovnih organizaci- i jah je še vedno opaziti, da niso delavci dovolj obveščeni o doga- janjih v podjetju in da so premalo seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. Zato ni čudno, da več- krat med zaposlenimi prihaja do nepotrebnega trenja in vznemir- janja. Obveščanje kolektiva ima v naši družbeni skupnosti zelo važno vlogo in seveda na drugi strani neobveščenost hude posle- dice. Na plenumu OSS občine Ormož so navzoči razpravljali o pripra- vah na volitve in o tem, kakšno vlogo morajo v pripravah odigrati sindikalne podružnice KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEVI KOTEKS TOBUS LJUBLJANA vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, lhIo skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiratnici KOTEKS TOBUS a!i kmetijski «adrui.M f*oleg povišane odkupne cene. smo vam pripravili nagradna žrebanja 8 prek "^OOO lepitni nagradami Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože. ki vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. Žrebanja bodo 20. februarja in 20. aprila ]9b'y. Rejci prašičev, oderite prav vse prašiče in kože od- dajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS Stran 3 »T E D \ I K« — petek, 8. jnnnnrja 196? Stran 3 KIDRIČEVO Pred novimi nalogami Za zaključek leta je bila v TGA slovesna proslava, na kateri je na kratko, vendar jedrnato sprego- voril direktor podjetja. Nanizal je nekaj uspehov, ki so bili za de- lovni kolektiv res pomembni. Ta- ko je kolektiv v letu 1964 prešel na 42-urni delovni teden, sprejel je statut, sprejel novo organiza- cijsko shemo podjetja m delovnih enot, nadalje pravilnik o delitvi tistega dohodka, medtem ko je tudi že skoraj vse pripravljeno za sprejem tabelarnega dela pravil- nika o delitvi osebnih dohodkov v delovnih enotah itd. Delovni kolektiv pa je dosegel tudi izred- ne uspehe v proizvodnji, čeprav je bilo v tem pogledu še vedno mnogo problemov v obvladovanju tehnologije in težav z redukcijo električne energije. Iz vsega tega, kar je bilo povedanega, je bilo moč ugotoviti, da je kolektiv TGA dosegel v letu 1964 res lepe in plodne rezultate.in da je bilo prav to leto, upoštevajoč vse te- žave, eno izmed zelo upešnih. Vse to nalaga nove obveze in celotni kolektiv se mora zavedati, da bo letos nujno vložiti zopet vse svoje sile. 42-urni tednik in nova orga- ni-zacijska shema nudita široke možnosti za dosego višjega oseb- nega dohodka. K izvajanju sklepov VIII. kongresa ZKJ Me(^tem, ko so osnovne organi- zacije ZK v TGA že izvedle svo- je letne konference, se priprav- lja na svojo letno konferenco tovarniški komite ZKS v TGA, ki bo še v tem mesecu. Kakšno je bilo delo tovarniškega komite- ja in kakšne so njegove nove na- loge v tem letu? Konferenca bo gotovo pod vtisom nedavno mimu- j lega VIII. kongresa ZKJ in na ; osnovi rezultatov dela osnovnih! organizacij v tovarni. Te so nam- reč kljub nekaterim uspehom še vedno premalo storile, ker so vedno čakale na nekakšne direk- tive od zgoraj in tako pozabljale na svojo pravo vlogo, ki bi jo morale odigrati v kolektivu. Za letno konferenco tovarniškega komiteja se pripravljajo temelji- te analize o opravljenem delu — §e bolj pa smernice, po katerih bodo morali delati vsi člani ZK. Pravzaprav so te smernice že kon- kretno podane z resolucijo VIII. kongresa ter jih bo potrebno le še prilagoditi notranjim proble- mom in takoj pristopiti k izvaja- nju. Tovarniški komite bo verjet- no še pred letno konferenco (ali morda po njej) sklical na skupno posvetovanje vse komuniste v TGA in naselju, na katerem bi naj govorila o delu in smernicah VIII. kongresa delegatka občine Ptuj Lojzka Stropnik. Osnovne organizacije so že pripravile svo- je programe, v katerih je vse de- | lo usmerjeno k izvajanju sklepov VIII. kongresa ZKJ. Še vedno problem s kolesi Čeravno je bila zgrajena v TGA nova kolesarnica, ki je stala lepe milijone, stvar še ni rešena. Pro- stora še vedno primanjkuje, pred- vsem takrat, ko pride na delo II. izmena. Nekateri delajo od 7. do 15. ure in je takrat vse p>olno ko- les, da jih poslanjajo na ograjo, kjer so izpostavljena vremenskim razmeram. Delavski svet je sicer sklenil zgraditi še eno lopo, toda tudi to bo premalo. Morda bi bilo dobro na notranji strani ograje postaviti streho, da bi kolesa bila vsaj zaščitena pred padavinami in poleti pred pripekajočim soncem. Razen tega kradejo nepridipravi diname in posamezne dele z mo- pedov mnogo pogosteje, kot je to bilo prej. Vratar sicer res ne more odgovarjati za to, vendar bi bilo potrebno le zalotiti take ne- F>oštene člane kolektiva pri njiho- vem umazanem poslu. Prevoz z avtobusi Ze nekaj let je v TGA uveden prevoz članov kolektiva ob na- stopu zime za tiste, ki stanuj 3Jo daleč od tovarne. To je v redu, saj delavec, ki je oddaljen od to-^ vame 25 ali več kilometrov, pride na delo izčrpan od težke in na- porne poti. Zaenkrat vozijo de- lavce na dveh progah, toda že se oglašajo tudi drugi, češ da tudi oni (iz smeri Majšperk) imajo ze- lo , daleč in naporno pot prek Ptujske gore. Res je, da je pot v tej smeri naporna, prav gotovo mnogo bolj od one iz smeri Borla in bo treba nekaj ukreniti. Orga- ni samoupravljanja bodo morali odločiti, ali se uvede čez zimo ta proga ali ne. Ljudje vprašujejo zakaj tako enostranske rešitve, in upajo, da bodo s svojo zahtevo prodrli — čeprav je tudi res, da vsem ni moč ugoditi. Za uspešen zaključek leta Kot je navada, je direktor TGA za uspešen zaključek starega leta priredil za predstavnike delav- skega samoupravljanja in družbe- no politične delavce zaključni se- stanek, katerega se je udeležil tudi podpredsednik Občinske sku{>ščine Ptuj. V svoji zdravici je direktor zaželel srečo Ln zado- voljstvo ter dobro sodelovanje pri izvrševanju nalog v novem 1965. letu in poudaril, da tudi v tem letu čakajo kolektiv odgovorne naloge in da jim bodo kos le z vsestranskim sodelovanjem in zavzemanjem. Tudi podpredsed- i nik skupščine je zaželel kolektivu TGA mnogo uspehov v nadalj- njem izvrševanju proizvodnih na- log ter izrazil željo po še večjem napredku v dokončni izgradnji te industrije. Zahvalil se je orga- nom upravljanja in vodilnim to- varišem ter celotnemu kolektivu za pomoč, ki jo je kolektiv vedno v okviru svojih možnosti nudil občinski skupščini. Zaključni se- stanek je potekal v tovariškem vzdušju, navzoče pa je vodila le ena misel, ki preveva tudi celotni kolektiv: v letu 1965 še več, še boljše in kvalitetnejše! Statute vsem članom kolektiva Pred dnevi so dobili vsi člani delovnega kolektiva TGA po iz- vod statuta delovne organizacije. Tako je bil realiziran sklep de- lavskega sveta, da se statut na- tisne v obliki brošure, kar dobi sleherni zaposleni član. To je ne- dvomno zelo koristno, ker bo tako sleherni član kolektiva lahko ve- dno pogledal, če v podjetju gre vse po statutu, ali se mu morda kje dela krivica. V prejšnjih letih se je namreč dogajalo, da so de- lavci iskali pojasnila o svojih zahtevkih po pravilniku, ki je bil v obratni pisarni. Sedaj pa bodo v statutu vsi zelo lahko pogledali svoje dolžnosti do podjetja, na katere so nmogi večkrat pozab- ljali in iskali le tisto, kar je go- vorilo o njihovih pravicah. Mor- da bi bilo dobro, če bi letos Se dobili nov zakon o delovnih raz- merjih. Predvsem dobro bo statut koristil tistim, ki aktivno delajo v organih samoupravljanja. Ustanovitev TVD PARTIZAN Pred nedavnim je bil v Kidri- čevem v kino dvorani ustanovni občni zbor TVD Partizan, h ka- teremu se je zbralo precejšnje število stanovalcev naselja — predvsem mladih, ki jim je do te- ga, da se to društvo res čimprej ustanovi. Kot je znano, se je pri- ložnost za to ponudila šele po do- graditvi šole, ko je bila zraven zgrajena še sodobna telovadnica. Tako se je končno "zpolnila želja vsem, ki so si želeli nove telovad- nice, ki jo bodo lahko pridno uporabljali mladi in stari. Še o otroškem vorstvu o problemih otroškega varstva v Kidričevem je že bilo mnogo povedanega, toda do danes zelo malo storjenega. Poročali smo že, da bodo gradili v naselju I. otro- ško varstveno ustanovo, za kate- ro bo tudi delovmi kolektiv TGA prispeval 25 milijonov dinarjev, v kolikor bo občina prispevala drugo polovico sredstev. Medtem, ko se rešuje problem te ustanove v naselju I, pa doslej še ni nič konkretnega glede prostora ali kaj drugega v zvezi z rešitvijo tega vprašanja v naselju II, kjer je tudi precej družin, ki nimajo v času odsotnosti kam spraviti svojih otrok. Bivši svet stano- vanjske skupnosti je sicer mislil tudi na to, vendar sam ni mogel ničesar storiti. Tudi krajevna skupnost ne bo sama zmogla, če ne bodo pomagali še vsi ostali. Podjetje EM iz Maribora ima pre- cej delavcev iz naselja II in bi tudi moralo pomagat: pri reševa- nju tega problema. Nikakor nebi smeli pozabljati na družine, ki že itak živijo v zelo slabih pogo- jih. Tudi cestno razsvetljavo jim urejujejo, kot bi jim ne bila po- trebna. -Ko- PODLEHNIK Dedek Mraz je obiskal pionirje v Podlehniku v torek, 29. decembra prete- klega leta, so pionirji osnovne šole v Podlehniku pričakali pri- hod dedka Mraza. Lepa proslava je bila v I?po okrašeni dvorani zadrv-l.-cga doma, program pa sr t^^-r^r-^^-i; .^^onirji. Zlasti pa jih je razvt. prese-^etil prihod predstavnikov ptujskega podjetja Pleskar in podjetju Mladinska knjiga iz Ljubljane. Predstavniki podjetja Pleskar iz P+m' so '^■^inpsli ' ■-'■"^pm televizijski aparat kot darilo podjetja, da bodo lahko sledili mladinskim oddajam. Mladinsl:a knjiga iz Ljubljane pa iir podarila izbor knjig iz mladinskega leposlovja v \ edn sti ' 200.000 riev. S tem daril- so pionirji zelo obogatili svojo knjižnico ' bo- do knjige s pridom prebirpli. Pior'-'■ so se zastopnikom obeh podjetij za prinesena dari- la prisrčno zahvalili, no^'^bej še ptujskemu Pleskarju za športne rekvizite in obljubljeno '-•ntova- nje po J^«oc^^.^m■ji za pionirske funkcionarje, KZ Haloze pa za denarni ^^rispevek. Tako j" bil konec leta za pio- nirje iz Podlehnika zares lepo doživetje, ki ga ne bodo zlepa Motiv iz ptujskega parka Problemi s komunalnega in stanovanjskega področja (Nadaljevanje z 2 strani) Pri vodogradbenih delih na ma- lih vodovodih in na javnih vodnja- kih dela niso najboljše potekala, ker obe gradbeni podjetji nista zainteresirani za tovrstne gradnje, a na terenu primanjkuje strokov- na delovna sila v tej stroki. Po- seben problem je vodna preskrba šol, katerega ni bilo mogoče re- šiti na primer v Cirkulanah, Les- kovcu, Podlehniku, Stopercah in Grajeni.. Dela te vrste bi zahteva- la večja finančna sredstva, v ko- likor bi jih izvajala gradbena podjetja, ki bi ta dela strokovno opravila. Dela privatnih izvajal- cev so pomanjkljiva in niso do- segla namena glede preskrbe pre- bivalstva s pitno vodo. Mali vodo- vodi so zgrajeni v Juršincih. Do- leni in Stogovcih (Vabča vas) jav- ni vodnjaki so v Vitomarcih (za šolski stanovanjski blok), v Jur- šincih 1, Polenšaku 2 — eden še v izgradnji, Zavrču 1; v Cirkula- nah je pričetih več gradenj z vla- ganjem betonskih cevi. Dela še strokovno niso dokončana v Les- kovcu (1). v Vidmu (2). v Podleh- niku mali vodovod za učiteljski stanovanjski blok iz investicijskih sredstev, v Zetalah (2), na Ptujski gori (1) ter javno stranišče. V osta- lih krajevnih skupnosti niso bila nikaka vodogradbena dela. Del sredstev so za gradnjo vodooskrb- nih objektov prispevale krajevne skupnosti iz svojih skladov. Krajevne skupnosti kažejo pre- cej pozornosti za ureditev pokopa- lišč. Krajevna skupnost Markovci je uredila pokopališko ograjo; v načrtu pa ima še izgradnjo mrtvaš- nice iz sredstev sklada in manjše dotacije iz komunalnega sklada občine. Krajevna skupnost Videm je pravtako uredila pokopališko ograjo do ceste Tržeč—Videm, le- tos bo nadaljevala delo na ograji. Krajevne skupno.sti Hajdlna. Lov- renc in Cirkovce bodo gradile no- ve mrtvašnice. Za urejanje potokov in jarkov iz komunalnega sklada krajevne skupnosti niso dobilo namenskih sredstev. Manjša dela so izvršili obrežni lastniki po izdanih odloč- bah. Spomladanske in jesenske vi- soke vode, predvsem pa letošnja oktobrska poplava, nam narekujejo obsežnejše urejevanje potokov in jarkov na območju občine. Popla- ve iz jarkov in potokov povzro- čajo leto za letom občutno gospo- darsko škodo na travnikih in nji- vah. ★ Za ceste imajo krajevne skupnosti premalo sredstev Za urejevanje kategoriziranih cest IV. reda je skrbel Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj. a za nekategorizirane ceste pa krajevne skupnosti. Krajevnim skupnostim so letno dodeljevane dotacije v višini 11.6 milijonov di- narjev, sredstva za vzdrževa- nje krajevnih cest in objektov ni- so zadoščala. Zaradi tega je raz- pisala večina krajevnih skupnosti krajevni samoprispevek v te na- prizadevanju krajevnih skupnosti in kljub urejanju teh iz sredstev dotacij Ln samoprispevka ni za- dovoljivo. Stanje cest se siabšča iz leta v leto zaradi povečanega cestnega prometa. Nujno bo tudi v bodoče posvečati vso skrb ure- jevanju cest in cestnim objektom z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev. Zavod za komunalno de- javnost občine Ptuj, ki vzdržuje kategorizirane ceste IV. reda, prav- tako ni dobil dovolj sredsitev za vzdrževanje le teh. Predvidena je celo dodelitev cest III. reda v pri- stojnost občin. Te ceste so promet- no izredno važne in bodo zahte- vale velika finančna sredstva. ★ Še dva milijona dinarjev za elektrifikacijo Elektrifiliacijo, ki je v zaključni fazi, izvaja po planu v naši občini obrat Elektro-Maribor, ekonomska enota Ptuj. Za naslednje obdobje ostane le nekaj interesentov, ki do danes niso mogli izvršiti toza- devnih del. Upoštevati je treba prizadevnost teh ljudi, vendar za- j radi razsežnosti terena in pomanj. lastnih finančnih sredstev niso mo- gli doslej urediti pKvtrebne razsvet- ljave. Lahko računamo, da bodo ta dela letos izvršena v naši ob- čini. Elektrifikacijskim odborom bomo morali pomagati s krediti do okoli dva milijona dinarjev. Le tako bi lahko zaključili dolgoletno delo na elektrifikaciji občine. Sredstva, dodeljena krajevnim skupnostim, ki so namenjena predvsem v komunalne name- ne, iz leta v leto ne zadoščajo. Urejanje krajevnih cest, objek- tov na teh cestah in urejanje novih cest za zagotovitev var- nega prometa na teh cestah ne zadošča. Potrebno bo, da bodo v prihodnje občine po finančni zmogljivosti določale za te na- mene večja finančna sredstva. Glede krajevnih skupnosti v občini bi bila umestna pripom- ba, da niso vse skupnosti po- svečale večje pozornosti ureja- nju cest in objektov na cestah. Uspeh je dosežen predvsem z razpisom krajevnega samopri- spevka ter s sodelovanjem ob- čanov pri teh delih. Naloge tega sveta so glede na potrebe zelo obsežne; rešujejo jih, upoštevajoč pri tem finanč- no zmogljivost obeh skladov, to je komunalnega in cestnega, do- tacije krajevnim skupnostim iz proračuna ter prizadevanja vseh krajevnih skupnosti z vlaga- njem lastnih sredstev v obliki krajevnih samoprispevkov. * T Razna dela narekajejo tudi elementarne nesreče Posebej moramo upoštevati pri vzdrževanju vseh komunalnfla objektov elementarne nesreče, ki se ponavljajo (sponnladanske in jesenske), kot je bil primer lani v oktobru. Neurejenost na-> šega vodnega sistema je kriva, da nastaja velika škoda v na- šem gospodarstvu. Načrtno bo- mo morali urediti vse večje ln i manjše potoke, in sicer z na- ' črtnimi regulacijami. Svet za komunalne in sta- novanjske zadeve je skrbd za vzdrževanje stanovanjskih zgradb na območju mesta in na podeželju. Mesto Ptuj kot staro zgodo- vinsko mesto ima nad 200 sta- rih zgradb, ki se ne morejo vzdrževati iz j jih dohodkov. Na podeželju imar^o or^romrK) stanovanjskih zgradb, predvsem bivših viničarskih, ki niso več primerne za bivanje. Kmetij^i kombi i... t in zadruge se trudijo, da bi z obnovami iz lastnih sredstev ublar'e to kritično sta- nje. Občina je ' :la v letu 1963 v te namene devet milijonov, 1964. leta pa ^-lo 15 milijonov dinarjev. TuZi to ni Sovolj, da bi bile zgradbe v mestu in na podeželju, ki so potrebne po- sebne pomoči. dalj časa v za- dovoljivem gradbenem stanju j in primerne, za bivanje. V per- ' spektivi se obetajo Ic novo- gradnje v skl du z razpoložlji- vimi sredstvi. Urhanizaci.ia vseh naših pocIc:>clskih večjih kra- jev bo tudi v stanovanjskem problemu postopoma zahtevala j ustrezne rešitve. Ptuj, 15. dec-nbra 1964. '''vet za komunalne ln stanovanjske zadeve Novo leto so pričakali v prijetnem razpoloženju Prebivalci občine O -ož so v vseh krajevnih -ontrih, pred- vsem pa v Ormožu, množično in v prijetnem i u/.položenju pri- čakali novo leto. Silvestrovali so v kulturnih domovih, v go- stiščih in drugie. največ pa jih je novo leto pričakalo doma ob televizorju ali ob radijskem sprejemniku v krogu svojih sorodnikov, znancev, prijateljev ali sosedov. Prijetna glasba in veselo razpoloženje s plesom in petjem se je nadaljevalo do ra- nega jutra. Ob jutranjem s^^itu so praznovalci odhajali na svoje domove v spominih na iežave in uspehe minulega leta in v pri- čakovnnju, da bo letošnje leto srečnejše od lanskega. Kot vsaKO----. tako . se tudi letos predšolski in šolski o+roci izredno veselili noveL loti. Tu- di letos jih je dedek Mraz pred novim letom obdaril z izdatnimi darili in jih r"-"'eselil s pri- srčnimi pozdravi. Vsi pomemb- nejši krajevni centri v občini sn bili okrašeni z jelkami, pred- vsem pa mesto Ormož, kjer so posvatili nov..Ietn^ m praznova- nju vso skrb. AVTO ZMAGUJE V Zermattu, zimskem športnem središču v Švici, so se mogli doslej pohvaliti, da je v njem prepove- dano voziti z avtomobili. Sedaj pa so napravili referendum in 265 občanov proti 125 se je izreklo za to, da zgradijo skozi kraj cesto, po kateri bodo mogli voziti avto- mobili. Vse druge ulice v kraju bodo še vedno ostale na razpo- lago samo oršcpm. MERJENJE ROPOTA Berlinski izvedenci so prišli do sklepa, da francosko reak- cijsko letalo caravelle ne po- vzroča več trušča kot voda na stranišču. S tera so hoteli izvedenci pomiriti prebival- stvo, ki ugovarja družbi Air France. Po drugi strani pa je sodišče v Niči razglasilo, da je družba odgovorna za ne- všečnosti, ki jih povzroča trušč letal prebivalcem, živečim v bližini tamkajšnjega letališča. Vprašanje je, kdo ima prav. NOVA VVARSZAVVA 203 Varšavska tovarna osebnih av- ; tomobilov je pričela proizvod-i njo novega modela znane war— szawe, ki ima oznako 203. Pro- izvodnjo starega modela soi ukinili. Nova warszawa je za 40 j kilogramov lažja, motor ima 70 i konjskih moči in doseže brzino; TOkrn na uro. j Pisma uredništvu Je invalidska objava veljavna ali ne? Tovariš urednik, naj se vam pritožim, ker sem 16. decembra preteklega leta doživel na avtobusu Ptuj — Ma- ribor --kaj, kar me jc vznevo- Ijilo. Sem vojni invalid in sem se tega dne z veljavno objavo in invalidsko legitimacijo peljal v Maribor na zdravniški pregled. potem, ko sem vstopil v avtobus, ki je odpeljal iz Ptuja deset minut pred dev-^to, sem službujočem'! s-^revodniku dal svojo objavo za prosto vožnjo, ki sem jo dobil na invalidskem oddelku. Malo pred Mariborom pa se je sprevodnik vrnil k me- ni ter mi rekel, da moja objava ni veljavna ter zahtev^^ da mu predložim invalidsko knjižico. V njej mi je uničil rubriko za eno vožnjo s popustom ter mi zaračunal 55 dinarjev, objavo pa mi je vrnil. S takšno objavo sem se že večkrat vozil v Maribor, vendar se mi kaj podobnega še ni zgo- dilo. Istega dne popoldne sem se vračal iz Maribora in spre- vodnik varaždinskega avtobus- nega podjetja ni imel nobenih pripomb na '^^^o objavo za brezplačno vožnjo. Vprašam, ali ie moja objava veljavna samo na nekaterih av- tobusih in ali namerava uprava podjetja v Mariboru svojega sprevodnika poučiti o veljavno- sti voznih popustov za invalide. Prizadeti AP, Destemik Hvala za uvidevnost Upokojeni delavci Tovarne I strojil Majšnerk smo bili prijet- j no presenečeni, ko smo dobili povabilo, da se zglasimo dne, 29 decembra 1964 v prostorih j tovarne. i Zbralo se nas je 19 upokojen- cev. Sprejel nas je dbor kolek-j tiva. Presenetili so nas z lepimi! nagradami in z zakusko, ki je j bila v tovarniški menzi. j V prijetnem vzdušju smo se pogovarjali o p teklem, seda- njem in bodočem delu. Sezna- nili smo se s sedanjimi uspehi in težavami kolektiva. V {.>i.ijet- nem razpoloženju smo s pesmi- jo zaključili ta naš obisk v to- varni in pri sodelavcih, kjer smo preživeli svoja mlada leta in do- čakali zasluženi pokoj. Vsi na- vzoči upokojenci se kolektivu in upravi Konus v Slovenskih Ko- njicah za nagrade, zakusko, predvsem pa za razumpvanje, ki ga imata dr nas, bivših čianov kolektiva, toplo zahvaljujemo ter želimo obilo uspeha v novem letu 965 z željo, da bi še večkrat bili med njimi. Ptujska gora, 4. januarja 1965. Gojkovič Feliks Z avtom v drevo Dne 29. decembra 1964 predpol- dne je lastnika osebnega avtomo- bila Martina Zorka med vožnjo na cesti II. reda v Trgovišču za- neslo po cesti in nato v drevo. Med udarcem je sopotnika vrglo iz vo2yla-na cestišče in je pone- srečenec pobili lažje odrgnine po obrazu. Na vozilu je nastalo za 500.000 dinarjev škode. Vzrok ne- sreče je po vsei verjetnosti spol- rka cesta in nepaaljivoet voznika. Sfran 4 »TEDNI K« — petek, 8. januarja 196 Sfran 4 -\ad 200 slušateljev v sedmih oddelkih večerne politične šole v Ormožu v drugi polovici lanskega de- cembra je pričela s predavanji ve- černa politična šola v Ormožu. Sola je razdeljena na sedem od- delkov, ki jih obiskuje nad 200 slušateljev. Oddelki prve stopnje so pri Veliki Nedelji, v Podgorcih, pri Tomažu in na Kogu, oddelka druge stopnje pa v Središču in pri Miklavžu, o/idelek za uprav- Ijalce pa je v Ormožu. Večerna politična šola je dobila letos nano- go večji razmah od prejšnjih let, saj je v vsakem krajevnem cen- tru po en oddelek. Namen šole za upravljalce bo člane delavskih svetov in uprav- nih odborov seznaniti z gospodar- jenjem delovnih organizacij ter z vlogo delavskega in družbenega samoupravljanja. V oddelkih prve stopnje večer- ne politične šole slušatelji podrob- no obravnavajo aktualne ekonom- ske in družbene probleme komu- ne. V oddelkih druge stopnje je snov predavanj mnogo obsežnejša. V njih se bodo slušatelji sezna- nili med ostalim z ekonomskim tn družbenim sistemom Jugoslavije V to sodi družbena ekonomika, osnove politične ekonomije, go- spodarski sistem, družbeni sistem SFRJ in problemi sodobnega sve- ta. Posebno skrb so v občini posve- tili kadrovanju slušateljev v Ve- černo politično šolo, saj so izbrali predvsem mlajše in prizadevne ljudi, ki bodo po končani šoli vsestran^o sposobni za družbeno politično delo. Namen politične šole je usposobiti bolj razgledan kader za delo v družbeno politič- ni dejavnosti. Zlasti s slušatelji za upravljalce bo ustvarjen širši krO£_ sposobnih in razgledanih uprav- Ijalcev, ki bodo zaradi razgleda- nosti v samoupravnih organih bolj smelo odločali. , Predavanja so v popoldanskem času in se jih z veseljem udele- žujejo slušatelji, saj dobro vedo. da bo pridobljeno znanje njim kot družbi pri nadaljnjem delu veliko koristilo. Na vseh oddelkih ve- černe politične šole na območju občine je angažiranih 15 sposobnih predavateljev iz gospodarskih m družbenih dejavnosti. Predavanja so redna in slušatelji z zanima- njem spremljajo predavano snov. Seveda je nekaj ur določenih za diskusije, ko slušatelji konkretno razpravljajo o tem ali onem ak- tualnem problemu in si na ta na- čin pridobivajo osnovne vrline za reševanje problemov, s katerimi se na svojem delovnem mestu srečujejo. Dosedanje politične šole v obči- .11 so pokazale, da ie bilo s takim izobraževanjem doslej pridoblje- nega precej sposobnega kadra, ki ie aktivno in požrtvovalno vklju- čen v gospodarsko in družbeno politično življenje. Radio Ptuj Radio Ptuj je razširil svoje oddaje v toliko, da bo program vsak dan in ne le ob torkih, če- trtkih in nedeljah. Da bodo od- daje čimbolj pestre, lahko v njih sodelujete, dragi bralci, tu- di vi, in sicer tako, da nam pi- pete na naslov Radio Ptuj, Trg nladinskih delovnih brigad l/T V svojih pismih nam predla- gajte, v čem bi zboljšali naše -iddaje, kaj dodali ali morda kaj opustili. Vsekakor bomo upošte- vali vaše predloge. PROGRAM Petek, 8. januarja 15.15—15.30 domača poročila 15.30—16.00 iz naših delovnih kolektivov — obvestila. Sobota, 9. januarja 15.15—15.30 domača poročila 15.30—IC — domači pevci in an- sa- ; v predstavljajo. Nedelja, 10. januarja 10.30—10.50 pregled najvaž- nejših porf Ml pretokles^a tedna '0.50 n.OO obvestila in rekla- me. 11.00—1*^.00 re^-^t nedeljska oddaja: razgovori in+^'"-- reportaže, kmetijski sestavek, tribuna poslu^ Icev ali humori- stična oddaja. 12.00 čestitke po- slušalcev. Ponede!; ' 11. januarja l.^^-^-lS.C domača poročila. 5.30—16.00 šport in glasba iz liskotekfe. Torek, 12. januarja 1'i—15.30 domača poročila. 15.30—16 00 radijska univerza obvestila, rel^Iame. Sreda, 13. jan..arja ■" 15—15.30 domača poročila — obvestila, reklame. 15.30—16.0r z'i:-.imivosti f^iasbenega sve< in čestitke p-^ ' -čalcev. Četrtek, 14. januarja 8.00—9.00 mladinska oddaja 15.15—i^-^o domača poročila - obvestila reklame. 15.30—16.00 ponev' 3v mladinske oddaje. Prešernova knjiga 1965 Knjižna zbirka Prešernove družbe za lel.^ 1965 obsega na- slednje knjige: Prešernov kole- dar 1965; Antona Ingoliča mla- dfcsko povest Enajstorica ilivih; roman Emila Zolaja Therese Ilaquin; Egona Envi-i^ Kischa potopisne slike Odkritja v Me- hiki; Cirila Cvetka Pogled v glasbeno nmetnost in D. Ogrina Zelenje v našem okolju. Prešernov koledar 1965 v rkjvi, zeio praktični obliki daje bralca za vsak dan v letu vsa- kovrstne podatke in nasvete ter um ntidi mnogo zanimivega čti- ■va v kar debeli knjigi. Koledar je takSne velikosti, kot so ostale knjige v zbirki, kar samo pri- speva k njegovi mikavnosti. Therese Raquin 'jeroman iz izi-- svetovne kla- sfCne književnosti izpod peresa francoskega pisatel;-' . Emila Zo- laja, Rom^ je izšel prvič pred okrog sto leti in v njem opisuje pisatelj strastno življenje dveh ljudi, katerih ljubezen pa ju je, ko je nista več obvladala, vodi- la do umora. Zolajeva analiza iHovekove narave je povzročila sprva precej hude krvi, toda kmalu pozneje je bil roman uvrščen med klasična dela sve- tovne književnosti. Emijsterica živih je mladinska povest, napisana po resničnem dogodku, ki ga je pisatelj Anton Ingolič presadil iz ruskih na okupirana srbska tla. V zgoščenem pripovedova- nju se vrstijo igralci nogomet- nega društva, ki je moralo na- stopiti v tekmi z moštvom oku- patorjev, konec tekme pa je bil hkrati tudi njihov konec. Opis te zadnje tekme in i-nnca igral- cev moštva pritegne slehernega bralca, zlasti mladega človeka. Odkritja v Mehiki je napisal eden največjih repor- terjev E. E. Kisch. Pisec je pre- živel svoja zadnja leta v tej deželi in napisal to delo kot svoje mogoče najtemeljitejše delo. Iz dela je moč spoznati ljudi, zgodovino in probleme Mehike, pa tudi drugih dežel ameriškega kontinenta. Pogled v glasbeno umetnost izpod peresa Cirila Cvetka bo bralcem odprl področje glasbe. Dandanes je svet poln glasbe: radio in televizija sta okupirala človeka; znano pa je, da 70 od- stotkov radijskega programa iz- polnjujfe glasba. Povprečen člo- vek se v tem obilju osameznikov. Nedavno so se ptujski gledalci ponovno zbrali, tokrat v dvorani mestnega kina, ki je bila ob tej priliki premala za vse tiste, ki so želeli videti m izbirati najboljše športnike. Po dveumem programu, ki sta ga pripravila Radio Ptuj in obč. zveza za telesno kulturo, so ob glasbi in pesmi ob nastopu telo- vadcev in telovadk izvolili kol najboljšega športnika ptujske ko- mune Karla Korparja, ki je dobil 126 glasov, druga je bila Anica Vertič s 64 glasovi :n tretji Had- ler Jože s 50 glasovi. Izbrani športniki so bili nagra- jeni, nagrade pa so prispevala tr- govska podjetja Merkur, Panoni- ja in Izbira. Petovia, Obč. skup- ščiina Ptuj, Radio Ptuj in drugi. Nagrajenim športnikom čestita- mo k njihovemu uspehu. Osebna kronika ROJSTVA, FORJKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA .......______............ URADA PTUJ ......... ....... Rodile so: Matilda Šuen, Crm- Ija 5 — rrančo^-q; Terezija Jur- gec, Bukovci 133 — Ja-^za; Mil- ka Gomboc, Sp'; Hajdina 95 — dečka; Ana Lupša, Kokoriči 26, Murska Sobr'• — Anico; Ana Kelc, Parad" 41 — Ano; :,iari- ja Cebek, Pleterje 49 — dečka; Elizabeta Gregorec, Trubarjeva 5/b — Rudolfa; Marija Pernek," Jadranska 6 — Polonco; Eliza- beta Pucko. Stara cesta 34, Lju- tomer — deklico; Katarina Vr- tič, Zr '^"^■lidin^ 82 — dečka; Ivana Šešerko, Nova vas 46 — deklico; Terezija ~ +ina, Brunš- vig 58, Tezno — Silva; Marija Kline, Markovci 68 — deklico; Ema In' har, Kungota 27/a — deklico; Barbara Potočnik, Nun- ska graba 32, Liutomer — de- klico; Julijana Smolinger, Va- reja 19 —_ dečka; Ana Fras, Ključarovci'13 — deklico; Ana Toplak, Janežovski vrh 33 — Mileno: Kristina Vinko, Apače 64 — Silva; Kristina Cerneič, Zr Hajdina '^6 — Tatjano; Sta- nislava Leto. ja. Ormoška 9 — deklico; Angela Ozvaldič, Ze- tale 15 — dečka; Marija Bratu- šek, Kicar P" — dečka; Anica Lesjak, Ljubljana. Celovška 59 — dečka; Katarina Golob, Med- log 23, Celje — Draga; Marija Korenjak, Cankarieva 2 — Zdenka; Jož^oa Herič, KokoriČi 24. Lju' -ler — Zdenko; Erika Arnuš, Ormoška 14 — Zvonka; Angela Mihorič, -njcl. 20, Liutomer - Tončka; Elizabeta Kbstanjevec, Moškanjci 18 — Tanjo. Poroke: Janez Rebernak, Oreš- je 23/a, in Olga Ceh, Pacinje 34; Franc Šmigoc, Ljutomerska 16, in Janja Treč. liov, Senjski trg 3, Zemun; Jar'"7 Vaupotič. Do- lena 22. in Marija Hasemali, Skorba 26; Štefan Jerič, Miklo- šičeva 4, in Štefanija Cestnik, Murkova 7, Andi^i Ppfpk, Zla- toličje 8, in Ana Svenšek, Slo- venja vas 51. Umrli so: Janez Mohor!:o, Ko- ritno 25, rojen 1906. umrl 29. de- cembra ]rS4; Ferdinand Šetar, Sp. Pc^skava 80, rojen 1882, umrl 29. decembra 1964; Ivan Kirič, Nedelišče, rojen 1918, umrl 31. decemb'-- ''964. Tudi na Runču lepše perspektive za učitelje Bral sem, da je sklenila* or- moška občina postaviti na Run- ču stanovanja za učitelje: dve družinski in eno samsko, kar bi naj zgradili že letos. Pri tem sem se spomnil, kako smo sta- novali, in sploh, kako živeli na tem prijaznem hribčku učitelji v preteklih nekaj desetletjih. Prijaznem hribčku? Da, kdor pozna Runeč le kot nedeljski izletnik, temu je Runeč zares prelep kraj med vinogradi in zi- danicami; zlasti spomladi in po- leti, posebno pa jeseni, ko zori grozdje in se oglašajo klopotci. Pozimi je drugače: ko prilezeš po blatnih cestah na Runeč, se te polasti otožnost. Po zapušče- nih goricah se spreletavajo vra- ne, kleti in hrami so kot iz- umrli. Vesel si, če te povabi znanec v toplo hišo in ti po- streže s kozarcem dobrega run- čana. Le šolski upravitelj je imel na Runču stanovanje v šoli in nekaj časa še en učitelj sobico v prvem nadstropju. Potem so tudi to sobo preuredili v pisar- no, kar je bilo nujno, ker je moral imeti prej upravitelj vse šolske uradne knjige in sploh ves šolski arhiv v miznici v svojem razredu, pa tudi konfe- rence so bile v razredu. Sola ima danes pet razredov in le tri učilnice. Ce je vseh pet uftiih mest zasedenih, so tri učiteljice brez pravih stanovanj, če vza- memo, da ima šolski upravitelj za ženo učiteljico in da stanujeta v upraviteljskem stanovanju. Tri učiteljice so se morale zadovo- ljiti z zasilnimi sobicami brez pritiklin in brez vsakega udob- ja, ki so jim jih odstopili dobri ljudje po zidanicah in nad vin- skimi hrami. Kakšne so bile te sobice? Največkrat izposojena postelja in tudi posteljnina. Mlada učiteljica, ki ji je bil Ru- neč navadno prvo službeno me- sto, je prišla brez »bale« na svojo prvo šolo. Večkrat ni bilo v sobici niti omare. Obleka je visela na žebljih na steni. Tudi mali železni štedilnik je bil iz- posojen Najpotrebnejšo kuhinj- sko posodo je učiteljica hranila v zaboju. »Sanitarije« so bile zunaj. Studenec je bil (in je še danes) v dolini. Voda je na Run- ču dragocena, zlasti ob suši. V stari Jugoslaviji so izkopali pred šolo okrog 50 metrov globok vodnjak. Dajal je le malo časa vodo, potem pa je vodna žila usahnila in so vodnjak zasuli. Kakšen je bil vsakdan take učiteljice? Najprej si skuhaj na štedilniku ali na petrolejskem kuhalniku mleko ali kavo! Po- tem v šolo! Ko prideš trudna iz šole — spet kuhat Se kot dija- kinja je bila navajena, da je sedla opoldne k pogrnjeni mizi. Popoldne poprava zvezkov in šolski dnevnik za drugi dan. Vmes sprehod med goricami ali obisk pri kolegici v bližnji zi- danici, kjer si potožita vsaka svoje težave in delata načrte. kako bosta čimprej prosili za kak večji kraj, kjer imajo vsaj trgovino in gostilno. Saj na Runču ne dobiš ničesar, še tra- fike nimajo. Prej enkrat jo je imel Strmšek. Tudi dve mali krčmici sta bili nekoč na Runču, Lipnikovi. Ni elektrike, da bi si človek ob dolgih večerih sve- til, si hitro kaj skuhal na ku- halniku, si odprl radio . .. (Da- nes elektriko že imajo.) Vsaka teh učiteljic je našla na Runču domačine, ki so jo radi sprejeli in ji pomagali pri njenih težavah. Bila jim je hva- ležna. Toda v soboto? V soboto je šla na vlak, se odpeljala in se vrnila v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj. Ob jesen- skih in zimskih večerih pa so nekatere teh učiteljic učile mla- dino igric, vadile petje ... Lju- dje so pomagali napraviti pre- nosni oder. Postavili so ga v učilnico. Na njem so ob nedelj- skih popoldnevih igrali in peli. Ljudje so bili učiteljicam hva- ležni za najskromnejšo kulturno prireditev. Le redka od teh uči- teljic se je na Runču zasidrala. Odšle so druga za drugo po enem ali dveh letih. (Danes dve učiteljici ne stanujeta na Run- ču, ampak prihajata vsak dan iz Ormoža). Učiteljica si je znala vsaj ne- kaj skuhati in si urediti svoje malo gospodinjstvo. Samski uči- telj je bil na tem polju bolj ne- roden. Navadno je hodil na hra- no h kaki dobri gospodinji, ki se ga je usmilila in mu včasih skuhala prav dobre ajdove žgance, dobro zabeljene in poli- te z vrhnjem. Ce ni imela časa, in to je bilo poleti, ko je v go- ricah in povsod največ dela, je postavila predem klobaso in ročko jabolčnice. Ob kopi m drugih vinogradniških dehh so bile vse kleti pivnice odprto. Vabili so učitelja, če je šel mi- mo, in mu nalili vina (včasih je bila tudi šmarnica). Včasih, so mu odrezali kos kruha in mu ponudili od svoje južino. Večkrat je pil na prazen želo- dec. Prijela ga je omotica. Za- pel je s kopači fantovsko pesem. Pozimi so ga vabili na koline. »Šolski oče« (predsednik kra- jevnega šolskega sveta) Kociper v Stanovnem je rad gostil uči- telje. Upravitelj j'^ navadno ostal na Runču dalje časa; tudi po deset let. Seveda: imel je ure- jeno stanovanje, čeprav je tudi on delil nevšečnosti odročnega kraja z drugimi kolegi na šoli. To so bili upravitelji Bitenc, segel, da so za šolo kupili zem- Sušnik, Zalezina. Bitenc je do- Ijlšče, kjer je uredil vzoren vi- nograd, sadovnjak in vrt. Letos so to zemljišče prodali. Zakaj? Morda bi kdaj še kakega runč- kega učitelja veselilo, da bi se izkazal v teh gospodarskih pa- nogah za zgled in pouk mladini. Saj so tu lepe perspektive. ^Kakor rečeno, bodo v enem ali dveh letih učiteljska stanovanja dozidana. Zamišljam si dvosob- no družinsko stanovanje z vse- mi pritiklinami. V njem bodo nameščene vse potrebne gospo- dinjske naprave: električni šte- dilnik, hladilnik, pralni stroj. Zvečer bo učiteljeva družinica gledala televizijo. Tudi trgovi- nica bo kmalu odprta na Run- ču, tako da ne bo treba po vsa- ko malenkost v Ivdnjkovce ali Ormož. Se poti, ki vodijo na ta prijazni griček, bodo izboljšali. Tako ne bo preveč trpelo učite- ljevo motorno vozilo. Morda bo- do uredili tudi preskrbo z vodo. In Runeč ne bo več Runeč iz starih časov, ne bo več samoten, odročen kraj, kakor je bil do-^ slej. V. K. VILKO NOVAK:, Ločitev DO slovensko Kriv je bil seveda fičo Površen sojed bi sicer utegnil valiti kriv- do nanjo, površna soseda nanj, toda pronicljivi diagnostik bi uprl obtožujoč; prst v pravega krivca — pritlikavo pločevinasto pošast, porojeno v komunalni banki na oddelku za potrošniška posojila in okroženo s krdelom porokov namesto roja dobrih vil rojenic. Avto je mlademu paru skoraj neopazno pripeljal v lonec zejje in krompir, v zakonsko posteljo pa lesenega črva, ki je z nadurno vnemo pričel svoje glodajoče de- lo. Magnetofonski ?.apisi nekate- rih prvih znakov bližajočega se neurja so ohranjeni z vsemi pri- padajočimi zvočnimi efekti: Spela Fičkova (moderato can- tabile): »Dragec, ali že spiš? Jutri bo plača — kakih deset do petnajst jurčkov bi rabila za . . .« Fičkov Bertl ffortei: »Ne bo nič, avto mora v servisno, zamenjati je treba amortizerje, brisalec ne i dela...« ^ j Spela (adagio, ma non troppo): >Presneta škatla, že me.sec dni nisem mogla ničesar kupit:, da me je že pošteno sram pred ljudmi. Seveda, če bi se ti potru- dil in več zaslužil, bi bilo lahko tudi za mojo obleko .« Repriza čez mesec dni, kraj in ura ista: Fičkov Bertl (grave): »Ljubica, zadnji čas je. da pričneva štediti za dopust Zato fičku ne bom menjal gum in bo ta m.esec ostal kar v garaži . . .« Spela Fičkova (impetuoso): »Nemogoče! Orehkovima sem ob- ljubila, da ju bova prihodnjo ne- deljo peljala na Bled. Saj veš, šla sta nama za poroka ;n ...« Bertl (furioso): »Vrag naj p>o- citra fička in poroke! Živa naju bo odrla ta kišta! Sicer sem mne- nja, da bi bilo lahko drugače, če bi ti znala denar za gospodinjstvo preudarno obrniti . .« Prihod nadobudnega potomstva je za Spelo in Bertla pomenil no- ve frontalne nrotnje. ki vsekakor niso bile prehodnega značaja, temveč so v njun ?akon prinesle daljše obdobje oblačnosti z red- kimi delnimi razjasnitvami. Ni tako preprosto ugotoviti številčno stanje njunega naraščaja, kajti na čigavo besedo naj se zanese- mo? Spela je dokaz.ivala. da mo- ra skrbeti za dva otroka: Bertla mlajšega in Bertla starejšega. Slednji ji seveda ni ostal dolžan in jo je ob vsaki priliki brž kla- sificiral za neodgovorno m nedo- ra.slo bitje Da bi bila zmeda še večja, je Špelina mati, ki se je pojavila na prizorišču s hčerino vrnitvijo iz porodnišnice, v tre- nutkih dviganja družinskega ba- rometra prepričano trdila, da šte- je družiina kar tri otroke. Po dru- gi strani, če sodimo po višini do- klad, ki jih je Bertl hvaležno prejemal od družbe, sta morala imeti kvečjemu kakega kanarčka, kajti doklade so vrgle ravno za njegovo pičo. Naj bo že kakor hoče, nekaj je pnšlo k hiši in to nekaj je od Spele in Bertla za- I htevalo vedno več skrbi, samo- premagovanja in žrtev. Ker so cene rasle premosorazmerno z dvigom Bertlove plače. Spelo pa je Bertl mlajši priklenil k štedil- niku in pralni kadi, da ni mogla več v službo, je za družinski pro- račun nastopilo sušno obdobje ln če je po nekem čudežu v njem še ostala kaka lužica, )o je stvor z registrsko tablico neusmiljeno po- srebal do zadnje kapljice. Naj se spet vrti magnetofon: Spela: »Ze cel mesec nisem bila pri frizerju ...« Bertl: »Ne skrbi! Nekaterim ženskam še bolj pristoji, če si sa- me uredijo frizuro!« Mesec dni starejša Spela: »Ze dva meseca nisem bila pri frizer- ju! Strah me je, če se samo po- gledam v ogledalo ...« Bertl: »Ze spet stokaš! Med voj- no ženske leta in leta niso bile pod haubo ...« Dva meseca starejša Spela: »2e tri mesece nisem bila pri frizerju! Taka sem kot strašilo!« Bertl: »Sijajna ideja! Spomni me, da te proti večeru vzamem s sabo na njivo, ker so se vrabci že preveč navadili na solato ...« Sledi tresk, v katerem izvedeno uho spozna žalostni konec posode iz porcelana. Podobne vsebine in koncev so magnetofonski trakovi s xx>sineti- mi dialogi, ki se sučejo okrog avta, bencina, časopisa, drv, elek- trike, frižiderja, golaža, hlač, izle-' ta, jajc, kajenja, lustra, masti, no- gavic, otroka, prahu, radioapara- ta, sadja, trgovine, učenja, vina, zelja in žiro računa. Od miroljub- ne koeksistence med Spelo in Bertlom ni bilo več ne žerjavice ne pepela, zamenjala jo je neiz- prosna hladna vojna. Med Spelo (Nadaljevanje na 6. strani) GENf V PTUJSKI POSLOVALNICI »POVRTNTNE < F' ^ ' mOll (PRI MAGDI) Ohrovt 120, pa -dižnik 395, peteršilj 20'', por 120, zelje sveže 80, zelje ::eče 100, zelena 120, redkev črna 60, česen 350, čebu- la II a 100, k- imnir 52, korenček 80, pe-t "•^ 100, paprika -^^lo- žena 216, kumpre vložene 260, proso 120, fižol »tetovec« 230, fižol preneličar 250, -fižcl cjpro 2Z0, fižol enobarvni 180, fižol mešani 200, - ""^-^ kisla 100, zelje kislo 100, radenska I 'ii-pr 56, slatina Don?-" i'+c. 56, grozdje nnmizno J'JS I 280, iabolka II a 170, orela jedrca 1600, slive su- he 390, hruške suhe 240, dateljni odprti 600, lešniki celi 550, limo- ne 290, pomaranče 300. rožiči celi 280, smokve celofan 9", paradiž- nikove tube ICO gr 90, paradižni- kove tube 200 gr 140, radgonski biser 1 liter 640 (steklenica 50), kapelski biser 600 (stekle- nica 60), vino rdeče 1 liter 260, vino belo 1 liter 320, vino '"de- čp 2 litra 650, vino belo 2 litra 700, jajca 37. med 748, vrečke (papir) 215. Stran h I 11> N i kn S 2 ^ o o, 1. Ptuj I. (Vičava) KNEZ J02ICA 4 110 2. Ptuj II. (II. in III. tere- SZDL) VIDOVIC J02E 2 110 3. Ptuj III. (IV. teren SZDL) LAČEN ŠTEFKA 4 110 4. Ptuj IV. (I. teren SZDL) STROPNIK LOJZKA 2 110 5. Ptuj V. (V. teren SZDL) ter Budina. Brstje, Spuhlja VREČKO VLADIMIR 4 110 6. Ptuj VI. (Breg, Turnišče) LACKO LIZIKA 2 110 7. Cirkovce KLAJNŠEK ALOJZ 4 114 8. Cirkulane I. FURMAN SLAVKO 2 113 9. Cirkulane II. ORLAC IVAN 4 113 10. D :rnik I. CEH OLGA 2 111 11. Desternik II. MARINIC JANKO 4 111 12. Dole - 2LAHTIC ANTON 2 112 13. Dolena FRANJKOVICFRANC 4 113 14 :.;a I. PIGNER JANEZ 2 113 15. Gor' niča II. KRAJNC FRANC 4 113 16. Graiena KOKOL JOZE 2 110 17. Hajdina I. ZUPANIC FRANC 4 114 18. Hajdina II. MUZEK J02E 2 114 19. Juršinci KAUCiC IVAN 4 111 20. Kidričevo JABLOCNIK MAKS 2 114 21. Leskovec KMETEC JANEZ 4 112 22. Lovrenc DOLENC FRANC 2 114 23. Majšperk GOLOB IVANKA 4 114 24. Markovci I. . SOLINA ALOJZ 2 113 25. Markovci II. KOLETNIK JANEZ 4 113 26. Podlehnik I. VAUPOTIC MARICA 2 112 27. Podlehnik II. KRIŽANClC JOŽE 4 112 28. Polenšak ŠEGULA MIMICA 2 111 29. Ptujska gora GAJŠEK ALOJZ 4 114 30. Rogoznica CUCEK ALOJZ 2 111 31. Stoperce ADAM FRANC 4 112 32. Trnovska vas TAŠNER FRANC 2 111 33. Videm PURG AVGUST 4 112 34. Vitomarci VERŠIC ANA 2 111 35. Zavrč . REISMAN JOZE 4 113 36. -Zetale JERIC LUDVIK 2 112 Poslanci republiškega zbora skupščine SRS: 1. V 110. volilni enoti, ki obsega območje krajevnih skupnosti Ptuj in Grajena, je bila izvoljena KATICA KOZEL iz Ptuja za Štiri leta; 2. v 111. volilni enoti, ki obsega območja krajevnih skupnosti Desternik, Juršinci, Polenšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vito- marci, je bil izvoljen BORIS KOCJANClC iz Ljubljane za dve leti; 3. v 112. volilni enoti, ki obsega območje krajevnih skupnosti Dolena, Leskovec. Podlehnik, Stoperce, Videm pri Ptuju in 2e- tale, je bil izvoljen FRANC ZADRAVEC iz Ptuja za štiri leta; 4. v 113. volilni enoti, ki obsega območje krajevnih skupnosti C5rkulane, Dornava, Gorišnica, Markovci in Zavrč, je bil izvoljen MITJA VOSNJAK iz Ljubljane za dve leti; 5. v 114. volilni enoti, ki obsega območje krajevnih skupnosti Cirkovce, Hajdina, Kidričevo, Lovrenc na Dravskem polju, Maj- šperk in Ptujska gora, je bil izvoljen JANEZ SUKIC iz Kidri- čevega za štiri leta. B) ZBORI DELOVNIH SKUPNOSTI Volilne enote za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine: VI -'---K St. Območje Odbornik §■§£ ?4j žS^-^^ a) Skupina gospodarstva a) Gospodarski zftor 1. TGA »Glinica* AUER inž. FRANC 2 66 2. TGA »Aluminij« LAJH RAJKO 4 66 3. TGA »Vzdržev. obrati« TOMŠE ALBIN 2 66 4. TGA »Stroj, energ.« KLANCNIK ROZIKA 4 66 5. TAP Ptuj KOVAC ANDREJ 2 65 6. TVI Majšperk PLANINO ANJA 4 66 DVA Majšperk .17. Tovarna »Delta« Ptuj JURGEC MARICA 2 64 Krojaštvo »poda« Ptuj 64 Krojaška in šiviljska delavnica Ptuj 64 8. Podjetje za T^ooravilo voz Jugoslovanskih železnic MERC KONRAD 4 64 2TP — sekcija Ptuj 2TP — sekcija "Sa SV in TP naprave Celje — Ptuj 2TP — nadzor 2TP — nadzor proge rnuj 9. Strojne delavnice Ptuj VRTIC KONRAD 2 65 10. PTT podjetje Maribor — enota Ptuj KRALJ MILENA 4 R4 St. Območje Odbornik S5s %Si^g _H s > o: o " « »Agrotransport« Ptuj 65 \vtobusni promet Ptuj ■ Ptujska t:'':arna Ptuj 64 Časopisno podjetje »Delo- 64 in »Mariborski tisk« — 64 Ptuj 64 SDK — podružnica Ptuj 64 Komunalna banka Ptuj 64 Jugoslovanska loterija — podružnica Ptuj 64 Skupna zavarovalnica — zastopstvo Ptuj 64 11 »Elektrokovinar« Ptuj FRAS TEREZIJA 2 65 »Ele! t. Maribor« — obrat Ptuj 65 Z- »Olga Meglic« Ptuj 64 12. Gradbeno p'-Ijetje »Drava« Ptuj RIJAVEC ALOJZ 4 64 »Pleskar« Ptuj 64 T^m- - -ni biro Ptuj 64 Opekama 2f!bjak 64 SP »Gradnje« Maribor — s deloviSče Ptuj 64 13. TP »P-nonija« Ptuj , VOBNER KARL 2 64 TP »Izbira« Ptuj 64 TP »Merkur« Ptuj in v.se 64 poslovalnice, prodajalne in odkupne postaje v občini, katerih matična podjetji imajo sedež izven občin- Ptuj 14. Mesokombinat »Perutnina« Ptuj TOMANIC FRANC 4 64 »Petovia« Ptuj 64 TP »Les« Ptuj 65 2veplarna Ptuj 64 15. GP »Haločl.i biser« Ptuj GEDISA ŠTEFKA 2 64 Letovišče »Grad Bori« 65 GP »Breg« Ptuj 65 Pekarne-mlini »V. ReS« Ptuj 64 Brivsko frizersko podjetje Ptuj 64 in d«^! zasebnih obrtnikov 64 16. Vodna skupnost »Drava« Ptuj 2IGMAN VINKO 4 65 Vodna skupnost »Pesnica« Ptuj 64 Zavod za komunalno dejavnost Ptuj 65 Krajevna skupnost Ptuj 64 Občinski stanovanjski sklad Ptuj • 64 Kino Ptuj 64 Dimnikarsko podjetje Ptuj 64 Cestno podjetje Maribor — obrat Ptuj 64 17. Obrtno GP »Gradnje« ' Ptuj VODA MIRKO 2 65 in del zasebnih obrtnikov 65 18. GP »Gradiš« Maribor VAJT VINKO 4 66 Elektrokov. in splošna montaža Kidričevo 66 19. »KONUS« Slov. Konjice — obrat Majšperk HERIC ZORAN 2 66 Čevljarska delavnica Kidričevo 66 Obrtno podjetje »DRAVINJA« Kidričevo 66 Krajevna skupnost . j Kidričevo 66 i in del zasebnih obrtnikov 66 20. Kmetijski kombinat Ptuj KRAVOS inž. SONJA 4 64,65 2ivinorejsko veterinarski in 66 zavod Ptuj 65 Veterinarska postaja Ptuj 65 Gozdno gospodarstvo i I Maribor — obrat IHuj 65 21. KZ »Jože Lacko« Ptuj LACKO MILAN 2 64 in 65 (dva odbornika) > TOPLAK SIMON 2 22. KZ »Haloze« Ptuj DREO VINKO 4 65 in 66 (dva odbornika) BRATUŠEK FRANC 4 23. KZ »Dravsko poljem JAGER ANTON 2 65in 66 Lovrenc 24. KZ »Ptujsko polje« PRELOG FRANC 4 65 Gorišnica 25. KZ Hajdina KAMPL MAKS 2 65 in 66 b) Skupina prosvcte in kulture b) Prosv. kult. zbor 26. Osnovna šola »Toneta 2nidariča« Ptuj BRAS LJUDMILA 4 64 Osnovna šola »Ivana Spolenjaka« Ptuj 65 Poljsko živinorejska šola Turnišče 65 St. O b m o č j e Odbornik ^,-i^ c «, «5 t- C > m ti >i V) Osnovna šola Cirkulane 63 Osnovna šola Dornava 65 Osnovna šola Gorišnica 63 Osnovna šola Markovci 65 Osnovna šola Zavrč 65 Pokrajinski muzej Ptuj 64 Zgodovinski arhiv Ptuj 64 27. Ekonomska srednja šola Ptuj BRACKO KATICA 2 64 Gimnazija Ptuj 64 Osnovna šola »Franca Osojnika« Ptuj 64 Osnovna šola Desternik 64 Osnovna šola Juršinci 64 Osnovna šola Polenšak 64 Osnovna šola Trnovska vas 64 Osnovna šola Vitomarci 64 Posebna osnovna šola Ptuj 64 Glasbena šola Ptuj 64 Šolski center za lesno in kovinarsko stroko Ptuj 64 Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 64 Delavska univerza Ptuj 64 Zavod za prosvetno p-dagoško službo Ptuj 64 Zavod za informacije in i prireditve Ptuj * (Tednik in Radio Ptuj) 64 28. Osnovna šola Kidričevo HANZL ZDENKA 4 66 Osnovna šola Hajdina 66 Osnovna šola Lovrenc 66 Osnovna šola Majšperk 66 Osnovna šola Ptujska gora 66 Osnovna šola Cirkovce 66 OsnoVna šola Podlehnik 65 Osnovna šola Rodni vrh 65 Osnovna šola Leskovec 65 Osnovna šola Videm 65 Osnovna šola Stoperce ♦'S Osnovna šola 2etale 65 c) Skupina socialnega varstva in zdravstva ''^ c> Sne. zdnivstT. eltor 29. Zdravstveni dom Ptuj LIPOVŠEK VIDA 2 65 Zdravstv. dom Kidričevo 6S Otroške jasli Kidričevo 66 Otroški vrtec Ptuj ' 6« Zdravst. postaja Majšperk fi6 30. Splošna bolnica Ptuj POZNIK dr. ALEKSANDER 4 64 Reševalna postaja Ptuj DEMŠAR dr. MARKO 4 64 Lekarna Ptuj 64 31. Mladinski zaščitni dom Dornava ŠARMAN ADI 2 65 Dom upokojencev Muretinci 65 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ptuj M Otroški vrtec Ptuj 64 Dijaški dom Ptuj 64 Zavod za zaposlovanje delavcev Ptuj 64 Center za socialno delo Ptuj 85 č) Skupina javnih uslužbencev «) o»fMite. »oUt. j*« 32. Uprava skupščine občine i Ptuj KRKTANIC IVTCA 4 M Občinski komite ZKS Ptuj 64 Občinski odbor SZDL Ptuj 64 Občinski komite ZMS Ptuj 64 Obč. sindikalni svet Ptuj 64 Zavod za izmero in kataster zemljišč Ptuj 64 J3. Občinsko sodišče Ptuj IGNJATOVlO SIMA 2 65 Občin, javno tožilstvo Ptuj 65 Občinsko javno pravobranilstvo Ptuj 65 Občinsko sodišče za 1 prekrške Ptuj 65 Postaja LM - občini 66 Oficirji in podoficirji JLA 65 in vsi zaposleni pri ostalih družbenih organizacijah in društvih 65 Poslanci zborov delovnih skupnosti skupščine SRS: a) GOSPODARSKI ZBOR 1. v 64. volilni enoti je bUa izvoljena IVANKA IVANClC, delavka v Tovarni »Delta« Ptuj, za štiri leta; 2. v 65. volilni enoti je bil izvoljen FRANC CIGLAR, trak- torist kmetijskega kombinata Ptuj, za dve leti; 3. v 66. volilni enoti je bil izvoljen BOGO inž. TOMŠE iz Maribora za štiri leta. b) PROSVETNO KULTURNI ZBOR 1. v 64. volilni enoti je bila izvoljena PERC BERNARDA iz Ptuja za štiri leta; 2. v 65. volilni enoti je bila izvoljena JOVITA PODGORNIK iz Ljubljane za 2 leti; 3. v 66. volilni enoti je bil izvoljen IVO TUSEK iz Kidričevega za štiri leta. C) SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR 1. v 64. volilni enoti je bila izvoljena J02ICA SUHADOLNIK iz Ptuja za dve leti; 2. v 65. volilni enoti je bil izvoljen JANEZ VARL iz Maribora za štiri leta; 3. v 66. volilni enoti je bila izvoljena DANICA PRELOG iz Kidričevega za dve leti. č) ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR 1. v 64. volilni enoti je bil izvoljen ANTON GREGORIC iz Maribora za dve leti; 2. v 65. volilni enoti je bil izvoljen DANILO MASTEN iz Ptuja za štiri leta; . 3. v 66. volilni enoti je bil izvoljen ANTON 2AGAR iz Ptuja za dve leti. V letu 1965 preneha mandat tudi vsem poslancem zvezne skupščine, ker so bili izvoljeni za dve leti, in to: 1. TONETU BOLETU iz Beograda, poslancu zveznega zbora; 2. SIMONU PEŠCU iz Kidričevega, poslancu gospodarskega zbora: 3. MARIJI KAMBICEVI iz Maribora, poslanki socialno zdravstvenega zbora; 4. MILANU 2EVARTU iz Maribora, poslancu prosvetno kul- turnega zbora; 5. MIRKU 2LENDRU iz Maribora, poslancu organizacijsko X)litičnega zbora. V Ptuju, dne 6. januarja 1965 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PO OBZORNIKU Ločitev po slovensko (Nadaljevanje s 5. strani) in Bertlom se je sredi zakonske postelje razpotegnila fičkova sen- ca. Treba je bilo samo še sara- jevskega atentata, da izbruhne neizprosen oborožen spopad. Spe- la je dočakala svoje Sarajevo, ko je nekega ponedeljka čistila mi- niaturno notranjost fička, s ka- terim je šel mož prejšnji dan na službeno potovanje, in našla pod desnim sprednjim sedežem mo- drček, ki ni niti po barvi, še manj po velikosti sodil'v njeno garderobo... V zakonski karieri prenekatere. ga moža pride do obdobij, ko za- čuti in verjame, da je moški v bistvu poligamno bitje. Špelina skiištrana glava, ponošene obleke in obraz, ki je vzbujal vtis, da je venomer vložen v čisti esenc, so Bertla neizprosno silili k vse pogostejši primerjavi svoje zgara- ne soproge z drugimi mladimi osebicami njenega spola, ki so križale njegovo življenjsko pot, bodisi po nadvozu bodisi skozi podvoz. V prvi fazi pregrešne primerjave je Bertl svojo boljšo polo-v-ico redno r-bveščal o najno- vejših izslediuh, ki zares niso I terjali bistrega očesa in analitič- nega duha: »Le kako se moreš tako zane- mariti? Le poglej si svoj obraz! Našo tajnico, ki je najmanj pet let starejša od tebe, bi lahko ime- li za tvojo hčerko ...« »Ha, kaj ^lišim! Lepo. lepo! Ali bi mi gnadljivi gospod hoteli po- vedati, kdaj so mi zadnjikrat dali denar za kozmetiko?« »Spela, ne nori! Saj dobro veš, da hraniva za generalno ., .« i V drugi fazi je Bertl svoje ugo- tovitve lepo obdržal zase. V tretji je že razmišljal, če se ne bi ka- zalo o razlikah med ženo in taj- nico še praktično prepričati, kajti teorija brez prakse je kot sedlo brez konja. V četrti je pričel ho- diti v službo lepše oblečen, vedno obrit, in če je le mogel, se je vr- tel v tajničini pisarni ter dekletu, ki je bilo v resnici pet let mlajše od Spele, pihal na srce in dušo. V p^ti je začel delati na poti iz službe kilometrski ovinek, ker je redno povabil tajnico v fička, da ji ni bilo treba v avtobusne vice. V šesti so j^li ljudje iz njune bli- žine stikati glave in šušljati. V sedmi ji je zuapal, da ga žena ne razume, da se je prekmalu poro- ■ čil, da si ni izbral prave družice, I da se počuti doma kot v hotelu I in tako dalje naprej m nazaj. V • osmi jo je povabil na kavo. V de- veti v kino. V deseti ... V enajsti je sledilo Špelino odkritje. Ce so se dogodki doslej razvi- jali s teatrskim tempom, so poslej bezljali eden za drugim kot na filmskem platnu. Primerjava s j filmom je toliko bolj upravičena, i ker sta ŠpeLa in Bertl kot kaka ] solidna režiserja poskrbela, da je ; i bilo v vsakem kadru uničeno čim več materiala na čim bolj spektakelski način. Najprej se je i nakurjena Spela znesla nad izda- jalskim fičkom. Tajnice, te na- gnusne pošasti, ki menda ni ime- la drugega dela, kot da se je spravila nad moža poštene žen- ske, zaenkrat še ni mogla dobiti v roke, zato pa je njen podvojeni ■ srd občutil avto. Da, brez avto- mobila bi ji mož zagotovo ostal zvest, kajti tajnica, ta špehata co- prnica, ga gotovo pogledala ne bi, ko bi ne bil ofičkan. Zaloputnila je vrata motoristične pregrehe s tako silo. da so se na široko od- pirala okna v soseščini. Nato je odvihrala v hišo, spravila nekaj najnujnejših reči v kovček, ga zamenjala s potovalko. ker se je spomnila, da je Bertlovo darilo za rojstni dan, oblekla začudene- 1 ga Bertla mlajšega ln zapustila stanovanje. V avtomobilu najdem corpms delicti je sprva obesila na najbolj vidno mesto v dnevni so- bi, toda pozneje si je premislila in ga skrbno zavitega dala v tor- bo. Možu je pustila listek z la- konskim obvestilom: ODPOTO- VALA NAZAJ K MAMI! ZAKAJ, VES! POGOVARJAM SE SAMO SE PREK ADVOKATA!!! Spela exit, Bertl venit. Po pr- vem presenečenju ob najdbi list- ka, pa po zadregi in skrbi ob razmišljanju, kaj sedaj, se je hi- tro pomiril, z zadovoljstvom ugo- tovil, da utegne biti večer brez žene in otroka čudovito udoben in prava osvežujoča kopel za razrahljane živce, za hip razmiš- ljal, če ne bi šel k tajnici, toda misel kmalu zavrnil in legel kar zadovoljen .spat. Osvežen od trd- nega spanja ob odprtem oknu, ki ga je Spela trdovratno zapirala skozi vse leto, se je brundajoč popevko za popevko odpeljal v službo in ga ugotovitev, da se fičkova vrata nekam nerada za- pirajo im da nekaj na vseh kon- cih in krajih škriiplje in šklepeta, niti malo ni motila. Toda ... (Dalje prihodnjič)