Štev 24.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
14. juni 1925. Leto XII
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 20 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje".
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Radičovci—Pašič sporazum.
Meseca marca letošnjega leta se je odigrao v našem političnom živlenji dogodek, šteroga smo najmenje pričaküvali.
ravno zato, ar ga nesmo pričaküvali, je zbüdo takšo pazlivost, da se od tistoga časa skoro vse politiko živlenje okoli njega süče i ne lista, Šteri ne bi o njem pisao Še zdaj.
Pavel Radič, naslednik svojega strica, je meo v parlamenti govor, v šterom je zatajo vsi, za ka so se Hrvati skoz celih šest let bojüvali, zavrgeo je republiko, autonomijo, odpovedao se v imeni svoje Stranke i Štefan a Radiča vsem zahtevam z izjavo, da v imeni Hrvatskoga naroda prizna centralistično ustavo, — štero je Štefan Radič pred par leti prekuno i izpovedao, da je vsakši izdajalec, što jo prizna — z kralevino.
Ar je prišeo te popun preobrat naednok brez počasnoga razvoja, se je vsakši spitavao i se še zdaj spitavle, ka ga je pripravilo do njega; ka ga je prisililo, da je s svojov strankov preskočo iz edne skrajnosti v drügo, da je postao iz zagriženoga republikanca hlapčevski centralist i veren pristaš kralevine. On sam je povdaro, da je napravo te stopaj zato, ar šče, da pride med hrvatskim i srbskim narodom do sporazuma. Drügi pa so bili inačišega mišlenja. To tem bole, ar Radič te ne šteo dati takše izjave, gda je bio na vladi opozicijonalni blok pod predsedstvom Davidoviča, štera vlada je mela v svojem programi kak najvažnejšo točko bratski sporazum med Srbi, Hrvati i Slovenci. Radič v tistom časi istinsko ne želo sporazuma i je s svojimi nepremišlenimi govori povzročo, da je morala Davidovičova vlada odstopiti. Žmetno je teda vervati, da bi Radiča miseo na sporazum pripravila do toga, da se je popunoma podvrgeo Pašiči.
Čüjmo, ka pravi o tom dr. Korošec. — On je meo 7. junija v Ljubljani na zborüvanji SLS govor o političnom položaji v državi. Celoga govora nam ne mogoče objaviti, zato podamo samo tiste odlomke, v šterih govori o zdašnjoj politiki radičovcov i o Pašiči.
„Sporazum. za šteroga se zdaj vršijo razgovori, vsebüje zahteve: da se verificerajo osporjeni hrvatski mandati, da se da sloboda Radiči, dr. Mački i tovarišom, da se uporaba zakona o zaščiti države glede Radičove politične organizacije ukine i da se preneha s preganjanji hrvatskih volilcov.“ — Ka naj pravimo k tomi? Vse točke se nanašajo samo na Radičovo stranko. Iz toga se vidi, kak dela Radičova potitika za ves hrvatski narod. Radičovci se bojijo za svojo kožo i to jih je pripravilo do toga, da so se priktonili pred Pašičom. On pa se zdaj z njimi špila, kak mačka z mišjov. Po dr. Korošcovom mišlenji najmre tüdi Pašiči ne za sporazum.
O Pašiči pravi: „Pašič ne žele sporazuma, ar on i Pribičevič živela od spora-
med brati i od njüve needinosti. Pašič ne žele sporazuma, nego šče razcepiti blok (blok narodnoga sporazuma i ljüdske dedemokracije, v šterom je tüdi Radičova stranka včlanjena, op.) razcepiti tüdi HSS (Radičovo stranko, op.) i osramotiti Radičovo stranko. Dnes je stari Pašič edini absolutni (najvišji) gospodar političnoga položaja. Škoda, da je počasen i slab gospodar. Zato zastaja vse naše javno živlenje. Tüdi vse parlamentarno delo stoji popunoma pod zavlačevalno, počasno i nesigurno, tipajočo taktiko Pašičovo. To ne več parlament, nego samo kulise (zaslon) za Pašičov abisolutizem v našoj državi. Parlament ne dela, ar njemi Pašič ne püsti delati i ka dela, to nosi tüdi vse pečat Pašičove samosvojnosti. Vse je slabo, nepopuno, protizakonito, ne odgovarja več zdašnjim razmeram. Vse notranje delo vmira na nesposobnosti absolutizma v ministerskom predsedništvi. Naš klub bo vršio tüdi nadale svojo dužnost. Bojüvao se bo proti prevratnim predlogom vlade, kritizerao delovanje uprave i stavo tüdi svoje samostojne zahteve. Ka se nemre doseči. ne klubova krivda, nego nesposobnost, nerazmenje, počasnost i večkrat tüdi hüdobna vola tisti k, ki nam dnes režejo krüh.“
Sodi naj vsakši sam. — Ka smemo pričaküvati od Radiča, ki je za hasek svoje stranke zatajo samostojnost hrvatskoga naroda ? I od Pašiča s prijatelom Pribičevičom (i slovenskimi liberalci), ki s svojov samovolnostjov onemogoča vsakše uspešno delo?
V Ameriki — pri nas.
Ednomi ali drügomi se bo videlo mogoče čüdno, kak pridemo do toga, da ščemo sebe, našo državo primerjati z Amerikov, štera je nositelica sveto v ne materialne i düševne kulture i štero občüdüje ves svet. To včinimo samo zato, ar se naši vodilni možje, ki majo oblast v roki. posebno pa naši liberalci, v svojem vladanji radi ravnajo po peldi velkih, kulturnih držav. Ka tam vidijo posebnoga, to kratko i malo presadijo v domačo zemlo. Samo to je škoda, da se v vsem neščejo ravnati po tüjoj peldi. Ka se njim ne vidi, tisto opüstijo.
Na konci maja je bio predložen zakon o naših osnovnih šolaj. Kakši je te zakon, ne bomo pisali na dugo i široko. Naj bo zadosta, če povemo, da so ga kritizerali i obsodili šolski strokovnjaki, ki znajo, ka je našemi šolstvi v hasek i ka njemi bo v škodo. iz vnogoga kritizeranja pa se vidi, da bo naš novi šolski zakon takši, da se pomali i na tihoma odpravi v šolaj verska zgoja i da se zatre slovenska narodnost.
Ar je našim liberalcom vera takši trn v peti, da jo ščejo z zakoni celo iz šol odpravili i jo s tem iztrgati že iz detinskih src. poglejmo, kak mislijo o veri nešterni vodilni možje v Ameriki.
„Mi postajamo tak moderni, da ščejo nešterni modernizirati celo Boga. A jaz se držim starih šeg. . . . Neminliva slava Zdrüženih držav je, da so vsi naši najvekši možje vervali v Boga!“ — Reči Jamesa državnoga tajnika za delo, šteri je povdaro, da se mora dete v šoli poleg čtenja, pisanja i račimanja včiti tüdi večne verske istine.
„Amerikanci bi včinoli vnogo bolše, če bi izdali svoje peneze za sveto pismo, namesto za električne stolce“. — Russell, šteri je zahtevao odločno versko akcijo za pobijanje materializma v šoli.
„Lepa reč je biti inteligenten, navržen, ročen, a najbolše je, meti lastnosti, štere zahtevajo desetere bože zapovedi: prvo je poštenje, potom še komaj pride batrivnost i razum“. —
Roosevelt.
„Neščemo, da bi naša deca vstopala v svet z düšov, štera bi poslala črna i zamazana ob prvih sünkaj nasprotnih sil. ... Kak Amerikanci začnemo razmiti, da je najvekša potreba v naših opravkaj oblast düše; vredni te oblasti v našem dühi pa sta Bog i vera i mi znamo, da so brez Boga i vere vse lepe reči naše drüžbe samo lepe zvünašnje oblike brez vsebine, stvari pameti, a ne srca“. — Shepherd.
„Katoličanski stariši so osvedočeni, da mora krščanski narod meti šole, v šterih je pouk krščanske dece od prve dobe razsodnosti zvezan s spoznavanjom Boga, z lübeznostjov do jakosti i nasledüvanjom Jezuša Kristuša“. — Dr. Hayes.
Najbole pa so značilne reči Coolidgea, zdašnjega predsednika Zdrüženih držav. Gda je po izvolitvi polagao prisego, se je priklono, da küšne v svetom pismi prečtete reči: „V začetki je bila reč i Bog je bila reč“. V svojem govori je pravo: „Prosveten i civilizeran narod mora v vseh svojih odnašajaj zasledüvati vero i versko živlenje. Socialni občütek i pravice i dužnosti imanja izhajajo iz njega (verskoga živlenja). Dopüstiti nemremo niti v imeni zakona niti zvün zakona, kakšega nasilja v območji düšnevesti. Tak se predstavla vlada Zedinjenih držav, štera je osvedočena svoje moči. Vsigdar bo iskala mir i napredek. Podpirala bo zgojo, v želi, da bo napredüvala vera i bo vsigdar pripravlena podpirati pravico i čast med narodi. Amerika ne išče zemelskoga kralestva, štero bi bilo zgrajeno na krvi i nasilji. . . . Legije, štere pošila v svet, neso oborožene z mečom, nego s križom. Ideal, šteroga žele, da bi njemi (križi) bili pokorni vsi narodi, ne človeškoga, nego božega izvora. Edini cio, za šterim idejo vse njegove žele, je zaslüžiti si miloščo vsemogočega Boga“.
Do takše sodbe o veri i o verskom pouki je pripelala vodilne amerikanske može žalostna zgodovina tiste dobe, gda je vladalo v njüvih šolaj brezverstvo i so mislili, da včini država zadosta, če poda v šoli mladini dosta znanja, štero zahteva vsakdenešnje praktično živlenje. Uspehi so pokazali, da tomi ne tak. Samo znanje, modrost človeštva ne bo rešila. Vsakdenešnje pelde nam kažejo, da dostakrat ravno velka znanost pripomaga k vekšim hüdobijam.
Zakaj se ne ravnajo naši naprednjaki tüdi v tom pogledi po kulturnih narodaj? Če verski pouk za Ameriko ne sramoten, ki je najbole napredna država na sveti, zakaj bi bio potom nazadnjaški za Jugoslavijo, štera se še nikak nemre računati med najbole kulturne države. Če Coolidge, ki je vladar najvekše države na sveti, vüpa povedali, da brez verskoga živlenja ne prave prosvetlenosti i civilizacije, zakaj ne bi pokazao toga tüdi Pribičevič, šteri se s Coolidgom nikak nemre postaviti v edno vrsto ?
Znamo, za kaj Ide našim liberalcom. Njim ne telko za naprednost, za prosvetlenost i kullurnost, nego iztrgati nam ščejo to, ka nam je najsvelejše, to pa včinijo zato, ár slüži njüvim — vnogokrat nepoštenim — namenom. Potom pa še pravijo, da so prijateli ljüdstva !
Podpirajte Novine!
2
NOVINE
14. juni 1925.
FILOS:
Človek — ubijalec.
„Si vis pacem, para bellum!“ so pravili stari Rimlani. Naš moderni svet jezero let sledkar istotak pravi: „Če ščeš mir, pripravlaj se na boj!“ Strašno, če pomislimo kak se lüdje kolejo med seov, od kar živijo na sveti. Kelko nedužne krvi je steklo, kelko bridkih skuz pretočilo, kelko cvetočega življenja je bilo pokošenoga v najlepšem cvetji, v najlepšoj mladosti, kelko je ostalo sirot obvüpanih, zapüščenih! Strašen je rod človeški v svojoj hüdobiji, v svojem zverinstvi, štero izhaja iz sebičnosti, iz koristolovstva, iz poželenja po nadmoči i osvojenji premoženja našega bližnjega. Strašen je človek, poleg svojega razuma, zvanja na zemlji; v svojoj krvoločnosti nadkriljüje najbole divja i krvoločne živali v velikansko pragozdih. Vsi si Želemo mir, a na mir se pripravlajo narodi z vzdrževanjom i organizacijov vojne sile. Pred kratkim smo šteli v novinah statistiko vojaštva v evropskih državaj, štero tüdi tü podamo. Štatistika militarizma je strašna ! Sovjetska Rusija drži pod orožjom 1 miljon 3 jezero lüdi, Francuska 732 jezero, Švica 500.000 (narodna milica), Italija 250.000, Poljska 250.000, Španjolska 240.000, Holandlja 163.000, Angleška 256.000, Čehoslovaška 149.000, Jugoslavija 130.000, Romunija 125.000, Grčka 110.000, Nemčija 100.000, Madjarska 33.000, Austrija 21.500, Bolgarska 20.000 itd. Velikanska števila i slična števila, miljarde dolarov bi našteli, Če bi računali, kelko košta vzdržavanje toga lüdstva. Zakaj to ? Ne bi lehko bili brez toga? Vsakši se tak pita i neide nam v glavo, kak je to potrebno.
Pravijo modrijašje, šteri kakpa ne trpijo od vojske nikaj, ka se mir lehko vzdrži samo, če se vedno pripravleni na vojsko, kak smo to že zgoraj omenili. Človeki posili sili smej na vüsta, gda to čüje ali šte. Mir vzdržavati z vojnov silov? To nemre biti istina. Mi mislimo, ka se mir vzdrži samo, Če se širi, spoštüje i vsešerom drži najlepši zakon, šteroga človeštvo sploh pozna: lübezen do bližnjega. Nigdar sila ! Sila rodi protisilo, vojska drügo vojsko, preganjanja preganjanje, umorstva ešče grozovitejša pokolja. Med trpečim človeštvom so prokletniki, šteri napihüjejo, svajajo, iščejo nemirov, nesporazumov, iščejo prilike, gde poslati človeka na človeka, da se bije, kole, möri, a oni si s peklenskim smehom i satanskim zadovoljstvom menejo roke i se rogajo, posmehüjejo človeki, šteri mori, šteri trpi i v groznih bolečinah umira. Strašna usoda človeštva, da s krvjov polevle svojo grüdo, k šteroj njemi je srce zraslo, štero njemi je dao Stvarnik, da jo obdelavle i na njoj v miri živi.
Mir, mir med človeštvom ! Lübezen med Človekom, prijatelstvo med narodi ! Ali je ne to lepše? Mirü si želemo vsi, ki čütimo v svojih srcih lübav do bližnjega, a toga mirü nam ne dajo izvržki človeške drüžbe, šteri ešče izda majo v svojih rokah usodo človeka na zemli. Mi ščemo mir, ščemo ostati na svojoj zemlici mirni, ščemo delati zadovolni, ščemo živeti s svojim sočlovekom v istinskom bratskom prijatelstvi. Lehko nas je pa strah ! Nad človeštvom, nad svetom se zbirajo temni oblaki. Pripravla se ostro železo, pripra-
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Misliš, da si tüdi zdaj lehko gospod! Kodiš si, ne gospod. Zapomni si ! Lehko postaneš ednok tüdi gospod, a ne tak, kak se zdaj včiš.
— Jaz neščem gospoda špilati; — je pravo znova dečko, zdaj že premagavši jeclanje. Delati ščem. Zato bi se rad drügo včio.
— Drügo? — Je pitao s zategnjenim glasom Gohér. Ka pa takšega? Ka je tisto drügo? Sem radoveden.
— Inaš ščem postati.
Gohér je zaničlivo gledao na njega.
— Gospodski inaš. No to si lehko taki. V sosedščini pri grofi. Tam ravno takšega maloga inaša nücajo. Včera so stirali staroga, ar je krao. Lehko stopiš na njegovo mesto včasi.
Bridka zaničlivost je privabila skuze v Elemérove oči.
— Neste me razmili. Jaz ščem biti mašinister; električni mašinister. Za tisto pa nešolan človek ne vala. Jaz mam za tisto volo, zato se tisto želem navčiti.
— Teda se za meštra pripravlaš ?
— Ja, če dopüstite.
— Ka me briga. Itak ne bo iz tebe nikaj, to znam. Ali te iz edne šole vržejo ali iz drüge; sramota je ednaka.
— Jaz pa se ne sramüjem.
— Znani, znam, nevalani potepin.
— To nesem. Pošten delavec Ščem biti,
vla se orožje, strelivo, pripravlajo se ladje na vodi, ladje v zraki, delajo se plini, človek je v školi, gde se ravnotak pripravla za smrt, vči moriti! Izda ešče vidimo krv prošle svet pretresujoče vojske, gledamo sirote, gledamo slepce, može brez nog i rok, gledamo vničena pola, a že se pa vse pripravla na pokolj, na viher, na ubijanje — na vojsko. Po sveti se namesto škol zidajo kasarne, fabrike za municijo. Namesto bolnic, hiralnic, karitativnih ustanov, prosvetnih zavodov se podigajo trdnjave, se zidajo vojne stavbe. Namesto navukov o potrebnom gospodarskom, socialnom i kulturnom pouki, se človek poučuje v rabi orožja, se vzgaja v sovraštvi do sočloveka; človek se vči človeka klati. Evropa težko vzdihuje pod neznosnimi bremeni dolgov, njeno gospodarstvo i finance pod ničlov, vsešerom je brezposelnost, lehko pravimo glad i pomenjkanje. Ta Evropa se je ešče ne navčila, ona se pripravla na boj, ona se oborožüje. Svet se šče kopati duže v človeškoj krvi . . .
NEDELA
III. po Risalaj. Evan. sv. Luk. 14, 16-24.
— Vsi pa so se začnoli izgovarjati.
Bogat človek je pripravo gostijo i je poslao svojega hlapca, da nazove vküp goste. Hlapec je šo, povedao želo svojega gospoda, a povablenci je neso spunili. Neso meli časa. Vsakši je morao iti na svoj poseo: prvi je küpo hišo i šo jo je gledat, drügi je prignao par volov, te je morao sprobati, tretji se je oženo, štrti je meo te opravek, peti onoga, za to pa nieden ne šteo meti časa, da bi se vdeležo gostüvanja.
Kak verna slika naše dobe je ta prilika. Do pičice se spunjavle vse, ka je v njoj popisano.
Gospod nam je pripravo nebesko gostijo. Pri zadnjoj večerji je dao v jed svoje meso i v pijačo svojo krv i je pravo, da bo to dvoje med nami do konca sveta. I kak milo nas vabi k toj nebeškoj gostiji. „Pridite k meni vsi, ki se trüdite i ste obteršeni i jaz vas polejkotim!“ Ali pa čüjemo njegov glas ? Se li brigamo za njegovo povabilo? Ali hitimo, da bi vživali njegovo gostolübnost, da bi se z njim vred radüvali nad tem, ka nam je pripravo? „Pridite vsi,“ pravi Kristuš. Svet pa njemi odgovarja: „Nemamo časa; hiše smo küpili, vole moramo sprobati, oženili smo se, peneze moramo grabiti, ar je küp še premali, ar smo še presirmaški, prekodiški, veseliti se moramo, vživati, jesti, piti, igrati, spevati, plesati, se smejati, ar je živlenje kratko i se moramo paščiti, da niti edne minote ne zamüdimo. Vnogo žel mamo, dosta bi radi dosegnoli, čas pa beži, zato se pri tebi, Jezuš, nemremo stavlati. Odpüsti nam i mej nas izgovorjene!“
Tak teda. Svet nema časa za nebeško gostijo, ne čüti potrebe po nebeškoj hrani. Zemelske dobrote so njemi vse. Za novo hišo, za par jüncov, za ženo, zaküpček zlata, za kupico vina, za veselice, igranje, spevanje, ples, za zamazane blatne strasti, poželenja, se odpove Gospodovomi povabili, zataji svojega Odrešitela i Zveličitela,
zamuri svojo düšo, düšnovest, ár je zemelsko Živlenje več, kak nebeška hrana, ar je telo, štero bodo za par let razjedali črvi, za vekše, kak nemrteina düša, štera se bo veselila ali pa tüdi trpela na veke. Ali se ne zgrozimo, če to pomislimo ? Ali nam srca ne prevzeme žalost, gda vidimo, kak je svet zasleplen ? — Sami se pogüblaino. Gospod nas je povabo, mi pa odbijamo njegovo povabilo. Milo nas je pogledno, mi pa njemi obračamo hrbet. Kak dugo se ne spregledamo? Ali mogoče mislimo, da bo meo Gospod vsigdar potrplenje, da bo do konca trpo? Motimo se. Ednok se mera dopuni in te izgovori reči, štere je zgovoro na križnom drevi pred svojov smrtjov: „Dopunjeno je !“ i njegovo smileno srce se zapre pred nami. I ka bo po tom? Sklepali bomo roke, gledali proti nebi i zazavali Njega. A groza, ka se zdaj mi izgovarjamo, tak se bo izgovarjao On. — Nasmejao sem se vam, a neste me šteli spoznali. Vabo sem vas, vi pa ste me odbili. Klonkao sem na vaša srca, a zaprli ste mi jih. Samoga sebe sem se vam ponüdo, vi pa ste me zavrgli za küp blata (za novo hišo), za ženo, za minlivo veselje, grešno vživanje. Ne ste me šteli poznati, zato tüdi jaz vas no poznani. — Kak njemi bo odgovarjati? Trepetali bomo i šklepetali z zobmi. Pomagalo pa nam to ne bo. Iskali smo zemelsko veselje, zato nebeškoga ne bomo smeli vživati.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dobrovnik. G. Imre Kollin, sin našega g. doktora Ignaca Kollin, je bio v Beči promoviran za doktora vsega zdravilstva.
Orlovski odsek v Žižkih nastopi v nedelo 21. toga meseca v Vel. Polani. Pred poldnevom je sküpna sv. meša v polanskoj cerkvi. Popoldnevi je pa javna prireditev. Nastopijo člani, članice, naraščaj, mladenke i gojenke pri sodelovanji godbe. Što šče te den viditi nekaj lepoga, naj pohiti v Polano. Žižkovski orlovski odsek se je že večkrat izkazao kak jako dober s svojimi telovadci, za zdaj pa so izdelali naši Orli posebno dober program, šteri nam kaže, da bomo za istino meli lepo popoldne v nedelo v Polani. Vsi prijateli Orla, prite kak v najvekšem števili v nedelo na orlovsko prireditev! Vstopnina je: sedišče 5 din, stojišče 2 dinara.
Shod naš stranke je v nedelo 21 toga m. v Vel. Polani po ranoj meši. Govori tajnik SLS g. Kranjc iz Maribora. Vsi naši moški na te shod v Polano !
Sokoli v M. Soboti, V nedelo 14. t. m. so meli Sokoli zlet v našo Soboto. Celi tjeden so pisali po svojih novinaj za te zlet, vabili so vse, naj idejo v lepo i bogato Prekmurje. Nas domačine pa tej Sokoli, šteri so v Prekmurji, majo za tepce, za nekulturen narod i naš kraj nazivlejo za Sibirijo. Čüdno se nam vidi, ka tej „kulturonosci“ itak tak radi p idejo v to „Sibirijo.“ Zato pa Sokoli lehko spravijo vsakši mesec cele vlake Sokolov v Prekmurje, tü bodo vsigdar hladno sprejeti.
Je protesterao dečko s povdarkom.
— To si. Ja. Se zna, da se ti ne sramüješ. Sram pa je mene. Celo drüžino. Skvaro si se. Za nas si zgüblen. Ka me briga, kašteč začneš. Jaz več ne bom odgovarjao za tebe. Gor je pot i dol je pot. Lehko ideš. Slabo mi postane, če te vidim. Vö iz moje hiše ! ... Si razmo ?
Elemér se je šteo izgovarjati, da ga stric ne razmo, naj vse razloži. A Gohér ne več poslüšao na njega. Zazavao je deklo, da ga vö odpela.
Elemér se je namesti obrno i se paščo proti vratam. Njega bogme naj ne da vö metati te Človek.
No Mari ga itak ne bi vrgla vö.
Pred vrati je henjao, da bi par reči spregovoro z Mari. Ona je tak dobra bila te naproti njima, gda je se prišeo s Trezikov; zdaj tüdi ne bo mogla obrnoti od njega srca. Prositi mora od nje falat hrüha ar je lačen ! Prenočišče že dobi na polji, na bregi potoka. Tak so živeli tüdi kodiški dijaki. On pa je zdaj istinsko kodiš.
A Bog že poplača tistomi, šteri ga za to napravi.
Poplača On.
Samo da dekla ne bila Mari. Nekše dugo, süho mlajše. Njena zvünanjost i obnašanje je takše, kak da ne bi bila iz te vesi. Mogoče tüdi ne.
— Ka pa Mari več ne tü? — Je pitao bojazlivo dečko.
Dekla je Čisto blüzi prišla k njemi, da bi mogla govoriti bole bilo.
— Ka ste vi gospod poznali Mari?
— Kak je ne bi poznao.
— Omožila se je. Tü v vesi. Vesela je bila, da se je lehko rešila te familije. Tüdi Jaz ne prestojim dugo. Rada pa bi počakala konec pogodbe; ovak bi pravili, da sem jaz neznosna. Da bi za menov dobili koga, imetno verjem. Iz te vesi niti takše ne, kak mali prst. Mene so tüdi z drügoga kraja pripelali. Pes sem tü, ne dekla. A niti ne vüpajo püstiti, da bi gladüvao; jaz pa telko gladüjem, kak püščavnik, ki se posti. Poleg toga pa so lüdi sirovi. Videla sem, ka je delao gospod z vami. Sramota. Jaz pravim.
— No, kaj ne? — Je pravo mladenič skuzeč se.
— Sirmaško dete ! Tak ste se mi zasmilili. Da bi vam samo mogla pomagati. Peški ste prišli, jeli?
Peški bogme.
— Sirmaček ! I vas še vöstra. Sramota.
— Povejte mi, gde stanüje Mari, če znate ?
— Če znam? — Je odgovoro dekla. — Ka pa. da znam. Od cerkve štrta hiša. V svojoj hiši. Tam se je nastanila z možom. Tišlar je. Tüdi s toga spoznate hišo, če tüdi je tmica. Siva tabla je na švislaj.
• Hvala lepa. Že znam, štero je štrta hiša; Mari je pokazala, gda je tü bila.
Mari je že legla spat; po leti itak mora zaran vstajati, da lehko opravi delo okoli hiše, opravi v ogradi i pri živalaj.
Prestrašila se je, gda je Elemér zaružo. Drügi človek ne prihaja v takšem časi k dveram tihinske hiše, samo tisti, pri šterom je nevola, ali gda v slabom nakanenji šüta,	(Dale)
14. juni 1925.
NOVINE
3
G. poslanec Klekl so toliko ozdravili, ka jim več ne trbe biti v bolnišnici. Odišli so na Telovo v Čerensovce. Tü ostanejo par tjednov potem pa, či de potrebno, odidejo v zdravilišče.
Vidonci. Pri nas smo meli na belo nedelo blagoslavlanje novoga zvona. Slavnost se je začnola z prošecijov iz Gor. Lendave, štero so vodili g. kaplan. Pri prošeciji je spevao pevski zbor pod vodstvom g. nadvučitela Tamarija. Vidončanje se tem potom zahvalüjemo g. kaplani, nadvučiteli i vsem, šteri so pripomogli, da se je prireditev tak dobro obnesla, kak tüdi onim, ki so sploh pripomogli, da smo dobili novi zvon. — Vidončanje
Dovoljeno je pa naküpüvanje živine v Medžimurji. Velki župan mariborske oblasti je z razglasom v „Uradnom listi“ dovolo zopetno küpüvanja živine pa doma od hiže do hiže po celom Medžimurji, kak je to bilo prle.
Črensovci. Za občino Črensovci nekak slabo ide pri delitvi senožati na veleposestvi. Lani smo senožati dobili, letos so nam je razdelili, k leti bomo je pa lehko hasnüvali, če kak pa inači ne pride.
Čüdno postopanje. Nešterne občine so letos ne dobile senožati na veleposestvi, da bi lüdje lehko kosili travo i si spravili seno, nego si je nekak zmislo bole modro, senožati so dali kositi „z reza“ i zdaj bodo delili bagie našim kmetom. — V Zamostji (Hidvég) so ednok komaj začnoli z naseljevanjom naših lüdi. Nekaj pa je tü ne v redi. Zemlja, štero so naseljemi dobili, je bila posejana od uprave veleposestva, zdaj pa gospoda zahtevlejo od tej stromakov polovico celoga pova za letos. — Od več mesti se čüje, ka se pri vseh veleposestvih nekak nerazumlivo postopa i to vsigdar na škodo naših lüdi. Potrebno bo lekaj malo od bliže pogledati postopanje pri raznih delitvah senožati i zemle.
Vpisavanje novih dijakov v sobočko gimnazijo bo dne 29. pa 30. junija. Na Petrovo se vpisavanje začne ob 10. vöri, drügi den pa že ob 8 vöri. Sprejemni izpit (eksamen) za vse nanovo vpisane bo dne 30. junija od 10. vöre naprej.
Starišje naj pridejo z decov. Prineseo naj zadnje šolsko spričevalo pa krstni list. Vpisavanje je v pisarnji v gimnaziji.
Ali naj damo svojo deco na sobočko gimnazijo ? Tak spitavlejo starišje. To pa zato, ka so zvedili, ka minister Pribičevič pa drügi takši, ščejo to gimnazijo zapreti. V istlni je zadeva etak. Prišla je odredba, ka more biti v vsakšem razredi telko pa telko dijakov. Či jih nega, te se tisti razred more goristaviti i to po celoj državi. V Soboti pa istinsko nega v višiših razredih predpisanoga števila. Dozdaj se ešče ne ve, či stavijo 5. pa 6. razred. Kakšte bo, naj se starišje nikaj ne bojijo, ka nebi vpisali svoje dece. Ravno zato se more dosta dece letos vpisati, naj vidijo, ka bo potrebno število.
Dobrovnik. Po sodnijskoj razsodbi mora biti mesnica- pri nas eden mesec zaprta. S tem smo pa prizadeti najbole Dobrovničarje, ar moramo v Lendavo ali Beltince hoditi po meso. Se ne bi dalo to inači napraviti?
Ne v Jüžno Ameriko. Nešterni naši izseljenci, šteri so odali doma grünte i hiše i so šli v Brazilijo, Argentino, ar so mislili, da bo tam dober zaslüžek, zdaj so se pa že vnogi vrnoli domo brez vseh sredstev i betežni. Kak tej pripovedavlejo so razmere naravnost tam strašne, zato vsakoga Opominjamo, da se naj ne podavle v takšo negotovost. V južnoj Ameriki je bila slaba žetev i tak je celo leto bilo vse puno domačinov brezposeinih, kak bi pa te prišeo do dela tüjec. Domačini tüjce mrzijo i tüdi same oblasti ovirajo priseljence, da bi dobili slüžbo. BrezposeInost je ne samo na farmah nego tüdi v fabrikah. Na jezere i jezere lüdi čaka pred fabrikami, či bi koga sprejeli na delo. Svoje peneze spotrošijo, potli pa pride glad i trpljenje i dosta nesrečnih izseljencov je šlo že v prostovoljno v smrt, ar so ne mogli živeti. Zato naj vsak pazi, naj njemi bodo popisane razmere vzgled, da ne nasede brezvestnim agentom, šteri bi ga spravili od penez i od zdravja. — Velki župan mar. oblasti. (Opomba. — Priporočamo oblastvom, da tüdi same, kak naj ostreje nastopijo proti takšim agentom. Pri nas so, šteri so že za istino spravili dosta drüžin v najžalostnejše razmere. Ali tej niso kaštige vredni ?
Cerkveni rop. V Murskoj Soboti je nikak v Soboto po dnevi Iz tabernakla odneseo monštranco (svestvo). Telko je ešče bio pošteni, ka je sveto hoštijo na oltari püsto. Ropar je bio najbrž što takši, ki je na Telovo pri prošeciji vido monštranco pa se njemi je dopadnola, čiravno je ne bila dragocena. Znao je pa tüdi, ka je tabernakel nikdar ne zaklenjeni, kak to pravijo vsi lüdje, ki so vidili. Či bi bio tabernakel zaklenjeni, kak je to vsešerom, se to nebi zgodilo. Orožniki skrbno iščejo krivca.
Na Martinišče je nabrao v Chikagi Anton Horvat iz Žižkov 55 Dol. 50 centimov. Dali so:
Marko Zelko, (Krampačov) Črensovci, 20 Dol. Ana Halas, Črensovci, 10 Dol. Ivan Turnar Črensovci, 5 Dol. Verona Žalig Črensovci, 5 Dol. Ivan Špilak Nedelica, 5 Dol. Ivan Denša (mlajši) Brezovica. 5 Dol. Matjaš Hajdinjak Črensovci, 2 Dol. 50 ceni. Ferenc Peteric Trnje 3 Dol. Kata Rop G. Bistrica 1 Dol. Vsem vrlim darovnikom se sceloga srca zahvaIimo. Te njihov lepi dar nam je jako prav prišeo, ar smo v velkoj stiski za peneze. Prosimo ešče, naprej nam pomagajte.
Dol. Lendava. Dne 18., 21. i 22. toga meseca bode gostovalo pri nas ljubljansko dramsko gledališče. Igrali bodo več iger v hoteli „Krona.“
Poštne pristojbine so dragše i to; priporočeno pismo doma 4 din, za Ameriko 6 din. ekspresno pismo doma 4 din, v Ameriko 9 din, Tiskovine do 20 gr. 50 par.
Država.
Povoden v Paračini. Zavolo vnogoga dežja je izstopila reka Crnica i preplavila Paracin tak, da je stala voda na mestaj po dve, tri, štiri metre visiko. Valovi so odnesli vnogo živine, pohištva i dragih predmetov. Povoden je prišla po noči i ljüdje so po večini na strehaj prenočili. Živine je vnogo prešlo, krmo pa je voda vso vničila.
Ciganček na glasbenoj šoli. V glasbeno šolo v Osjeki je pripelao cigan Djurdjevič svojega 6 letnoga sinčka i proso, da ga sprejmejo kak učenca, rekši da je izvrsten goslač. V potrdno sta ciganček i oča odigrala na goslaj pesem, kakše sta navadno igrala v krčmaj. Profesori so vgotovili, da je ciganček istinsko velik muzik i so ga sprejeli v šolo.
Za ženske. V bivšoj Srbiji je postajao zakon, šteri ženskam ne da nikših pravic; ženska hči nikaj nemre podedovati (herbati) samo moška deca. Te zakon zdaj ščejo potegnoli na celo državo. Našim ženskam, štere so do zdaj mele že nekše pravice, zdaj ešče te ščejo krej vzeti. Vsa ženska drüštva zdaj prirejajo shode i i protesterajo proti toj nakani, štera bi žensko postavila sužnjico.
Z britvov si je prerezala sinjek v Zagrebi 21 Ietna dijakinja, prle (pa je že pila lizol (gift). Bila je včasi mrtva.
Domača politika.
Usoda radičovih mandatov. V narudnoj. skupiščini se je vršila seja sküpščine, kda se je razpravlalo o verifikaciji anketiranih mandatov radičovih poslancov. Usoda radičovih mandatov je jako zamotana stvar. Pogajanja za sporazum med Pašičom i Pavlom Radičom so ne mela nikšega uspeha. Pašiči je ne zadosta, ka so se radičovci odpovedali republiki, on zahteva več od njih, kak najvekšo kapitulacijo Radičovci so zatogavolo jako nezadovoljni, posebno poslanci — kmetje so jako proti Pašiči, šteri na tak način izigravle Hrvate i sporazum. Na seji so anketirani mandati ne bili overovleni, nego se je verifikacija odgodila za nedoločen čas. Pašiči bi najraj to zadevo odložo do jeseni. — Znani govor dr. Korosča je globoko posegeo v politične razmere, sami radikali nemrejo prikriti vtisa, šteroga je napravo. Opozicionalni blok pa, kak se vidi, je postao dosta čvrstejši.
Ljüdski šolski zakon. V odseki za te zakon se vodi razprava. Naši poslanci ostro kritizirajo posamezne člene zakona i branijo pravice Slovencov glede lüdskih škol.
Sküpščina počivle. Seje narodne sküpščine so odložene za par dni. Te čas šče Pašič porabiti, da premisli politični položaj, posebno zavolo radičovih mandatov. Cela opozicija je protesterala proti, ka sküpščina ne bi delala, kda je tak dosta dela.
Za lüdstvo i proti lüdstvi. Naši poslanci so stavili predloge narodnoj sküpščini i to: da se zviša eksistenčni minimum od 5.000 Din na 20.000 Din. (To je, da što ma na leto 20 000 Din dohodkov i više tisti plača davek zvan osebno dohodnino ne kak je dozdaj, da što ma samo 5000 Din mora plačüvati osebno dohodnino.
Svetovna politika.
Maroko. V toj pokrajini v Sev. Afriki se že dugo bijejo boji med Francuzi i domačini. Voditeo domačinov Adb-elKrim ma močne čete i je že Francuze v večij mestaj porino nazaj.
V Kini se pripravlja splošna revolucija, štero podpirajo Rusi. Že več tjednov štrajkajo delavci, šteri zahtevlejo, da se vse gospodarske zveze z Angleškov i Japonskov prekinejo, če ne, nastane generalni štrajk. Kak listi pišejo, je pričakovati splošno nacionalno revolucijo celoga Kitajskoga naroda, šteroga je 400 miljonov.
V Bolgariji ešče izda sodijo i morijo krivic atentata i sploh opozicionalce. Dijaštvo, štero se vči v inozemstvi, je izdalo proglas na celo evropsko kulturno javnost, da priskoči Bolgariji na pomoč, ovak bo se prelejalo preveč krvi.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
H. Kmečka izobrazba.
VIII.
Na dugo i šörko smo razpravlali o kmečkoj izobrazbi i čas je, da to Pitanje končamo. Potrebno pa je, da se na konci še ednok vrnemo na vse, o čem smo govorili, da še na kratko podamo misli, o šterih smo v večih številkaj razpravlali. Rado se najmre dogaja, da za eden teden človek že pozabi, ka je prle čleo i tak zgübi zvezo med novimi stvarmi i med tistim, ka je že prle čteo. Ponovitev zato ne bo odveč.
Naloga vsakše izobrazbe je, da napravi iz vsakšega človeka pravoga, celoga človeka, to se pravi, da njemi poda vse, ka ga dela pravoga člana človeške drüžbe. Pri izobrazbi prideta v račun um (pamet) i srce; um mora izobrazbo pripelati do spoznanja istine, srce pa mora navajati k lübezni do toga, ka je spoznao um za istino.
Kmečki človek je sin narave. Trdno je navezan na zemlo, štera njemi za trüd, da jo obdelava, prinaša sad i ga s tem hrani. Drügi velki dar za kmečkoga človeka je stalen dom. Domača hišica, gde se je rodio, gde je dobo prve pojme o sveti, o živlenji, o Bogi; tom v šterom proživla dneve svojega živlenja i v šterom se navadno tüdi loči od sveta, — hišica teda, štera je njegova od zibelke do groba.
Kmečki stan se po svojem zvanji loči od drügih stanov. Po svojem značaji je nekaj tak različnoga, da se ne da primerjati z niednim drügim stališom. Ar pa je nekaj posebnoga, samo svojega, ma tüdi posebna, samostoja znamenja, Štera, ga delajo za to ka je. Kmečki stan ima svoje posebne navade, svoje šege, štere bi indri zaman iskali. Kmečki človek ima celo svojo posebno obleko, v šteroj se spozna tüdi med velkov vnoticov ljüdi, šteri so kotrige drügih stanov.
S tem smo podali značilne poteze kmečkoga stana; to so navezanost na zemlo, stalni dom, šteri je kmeti zibelka i smrtna posteo, kmečke šege, navade i kmečka obleka.
Po vsem tem se pitamo, ka je naloga kmečke izobrazbe? — Naloga vsakše izobrazbe je — kak smo povedali — da napravi iz vsakšega človeka pravoga, celoga človeka. Če to naobmemo na kmečko izobrazbo, nam je očivestno, da je naloga kmečke izobrazbe napraviti iz kmečkoga človeka, pravoga človeka, to je, dati njemi tisto, ka ga bo ločilo od vseh dragih stanov, vtisnoti njemi pečat kmetstva.
Najvažnejše je, da kmečki človek spozna, ka je kmečki stan. Priti mora do osvedočenja, da Bog kmeta ne stvoro za kaštigo, da kmečki stan teda ne nekaj takšega, ka bi se moralo zaničüvati, nego nasprotno, da je kmečki stan tak važen, da brez njega človeški rod niti obstojati ne bi mogeo. Če pride kmečki človek do toga spoznanja, se njemi trüdi i težave, štere mora prenašati ne bodo videle prežmetne, nego bo s potrpežlivostjov, celo z lübeznočov prenašao vse, ar se njemi v srci zbüdi ponos, ar se začüti počaščenoga s tem, da je kotriga stana, šteri je fundament človečkoga roda. - S tem je naloga izobrazbe napol Se izvršena.
Kmečki človek pa mora tüdi spoznati, v kakšem razmerji naj bo z zemlov, štero obdelava. Gotovo je, da zemlo ne sme meti za nekakšega sužnja — kak to delajo denešnji materialisti — šteri je samo za to, da njemi slüži, da ga hrani. Ravno zavolo toga, ar ga zemla hrani, ar jo on namaka s svojim znojom, mora čütiti do nje nekše spoštüvanje, štero bo ga navajalo k tomi, da bo ravnao z njov, kak da bi bila njegova živa dobrotnica.
Domača hiša pa naj bo kmečkomi človeki nekakše svetišče, v šterom prebije v krogi svoje drüžine proste vörice svojega živlenja, svoje večere po vtrüdlivom polskom deli, nedele i svetešnje dni, gda počiva po šestih delavnih dnevaj tedna. Dom mora biti privlačna moč, štera pridrži kmečkoga človeka pri sebi, namesto, da bi šo iskat razveseljevanje v drüžbe ali celo v krčmo. Da pa bo mela domača hiša to moč, mora vladati v njoj pravo živlenje — brez domačega kreganja.
Velkoga pomena je tüdi kmečka obleka, zato trbe pazlivost obračati tüdi na njo. Ka ne kmečko, ne spada na kmečko telo. Je ravno tak, kak če bi se kovran nakito s pavinim perjom.
Ne smemo opüščali tüdi kmečkih navad, ar te so tak tesno zvezane s kmečkim živlenjom, da si toga brez njih skoro niti mislili nemremo.
Pri kmečkoj izobrazbi pa pride v račun tüdi Še nekaj drügoga. To je razmerje kmečkoga človeka do Cerkve. O tem pa moramo še posebi govoriti.	(Dale)
4
NOVINE
14. juni 1925.
Zanimivosti.
Tri pitanja i trije odgovori. Pruski kral Friderik II. se je za svojo gardo tak zanimao, da je poznao vsakšega vojaka. Gda je zagledno kakši nepoznani obraz med vojaki, je taki pristopo i stavo dotičnomi tri pitanja i to skoro vsigdar v istom redi: Kelko si star? Kelko časa si že v armadi? Ali si dobo krüh i zaslüžek? Zgodilo pa se je, da je stopo v armado mlad Francoz, šteri niti reči ne znao nemški. Tovariši so ga navčili odgovore na tri pitanja, ar so znali, da ga bo kral pitao. Odgovori so odgovarjali pitanjam v istom redi i so se glasili: 21 let, Veličanstvo! Šest mesecov, Veličanstvo! Oba, Veličanstvo! Par dni sledkar je Friderik tisti polk preglejüvao, friško zagleda rekruta i ga je začno spitavati. Po nesreči pa je začno z drügim pitanjom: „Kelko časa si že v armadi?“ — Francoz navajeni na privčeno vrsto, odgovori: „21 let, Veličanstvo!“ — Kral je bio malo začüden, a je vseeno nadelüvao: „Kelko si pa potom star?“ — „ Šest mesecov, Veličanstvo.“ — „To je pa že preveč, ali si ti norc ali pa jaz!“ — pravi Friderik. — „Oba, Veličanstvo !“ — „Dobro, to je oprvim, da mi je moj vojak norca v obraz zalüčo. Ka pa misliš s tem, lübi moj, ha?“ Komaj zdaj so prišli do spoznanja, gda Francoz več ne znao odgovoriti.
Za smeh.
Salapenec i sin sta potüvala po sveti.
V nekši vesi jiva je dohitela noč, zato sta pri ednoj hiši prosila prenočišče. Poslali so jiva na gümno, gde je bilo malo slame. Oča je legeo na slamo, sin pa je moran spati poleg njega skoro na praznoj slami. Drügo jütro je lübeči sin pomilüvao očo: „Oh, jaz sem meo samo par slamic pod seov, pa me vse čunte bolijo, kak pa morajo boleti šele vas, ki ste ležali na celom küpi slame!“
Iz šole: 1. Učiteo: Kakšno lastnost ma vročina? Učenec: Da raztegüje tela. — I mraz? — Da jih krči. — Dobro. Posvedoči to! — Po leti v vročini so dnevi dugi, po zimi v mrazi pa so kratki.
2. Učiteo: Kak pa je kaj tvojemi betežnomi brati? — Učenec: O je bolše; dnes je bio že bit.
3. Učiteo: Ka se zgodi, če ješ nezrela jabuka? — Če me oče dobijo, me nabijejo.
4. Kak razmiš pregovor. Nihče ne spadne vučen iz nebes ? — Učenec: Najhitrej ne niednoga gori.
5. Zakaj je mesec tak bled ? — Ar niedno noč ne spi.
Gospodarstvo.
Piše. Izidor Horvat, učitelj.
Živinoreja.
(Tü pojdoč omenim nekaj, ka bi pravzaprav spadalo inam, ali zaradi važnosti i aktualnosti pitanja povem. Pri nas v Prekmurji so ogromni gospodski travniki. Pravzaprav so ti edini, gde si nakosimo travo i spravimo seno. Najvekša graje je pa vredno, da so ti travniki kak najslabši! Dnični, močvarni, vöda stoji po njih i trava je najslabša na njih! Raste poleg šara cmüdje, ki ne da nikšega haska. I to krmo mora kmet drago plačati, ako šče bar to dobiti. Čüditi se moramo, da se za zboljšanje teh ogromnih travnikov nihče ne briga. Če bi se ti travniki izsüšili, popravili, zboljšali na vse načine, šteri so dani za to, bi v Prekmurji bilo obilo najbolše krme, ne bi bilo nigdar pomenjkanja i naša živinoreja bi se za dober skok zbolšala. Zdaj pa stoji vse. Ne briga se zato ne država, ne gospodska, ne more pa tüdi kmet, ar je ne njegovo. Velko korist, neprecenlivo vrednost bi lehko meli od teh travnikov, zato bo trbelo genoti na pravom mesti.)
Poleg takših razmer z našimi travniki trpi glavna panoga našega gospodarstva silno živinoreja. Kmet ma ravno iz tej vzrokov malo haska od živinoreje. Krma slaba, kak pa te dobro podkrmiti ? Krme malo, kak more držati več glav v svojoj štali? Drži marho, ne bi je rad odao neskrmlene, krma njemi na protlotje sfali, živini trbe jesti, zato je prisiljen küpiti krmo v časi, kda je ta ravno najdragša. Tak je zabadav bio njegov trüd skoz celo zimo, ka je mogoče prikrmo je morao dati za seno. Zato je Pitanje travnikov j živinske krme jako velke važnosti i našim gospodarom priporočam v resen pomislek, ne bo li dobro se pobrigati malo več za travnike, na način, kak sam ga tü na malo podao. Če bo nazadüvala naša živinoreja, bo nazadüvalo vse. naše gospodatrstvo. I kama pa pridemo te?
Trave. Trave so več vrst. Ta edna vrsta bolša, drüga slabša. V glavnom razločüjemb dve vrati trav: sladke i kisile trave. Kakpa, da so za živino bolše sladke trave, ar vsebüjejo več hranlivih snovi. Sladke trave rastejo bole na sühom, brežnom sveti, a kisile po dnikah. Mi ščemo meti dobro krmo, zatoj moramo iskati sladke trave, a te dobimo iz dobrih brežnih travnikov. Tak nam to pa pove, kakše travnike imejmo. Razločüjemo tüdi seno iz brega i dolinsko. Po bregaj je vsigdar bolša krma. kak v dolini i to že Znamo, da ravno iz šterih vzrokov. Ravnotak je s pašov. Dobra krma se pozoa na živina, ta marha je debela i pri dojnih kravah je mleko dosta bolše od krav, štere so krmlene s senom iz dnike. Posebno paša je brežna dobra za mleko, to je vzrok, da mamo po planinah jako dobro mleko, ar so tej pašnjeki dobri. Trave si zboljšamo, kak je že omenjeno z večkratnim gnojenjom i da tü pa tam pomečemo seme od nešternih dobrih trav (deteljčno itd) po senožataj.
IZJAVA.
Podpisani dam vsem na znanje, ka ne pripoznam pa ne plačam dragov, štere bi na moj račun znala napraviti moja hči Roza Vogrinec.
Benedik Vogrinec
Ivanci.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUG1“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivsi Kumparičov mlin) Razkriž.
Veleposetvo
grofa Szapáry ima 10 hlazvrstne j a b o č n i c e za oddati. Jabočnici najfinejših sortiranih jabok napravlena. Garantira se, da se počorni. Cena 2-4 dinare á 1.
Ravnateljstvo.
Nova, zidana hiša z z 1½ plüga grüntom se oda v Velkoj Polani poleg cerkvi.
Küpci se vsakši den lehko zglasijo pri gostilničari MATJAŠI RITLOP v Velkoj Polani.
I-a portlandcement-, zagorsko apno-, opeko-, črep-, kovaški premog-, deske-, late-, štaffelne-, tesan les-, traverze- i. t. d.
se dobijo letos po čudovito nizki ceni z vseh žel postaj v Prekmurju. —,Stalna —: zaloga vedno pri :—
V. BRATINA
KRIŽEVCI pri LJUTOMERU,
ki je glavni zastopnik stavbenega materijala za Prekmurje.
Žandarmerijska stanica v Dobrovniki išče
kuharico
s takojšnim nastopom; plača po dogovoru.
Parna mlatilnica
fabrikat Hofherr Schrantz, ešče skoro nova, se ugodno oda. Ogleda in vpraša se pri Francu Hamler, posestniku v Sratovcih št. 9. pošta Slatina-Radenci.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Pohištvo
küpite najfalej iz stalne zaloge od najprostejše do najfinejše kakovosti, delam tüdi po naročbi i po lastnom risanji po najugodnejših cenah.
Mijo Hollenberger Čakovec
(B)	Strossmajerova ul. 10.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate  peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Malo lepo posestvo
odaljeno od Gor. Radgone
eno uro pri okrajni cesti v zelo milem okraju, arondirano 8 do 12 oralov površja i sicer: njive, travnike, velik sadonosnik, Šuma (gozd), zidana hiša, hlev, šupa pokrito z opeko v bližini veleposestva se po ugodni ceni proda. — Pojasnila pri gosp.
FISCHER
Plitvički vrh pri Gornji Radgoni.
Pozor
kovači, zidari!
Zaloga najbolšega angleškoga kovačkoga voglenja, šteroga do zdaj ešče nindri ne dobite, kak tüdi vapna i portlandcementa. Črep i cigeo iz radgonske i borejske opekarna na kolodvori v Beltincih.
Martin Brumen, železna trgovina Beltinci.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z. n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek.
Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk. ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.