60100200 PRH oSRfcONJk kHJ UNlC* p6;Vo\2^p£H ^ošlnina pličana v gotovini Do. postale I grupoi. riSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 101 (9709) TRST, četrtek, 5. maja 1977 začetek pogajanj za sest a vo novega vladnega programa Danes na Montecitoriu srečanje med KPI in krščansko demokracijo Laične stranke so se dogovorile, da je treba najti izhod iz krize - V KD si 8e niso na jasnem, kako bodo pravzaprav odgovorili na zahteve ostalih strank 1(1 ‘•—S sestankom med delegacijama KPI in KD, ki bo ob * Uri na unflnnii __ 1__________ ___ K/V-X__ti - —* ,e . - ■— sedežu dcmokrščanskc poslanske skupine na Montecitoriu, I*on začnejo odločujoči pogovori med strankami ustavnega loka. Poln i nc *)ot*° *all*an,je trgovine, ki naj bi kljaje eda kopičenje visokih primanj-L. držav v razvoju in vprašanje ° gospodarstva v vseh državah ^'*Ka ■■■ 'P'* 7VCZ' se h° italijanska 6.i ® zavzela, tako so sporočili 1V »tk “ 2 ’IW . Chigi, da bo Mednarodni de- %i Z mgl- da Mo-., *k*ad odigral v prihodnosti večjo Hc kti uravnovešen ju plačilnih bi- Velika Britanija. Zaliodna dalija. Francija, Kanada in Velika “i .. ,'a so se že dvakrat sestale, da Skusile najti rešitev za razvoj H rot,r>e trgovine in boljšo uskladi- , avetovm hitu «/ Ječanjih v Parizu in Porto- ega gosixidarstva. Na ničesar dosegli. Zato so v S sporočili, da bo italijan ^ ieef?8.aciia še posebno zalitevala. tcha dali pobudo za uspešna rnednarodna gospodarska po-Shf,, ' Y tem okviru se morajo •> l ave s««.čcti ukvarjati pred- **(11q * brezposelnostjo, ki ne vlada i ^ ^ ''s/viuuwvjV| m l,v* * svetu, temveč tudi v deželah, zlasti pa še za '!“ obsp .odpravo omojiteut ki še ved-M*.io v mednarodni trgovini, SV^0 vrata blagovni izme-h-bti. vsemi državami in konti- 6?tltera5'1',igtonu so sporočili, da bo pr s„ |Iutri odpotoval v London, sp^bco 00 udeležil gospodarske kon-. ih ,i„,'sedmih zahodnih industrij- >vait!v- To je prvo Carterjevo bi'tvi vJr V- tuJino P° njegovi ume' v Mtttsi,-6!1 ki-ši. W4shingtonski di-iHju w. krogi dajejo temu poto-i.kiai/i ll0s‘- še posebno pa po-e^bosti ^Membnost, njegove na-te,?iWrsK Podajanjih za ureditev d f se i, . odnosov na svetu. Car-‘Hjj o torej prvič srečal z nodnih evropskih držav. z vo- j^Jhik V„ovni konferenci je državni vHikj bee, ki bo spremljal predli? i°ndrv„ , IK|on, nocoj izjavil, da sjjbsebpg,1??8!' da vzpostavi «bolj- °dnose» s svojimi evrop- „°'egi, še posebno pa s kan- J« ž pu^ktnidtom, ki se ne stri-s9rstv0'g°vim »evangelskim misijo-da w°^il h- ^'x‘nem je Vanče že in Slo' ni mogoče pričakovati, t*žka S(M)ndor>u rešili tpko važna svetovna gospodarska' vpra- šanja, prepričani pa so, da se bodo ustvarili novi odnosi in da se bo sodelovanje nadaljevalo v novem ozračju in večji politični volji za rešitev gospodarskih težav., (sli Dosežen sporazum za novo delovno pogodbo časnikarjev RIM, 4. — V zgodnjih jutranjih u-rali so danes v Rimu ob navzočnosti ministrice za delo . Anselmi dosegli sporazum med časnikarsko zvezo in založniki za novo delovno pogodbo. Osnutek dogovora določa med drugim nov način plačevanja časnikarjev, ki delajo ob nedeljah, povišanje plače za 20.000 lir mesečno za vse enako, obveznosti obeh strank glede vnašanja nove 'tehnologije v tiskarstvo, pre-jroved časnikarjem, da so pogodbeno zaposleni na več delovnih mestih in obveznost, da se bo tiskanje vseh dnevnikov zaključilo ob 1.30 ponoči. Poleg tega so sc založniki obvezali, da zagotovijo delovanje časnikarske do-pclnibie blagajne. Delovna pogodba bo veljala dve leti Tako ministrica za delo .kot časnikarji in založniki so izrazili zadovoljstvo za dosego sporazuma. njegove politične vsehine.s> Na to izjavo je Berlinguer odgovoril, da komunisti jemljejo na znanje stališče republikanske stranke, da je pripravljena enotno poseči v sedanja politična dogajanja. Tajnik KPI je dodal, da je njegova stranka pripravljena na dosego sporazuma, s katerim se bo lahko vlada odločno spoprijela s krizo v državi. Tudi socialdemokrati so se odločili, da bodo sodelovali pri sestavi novega stvarnega vladnega programa. Kljub pripravljenosti omenjenih strank, da se doseže sporazum, pa še ni mogoče predvidevati, kako se bodo pogajanja zaključila. Gotovo pa je, da če se bodo pogajanja razbila, se lahko začne resno obdobje, ki lahko zaostri že itak nevzdržen položaj. Zato piše «Avanti» v svojem jutrišnjem uvodniku, da je treba doseči sporazum, ki bo sprejemljiv za vse udeležence na pogajanjih. Socialistično glasilo pravi, da nihče noče «spraviti na kolena krščanske demokracije*, toda tudi KD si mora zbiti iz glave, da bo spravila «na kolena eno ali več skupin laične fronte*. Zanimiv je tudi članek, ki ga ob javlja komunistični tednik «Rinasci-ta* in ki v bistvu razlaga politiko komunistične partije do sodelovanja z ostalimi demokratičnimi in naprednimi silami za rešitev obstoječe krize. članek je napisal član vodstva Chiaromonte, ki pravi, da nihče ne podcenjuje politične važnosti srečanj s krščansko demokracijo. Kljub temu pa so še vedn v ospredju večinske stranke ozke koristi, k,i so v nasprotju s koristmi države. Zato Chiaromonte pravi, da krščanska demokracija nima pravice določati, kako naj komunisti glasujejo v parlamentu. «Skušali bomo najti dogovor, s katerim naj bi prišlo do rešitve vprašanj in jamstva za nemoteno delovanje vlade.* Chiaromonte ugotavlja, da so še vsa vprašanja dejansko odprta. Pri tem govori o sporih v krščanski demokraciji in o tistih hjonih strujah, ki bi hotele poslabšati položaj. Komunisti zavračajo te sile in metrjo, da bi bile predčasne volitve zelo huda odločitev. «Kljub temu pa ne bomo dovolili, da bi nam kdorkoli vsiljeval zgrešene rešitve z izgovorom, da je pač treba rešiti, kar se rešiti da.» Piccolija, ki se je včeraj sestal predstavniki skrajne desnice nacionalne demokracije*. CANDIDA -CURZI RIM, 4. — Enrico Manca, ki je vodil socialistično delegacijo, ki je obiskala Bejrut, bo prihodnje dni poročal tajništvu PSI o rezultatih svojega potovanja. Šlo je za prvi vladni obisk neke socialistične delegacije pri Organizaciji za osvoboditev Palestine. Manca je imel dolg in prisrčen pogovor z delegacijo pa lestinskih voditeljev, ki jo je vodil predsednik izvršnega odbora PLO Arafat. V ospredju pogovorov so bili ženevska konferenca, varnost na Sredozemlju ter odnosi med naprednimi arabskimi gibanji, PLO in evropskimi socialističnimi ter socialdemokratskimi strankami, članicami socialistične internacionale. Pahr danes na uradnem obisku v Rimu Govor bo tudi o avstrijskem prometu skozi Trst RIM. 4. — Avstrijski zunanji mi nister Willybald Pahr bo jutri prispel na dvodnevni uradni obisk v Rim, med katerim bo imel pogovore z zunanjim ministrom Forlani-jem in z ministrom za zunanjo trgovino Ossolo. Avstrijskega zunanjega ministra bosta sprejela tudi predsednik vlade Andreotti in predsednik republike Leone. . Diplomatski odnosi med Italijo in Avstrijo so v zadnjih letih mnogokrat naleteli na velike težave, predvsem zaradi počasnosti izvajanja «paketa» za nemško narodno manjšino v Južni Tirolski, ki na je italijanska vlada odobrila že leta 1969. Zaradi teh vprašanj je odpadel lanski obisk tedanjega avstrijskega zunanjega ministra Bielke. Čeprav bo Pahr gotovo govoril tudi o teh vprašanjih, vendar v Rimu dodajajo, da bodo pogovori osredotočeni na mednarodna vprašanja, zlasti še na varnost in sodelovanje v Evropi v zvezj z junijsko beograjsko konferenco, na kateri bodo preverili izvajanje hel sinške listine. Seveda bo razpravljali tudi o medsebojnih odnosih, o trgovinski izmenjavi, še posebno pa o avstrijskem tranzitnem prometu skozi Trst tudi v luči o- i simskega sporazuma, ki določa u-stanovitev proste industrijske cone na meji med Italijo in Jugoslavijo. VČERAJ NA SEDEŽU INDUSTRIJCEV V RIMU i Podpisan dogovor med sindikati in Confindustrio o ceni dela Sporazumeli so se, da bodo skupno nadzorovali izvajanje dogovora Lama (CGIL) Macario (CISL) Benvenuto (UIL) Kakor koli se bodo dogodki razpletli, pravi Chiaromonte, bo komunistična partija, ob podpori delavskega gibanja, nadaljevala z bojem za uveljavitev ljudskih pobud. Na predvečer srečanja s komunisti, so se polemike v KD nekoliko, pomirile. Vse kaže, da si desnica ne upa preveč ovirati pogovorov vodstva stranke. Skupna tridesetih mladih demokrščanskih poslancev je danes sestavila resolucijo, v kateri spodbuja vodstvo, naj doseže sporazum z ostalimi političnimi silami. Poleg .tega so v teku današnjega dne nekateri demokristjan., obsodili pobudo predsednika parlamentarne skupine MII||||||||||||IIHIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllHHIIIU||||||||||||MI||||||||||||||t|||||,|,|,,|||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,ll|||||||i|l||||||l|||||||||||||,||,,|,|,|,|||,|,H|,„|„||„||||m||| DANES BO PREDSEDSTVO VLADE OBJAVILO SPOROČILO 0 POSVETOVANJU Na torkovi medministrski seji sprejeli vrsto ukrepov za zaščite javnega reda Nova sredstva na razpolago policiji, karabinjerjem in finančnim stražnikom - Prisluškovanje telefonskih pogovorov naj bi prispevalo k preprečitvi pobegov iz zaporov RIM, 4. — Vprašanje javnega reda, po zadnjih dogodkih, od begov iz kaznilnic do političnega terorizma in navadnega kriminala, je v ospredju italijanskega političnega življenja. Medministrski sestanek, ki ga jc predsednik vlade Andreotti sklical sinoči, in ki so se ga udeležili tudi odgovorni za vprašanja varnosti, je trajal pozno v noč. Ob končuj niso objavili nobenega sporočila, vendar se je iz neuradnih, a dobro obveščenih krogov zvedelo za nekatere ukrepe, za katere so se odločili na sinočnjem sestanku. O tem je danes Andreotti poročal predsedniku republike Leoneju. U-radno sporočilo bodo objavili jutri. Na predsedstvu vlade, na notranjem, .obrambnem in pravosodnem ministrstvu so danes ves dan delali, da bi spremenili v določila odločitve, ki so jih ponoči sprejeli udeleženci vrha o javnem redu. Tudi v uradih državnega knjigovodstva je bilo mnogo dela, da bi našli kritje za nova sredstva, ki jih bodo dobili karabinjerji, policija, finančni stražniki in kaznil-niški pazniki. Na ministrstvu za pravosodje naj bi pripravljali nqr-me, ki bi razširile možnost priprtja sumljivih oseb. Šlo bi v bistvu za spremembo tako imenovanega Rea-lejevega zakona, vendar ni jasno ..................................................................................................................................Hlinili......................... NA DVODNEVNEM SREČANJU V LENDAVI JUTRI IN POJUTRIŠNJEM Izmenjava izkušenj pri uresničevanju pravic narodnosti v sosednih državah Srečali se bodo predstavniki narodnosti iz Italije, Avstrije, Madžarske in SFRJ LENDAVA. 4. — V petek in soboto se bodo v Lendavi na jugoslovansko-madžarski meji v Pomurju, srečali predstavniki narodnosti sosednjih dežel Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in 1-talije. To bo drugo tako srečanje, lansko je bilo v Sekiri na Koroškem Gostitelja tokratnega srečanja sta pomurski medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva in samoupravne interesne skupnosti madžarske i.arodnosti občin Lendava in Murska Sobota. Program srečanja predvideva v petek sprejem vseh udeležencev v sejni dvorani Skupščine občine Lendava, o-gled dvojezičnega poslovanja pri Skupščini občine Lendava in občinskem sodišču v’ Lendavi, obisk dvojezične šole Drago Lugarič v Lendavi, delovne razgovore delegacij, razgovor z novinarji ter zvečer sprejem v hotelu Radin v Radencih. V soboto je na sporedu izlet po Prekmurju z ogledom nekaterih po narodnostni sestavi značilnih krajev in drugih zanimivosti ter sklepno kosilo v znanem termalnem središču v Moravcih. Predvidevajo, da se bo srečanjš udeležilo okrog 80 povabljenih predstavnikov narodnosti oziroma narodnih manjšin iz štirih sosednjih držav, kar bo seveda priložnost za temeljito medsebojno informiranje in izmenjavo izkušenj pri uresničevanju narodnostnih pravic manjšin, saj so te izkušnje v raznih - državah zelo različne- in so dober pokazatelj stopnje demokratičnosti, ki so jo v posameznih državah dosegli in ustvarili večinski narodi v odnosu do manjšin. Taka izmenjava informacij in izkušenj bo še zlasti zanimiva glede na uresničevanje helsinških sklepov m glede prizadevanja posameznih držav pri konstruktivnem urejevanju medsebojnih odnosov. Predsednik pripravljalnega odbora tega srečanja Jože Gornjec, ki je sicer predsednik medobčinskega sveta S ZDL za Pomurje, je samo srečanje takole označil: «Srečanje je najgloblje povezano s spoznanjem, da so manjšine most sporazumevanja, prijateljstva in sodelovanja med sosedi. Zato tudi želimo, da bi si gostje utrdili realno podobo položaja narodnosti v Jugoslaviji. Seznanili jih bomo z dvojezičnim slovensko-madžarskim poslovanjev v upravnih, pravosodnih in drugih ustanovah. nekaj časa bodo aktivni udeleženci dvojezičnega pouka na lendavski osnovni šoli Drago Lukaričt obiskali bodo dvojezično knjižnico v Lendavi in krajevno skupnost Dobrovnik, kjer živijo Slovenci in Madžari. Seveda bomo spregovorili tildi o pravkar končanih razpravah o |xiložaju narodnosti in narodnostni politiki v Sloveniji/ o čemer je tekla beseda tudi na zasedanju republiške skupščine pretekli teden. Gostje prirediteljev srečanja v Len-jlavi .hodo predstavniki, SKGZ in SSO iz Italije, predstavniki ZSO in NSKS iz Avstrije, Hrvaški akademski klub z Dunaja, Hrvaško kulturno društvo z Gradiščanskega, predstavniki polabskih Slovencev iz Madžarske in Hrvatov, ki živijo v županiji Zala in železni županiji na Madžarskem, predstavniki SIS za prosveto in kulturo italijanske narodnosti občin Koper, Izola, Piran, delegatje italijanske unije ter zvezi Madžarov in Čehov iz Hr-vatske. Srečanje bo na povabilo gostiteljev spremljalo tudi večje število domačih in tujih časnikarjev, (jk) Poslabšanje odnosov med Francijo in Alžirijo PARIZ, 4. — Francosko - alžirski odnosi so se z zadnjih dneh zelo ohladili zaradi napada pripadnikov gibanja Polisario na mavretansko rudarsko mesto Zouerate kjer so med drugim ubili francoskega zdravnika in njegovo ženo, ter ugrabili šest francoskih državljanov. Z usodo slednjih se je danes ukvarjal francoski ministrski svet, ob koncu vladne seje pa je glasnik predsedstva republike izjavil, da bo francoška vlada naredila vse potrebno, da bi •se šest ugrabljenih Francozov vr-1 stanove. mio svojim družinam. ali se bodo v tej normi izrecno sklicevali na «policijski pripor*, saj je mnenje posameznih strank o policijskem priporu zelo različno. Kmalu bodo tudi izdelali, kljub številnim razlikam v gledanju na to normo, tudi ukrep, ki naj bi o-mogočil zaprtje tako imenovanih »prevratniških legel*. Največja težava je v tem, ker ni jasno, kdo bi lahko sklepal o zaprtju, če policija ali sodna oblast,. Poleg tega so včeraj baje govorili tudi o možnosti, da bi se z večjo lahkoto po služili prisluškovanja telefonskim pogovorom, kar bi policiji zelo koristilo, istočasno pa bi kršilo pravico do tajnosti, ki jo imajo državljani. Na včerajšnjem vrhu so nekateri izkoristili splošno negodovanje ob stalnih pobegih iz zaporov, da bi zahtevali zaostritev varnostnih u-krepov v kaznilnicah na račun ne katerih pridobitev, ki so si jih kaznjenci zagotovili zadnjg čase. Tako so zahtevali naj bi ukinili občasno izpustitev na svobodo tudi za tiste jetnike, ki so dokazali svojo lojalnost in dobro vedenje, češ da taki občasni »dopusti* za jetnike prispevajo k pobegom. V resnici se nekajkrat jetniki niso več vrnili v zapor, v veliki večini primerov pa ni bilo tako, Donit ni li so se tudi o nekaterih novih sredstvih, s katerimi naj bi razpolagale varnostne sile. Nakupili bodo nekaj sodobnih pripomočkov, ki naj zagotovijo varnost pripadnikov policije, karabinjerjev, finančnih stražnikov in kaznilniških paznikov. Med temi naj omenimo posebne neprebojne jopiče in nova oklopna vozila. V zvezi z včerajšnjim vrhom vili Madama je minister za obrambo Lattanzio izjavil, da so proučili vse možne ukrepe, ki bj lahko pre prečili nadaljevanje in zaostritev kriminalnega vala, ki je zajel vso državo. Zato je vlada sprejela nekatere učinkovite ukrepe, ki so med seboj povezani in tvorijo neke vrste «paket», če bi slednjega odobrili v bližnji bodočnosti, bi lahko prav gotovo obrodili zaželene sadove. Vlada je storila, kar je bilo v njeni pristojnosti, je dejal o-brambni minister, sedaj se mora o teh ukrepih dokončno izreči par lament. Po mnenju Lattanzia ni nobenega problema glede ukrepov upravnega značaja, ki so v pristojnosti obrambnega, notranjega in finančnega ministrstva. Sporazum o tem, kar je treba storiti, je popoln. Vendar ti ukrepi sami ob sebi ne bi zadostovali, ker so potrebni tudi zakonodajni ukrepi. Lattanzio zahteva u-kinitev nekaterih norm glede reforme kaznilnic, za to pa je potreben poseben zakon. Vlada lahko poseže neposredno samo v nekaterih primerih, za druge pa mora, imeti odobritev parlamenta. Komunistični senator Ugo Pecchio-li, ki vodi znotraj partije odsek za notranja državna vprašanja, je poudaril, da so primeri nasilja, ki smo jim priča zadnje čase, členi v obširnem prevratniškem načrtu, katerega namen je prizadeti državo v najbolj občutljivih točkah, vendar vedno z enako tehniko, katere cilj je povzročiti zmedo v javnosti in ohromiti dejavnost policije in sodstva ter zrušiti demokratične u-Ni dovolj ustanoviti sta- nje javnega reda. Levica že vrsto let zagovarja ustanovitev sindikata policije, pravi Pecchioli, smo pa pripravljeni, da nakažemo vrsto u-krepov, ki bi v kratkem času prispevali k izboljšanju sedspjg^ težavnega položaja in bi zagotovili zaščito demokratičnih ustanov. Pecchioli nadalje ugotavlja, da ni mogoče sprejemati občasnih u-krepov, temveč da je potreben globalen načrt, za to pa je treba spet usposobiti varnostno službo, da bi preventivno zaščitila državo in preprečila zločine zoper omikano sožitje. Obenem gre okrepiti policijo, pospešiti postopke in okrepiti varnostne ukrepe v zaporih, (if) Še vedno želo visok trgovinski primanjkljaj RIM, 4. —• Sporedno z visokim primanjkljajem plačilne bilance, beleži visok primanjkljaj tudi trgovinska bilanca. Po uradnih podatkih .je v marcu trgovinski primanjkljaj znašal 463 milijard lir, v letošnjem prvem trimesečju pa je že dosegel 1.380 milijard lir. Če vzporejamo te številke z številkami zunanjetrgovinske bilance v enakem obdobju lani. vidimo, da se položaj dejansko ni spremenil, ampak se je celo nekoliko poslabšal. Lani je primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 1.365 milijard lir. Ugotovljeno je, da se tudi strelo tura uvoza in izvoza v letošnjem letu ni spremenila, čeprav so pričakovali, da se bo uvoz zmanjšal, izvoz pa mnogo povečal zaradi o-mejitve razpoložljivosti denarja v rokah potrošnikov. Največ bremeni trgovinski primanjkljaj uvoz živil in nafte. Menjjistu v SZ MOSKVA, 4. — Etiopski voditelj Mengistu Haile Mariani je prispel danes na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Gre za njegov prvi obisk v Moskvi, odkar jc postal vodilna o-sebnost vojaške koalicije, ki je leta 1974 strmoglavita režim cesarja Hai-taja Selasjeja. Mengistuja sta na letališču Vnukovo dočakata sovjetski predsednik Podgorni in zunanji minister . Gromiko. RIM, 4. — Tajnik KD Zaccagnini je na sedežu krščanske demokracije sprejel ameriškega veleposlanika v Italiji Richarda Gardrterja. , ZARADI NASPROTIJ V OKVIRU DRŽAV IZVOZNIC Letos nobene podražitve petrolejskih proizvodov? RIM, 4. — Confindustria in sindikati so danes na sedežu zveze indu-strijcev podpisali sporazum o ceni dela ta storilnosti. Za Confindustrio je sporazum podpisal predsednik Garli, za sindikate pa so podpisali glavni tajniki federacije Lama, Macario ta Benvenuto. Takoj po običajnih formalnostih ob podpisu sta se delegaciji pogovarjali več kot dve uri o gospodarskih vprašanjih in o odnosih med delavskimi organizacijami in Confindustrio. Govor je bil predvsem o u-veljavitvi točk doseženega sporazuma. sindikati pa so načeli tudi vprašanje novih naložb in večje zaposlitve, zlasti na Jugu. Tako sindikalni predstavniki, kot predstavniki Confindustrie niso hoteli dati nobenih podrobnih izjav o današnjih pogovorih in so se omejili na ugotovitev. da bo redno in točno izvajanje sporazuma prineslo industrij-cem in delavcem določene koristi. Predsednik Confindustrie Carli je poudaril, da so na pogovorih soglasno sklenili, da se bodo bolj po-gostoma srečali in neposredno reševali morebitne spore glede sporazuma. Sporazum določa predvsem povečanje izkoriščanja proizvajalnih naprav v povezavi z novimi naložbami in zagotovitvijo zaposlitve. Sc posebno se sporazum nanaša na vprašanje odpravnine, pri obračunavanju katere od 1. februarja letos ne pride več v poštev na novo dozorela draginjska doklada. Poleg tega so govorili tudi o zamenjavi delovnih mest v podjetju, o rešitvi vprašanja odpravljenih praznikov med tednom, delovnih izmenah, izrednih urah in o nadzorstvu nad pojavom odsotnosti z deta. Pred sindikalnimi organizacijami se sedaj postavlja vprašanje boja za nova delovna mesta, še posebno pa za zaposlitev mladine in žensk. O vsem tem bodo sindikati razpravljali na prihodnji seji izvršnega odbora federacije, še posebno pa na prihodnjih zveznih kongresih. , • , Danes skupščina Confindustrie Venezuelski predsednik potrdil, da se cena petroleja letos najbrž ne bo več zvišala KAIRO, 4. — Novega porasta cene petroleja, do katerega bi moralo priti julija, najbrž ne bo. Mi nistri OPEČ (Organizacije držav' izvoznic petroleja) se bodo sestali julija v Stockholmu, da bi ponovno proučili vprašanje cene. ki je v začetku letošnjega leta porasta za 10 od sto, julija pa bi se morala zvišati za nadaljnjih 5 od sto. Kaže, da nekateri člani OPEČ nočejo, da bi prišlo do povišanja cene netroleja. Nikakor še ni mogoče govoriti o kompromisu med Saudsko Arabijo in Združenim arabskimi emirati, ki so decembra sklenili podražit, petrolej samo za 5 od sto za vse leto 1977, ter med večino držav OPEČ. Pri tem naj omenimo, da Saudska Arabija in Združeni arabski emirati proizvajajo približno 10,5 milijona sodov na dan, kar ustreza tretjini vse proizvodnje OPEKI, Trenutno stane sod arab skega petroleja 12,09 dolarja v Saudski Arabiji in v Združenih emiratih in 12,7 dolarja v drugih članicah OPEČ. Da se cena petroleja julija najbrž ne bo zvišala, je potrdil tudi venezuelski predsednik Perez, ki je bil na dvodnevnem obisku na Dunaju. Pred tem je Perez obiskal nekatere države Bližnjega vzhoda, dikat-policije, da bi rešili, vpraša- med svojiH\.*bivajijem’ oa. Dunaju pa se je sestal s kanclerjem Krei skim, •/. zunanjehi ministrom Pah-rom ter s. funkcionarji OPEČ. Venezuelski predsednik je dejal, da cena surove nafte ne more stalno naraščati ter je poudaril, da so vse države OPEČ enotrie glede potrebe po sporazumu z industrializiranimi državami. Vse je odvisno od rezultata srečanja Sever-Jug, ki bo konec maja v Parizu, Pred: sodnik Perez je izrazil priznanje energetski politikj šefa Bele hiše Carterja ter dodal, da so izjave, ki .jih je Carter dal pred kratkim, najboljše priznanje za vlogo OPEČ. Ministri za petrolej, ki so se u-deležili konference arabskih držav proizvajalk petroleja, so sklenili, da bodo leta 1979 sklicali arabsko konferenco o energiji, da bi pripomogli k razvoju drugih virov e-nergije v državah potrošnicah. V sporočilu, ki so ga objavili ob koncu torkovega sestanka, so ministri sklenili okrepiti čistilno dejavnost v državah proizvajalkah petroleja. (if) RIM, 4. — Confindustria bo imela jutri letno skupščino, katere se bo udeležilo okrog tisoč delegatov industrijskih združenj, ki predstavljajo 100.000 industrijskih .podjetji. Glavno poročilo o enoletnem delovanju organizacije industrijcev m o gospodarskih perspektivah bo i-mel predsednik Guido Carli, ki bo del svojega posega' namenil tudi splošnemu gospodarskemu položaju. Y dobro obveščenih krogih ugotavljajo, da Carli ne bo varčeval s kritikami do sindikatov, vlade in političnih strank, še posebno se bo dotaknil vprašanja preusmeritve industrijske proizvodnje, o kateri še vedno razpravlja v parlamentu, ter o načinu, kako je vlada vodija-pogajanja za najem pol milijarde do- larjev posojila pri Mednarodnem denarnem sklhdu, ki je zahteval jam- stva, ki jih vlada ne bo mogla spoštovati. Poleg tega bodo na skupščini o-dobrili proračun za prihodnje leto in določili višje prispevke včlanjenih podjetij. Na skupščini bodo obnovili izvršni odbor. , Udeležbo na skupščini so že prijavili številni ministri in predstavniki politčnih strank in socialnih sil. V Libiji obsodili jugoslovanskega časnikarja RIM, 4. — Ob koncu daljšega uradnega obiska v skandinavskih državah se je predsednik Mozambika Samora Mache!, danes ustavil za nekaj ur na rimskem letališču Fiumicino. BEOGRAD, 4. — Jugoslovanskega novinarja Branislava Petroviča je včeraj libijsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Vest so danes sporočili njegovi sorodniki, katerim pa libijske sodne oblasti niso predočilc obtožnice, ženi pa. ki je v Tripoliju, mso dovolili prisostvovati procesu. Petrovič je v Libiji delal od leta 1968. in sicer za angleško izdajo novic pri libijski agenciji »ARNA*, zaprli pa so ga februarja tani, ker so ga baje osumili vohunstva. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SKUPNO POBUDO KPI, PSI, SSk SKO IN SSO Danes v Bazovici, jutri v Gropadi javno srečanje o «pohodu po Krasu» Stališie in zaskrbljenost Kmečke zveze v zvezi s «pohodom», ki z ekološkimi pretvezami prekriva politično nasprotovanje osimskemu sporazumu OB DANAŠNJEM GOSTOVANJU MGL V glavni vlogi «Večera ženinov» nastopa Vida JuvanovaL igralka in vzgojiteljica Tudi naši prvi šolani igralci SNG so bili deležni njene mentorske zavzetosti Tržaška avtonomna federacija KPI, Tržaška federacija PSI, Slovenska skupnost, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij prirejajo danes ob 2C.30 v župnijski kinodvorani v Bazovici, in jutri ob isti uri v Gropadi, javno srečanje s krajevnim prebivalstvom. Na srečanju bo tekla beseda o napovedanem »Spomladanskem pohodu po Krasu« v priredbi «CAI XXX Ottobre«. V zvezi z napovedanim nedeljskim «p hedem po Krasu* je Kmečka zveza izi'azi'a svoje stališče m zaskrbljenost v naslednji izjavi: Kmečka zveza, ki združuje o gromno večino kmetov tržaškega Krasa, čutt v tem trenutku potre bo, da sszna:li javnost s svojimi stališči glede nekaterih gledanj na problem zaščite kraškega okolja. Poudarjamo, da je Kras kulturna pokrajina, ki so je s svojim delom skozi stoletja ustvarjali slo venski kmetje in da so prav ti kmetje to pokrajino tudi ohranli repokvarjeno in neonesnaženo v*< do današnjih dni. ko je nebrzdan razvoj potrošniške družbe segel tu di po Krasu. Temu gre dodati še raznarodovalne težnje določenih krogov, ki so kraško področje pre pustili gradbenim in drugim špekulacijam, namestili taboriščno u rejena begunska naselja, plinovode, metanovode in celo gore smeli, ki so ogrožale zdravje krajevnega prelrivalstva. Zaradi takega odnosa do Krasa, ki je na to pokrajino gledal tgoli v funkciji mesta in se nikoli ni zanimal za resnične interese na njem živečega človeka, zaradi raznarodovalne politike in brezbrižnosti javnih uprav, ki bi morale raz vijati dejavnosti, ki so za Kras tipične, nas preseneča in žali ne-nenadna zavzetost za ekološko zaščito kraške pokrajine (brez upoštevanja ljudi, ki na Krasu živijo), ki jo opažamo tako v uradnih krogih. kot tudi pri nekaterih zaseb nih društvih. Kraški Vrivek je z visokim čutom odgovornosti do sebe in ohranjal in ščitil okolje s dejavnostjo, zato je nepojmljivo, i da bi se zdaj skušal Kras zaščititi brez njegovega sodelovanja in celo v nasprotju z njegovimi težnjami in hotenji. Zato odklanjamo vsakršne poskuse ohranjevanja Krasa z omejevalnimi. in od zgoraj diktiranimi u-krepi, ki dejavnost kraškega kmeta zavirajo ali celo onemogočajo, predvsem pa namero, da bi zašči ta Krasa bila stvar birokratskih ustanov, ki nimajo s tu živečim prebivalstvom ničesar skupnega. Še hujši so poskusi '*n&$aterih krogov, da bi parolp o zaščiti Kra sa zahrbtno izkoristili v nečedne politične namene, ki so jasno o zadje nedeljskega pohoda po Krasu. čeprav je tej paroli žal nasedel tudi marsikateri iskren ljubitelj narave. Za to parolo se nam reč skrivata šovinistična mržnia do slovenskega človeka ter želja da se skalijo prijateljski med Italijo in Jugoslavijo. Politična napetost ob meji, ki ohranja Trst v položaju gospodarskega životarjenja. ter protiosimske akcije, korist jo namreč samo določenim krogom, ki jim tak položaj daje tu 'di osriovo za razširjenje preživelih iredentističnih idej, nikakor pa niso v interesu kraškega prebival stva, ki te vedno želelo živeti v miru in se prosto razvijati, kar je dokazalo tudi s svojo množično u deležbo v narodnoosvobodilnem boiu. Dejstvo, da se pod parolo' ekološke -zaščite Krasa vabijo na orne jeno področje tisoče ljudi, je na ravnost paradoksalno, posebno ker pada alccija v čas ko lahko taka masovna prisotnost povzroči ne majhno škodo kraškim kmetom tako na polju, kot tudi na drugih obdelanih površinah (travnilci itd.). Tudi to je jasen dokaz, da nedeljski nohad nima deklariranih eko loških namenov (sai bi taki na meni zahtevali premislek o ekološki j oportunbsti pobude), ampak po vsem drugačno ozadje, ter dokaz i dejstva, da meščanski krogi gleda I jo na Kras edinole kot na nekak šen mrk, za katerega naj sicer, brezplačno skrbijo Kraševci, kopisti pa naj zaolj meščanu. Zato odločno odklanjamo vsakršno tako pobudo in zahtevamo, da pristojne oblasti pričnejo z- resni mi ukrepi, ki naj razvijejo vse tiste dejavnosti, ki so za Kras značilne, kar ie edino jamstvo, da se Kras resnično ohrani.» O »Pohodu po Krasu*, ki ga prireja «CAI XXX Ottobre*, je včeraj clm jU,or>} poročala iz Trsta tudi tiskovna a-do drugih, 2encjja «italia». Agencija ugotav- SV?.l°! '.is, da se namerava s to manifesta-' cijo nedolžnega imena protestirati proti industrijski coni na Krasu, ki jo predvideva italijansko - jugoslovanski osimski sporazum. Agencija nadalje ugotavlja, da povzroča zaskrbljenost zlasti dejstvo, da bo pohod potekal na nekaterih točkah tik ob meji, kar se lahko mimo uradnih motivacij o ekološki obrambi pojmuje tudi kot pravo provokacijo. A-gencija še dodaja, da je zaradi tega kvestura že poskrbela z,a varnostno službo, da bi preprečila vsak morebitni incident. Jutri svečana seja deželnega sveta Ob jutrišnji prvi obletnici potresa, ki je tako tragično prizadel na šo deželo, se Jxi deželni svet sestal na izredni seji, da bi se po- V vlogi tašče cVečera. ženinov» je Vida Juvanova strnila zrelo mojstrstvo in neuničljivo ustvarjalno iskrivost v gledališki trenutek, ki je prerasel v os komedije, ali kakor je zapisal dramaturg uprizoritve, Marko Slodnjak, v analizi protagonistov te zagonetne Hiengove gledališke čarovnije: *Taščino gledališče maščevanja in ponarejanja posveti v prazno Zalokarjevo veselico z jarko lučjo, da zanihajo spomini in odnosi proti smeri neizbežnega konflikta. Brez njenega vztrajanja in nepodkupljive želje po čistem obredu maščevanja bi ne bilo igre, ker bi v spominih ohranjene krivice, zamere in bolečine lahko v svoji samoti vztrajale brez konfliktov. V konec jih prisili tašča, ki v svojem pregledu igre, slutnji konca in popolni podobi o razvoju, rasti in propadu Zalokarjev nima enakovrednega partnerja. Njen teater se prične z' začetnim prizorom — da bi lahko modrost starcev slavila eno svojih najpesi-mističnejših zmagoslavij.» iiiiiiitiiiiiiimiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiitfiiiiititMiiiiiiiiMiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiR VPRAŠANJE PROMETNIH ZVEZ NA NAŠEM PODROČJU Parlamentarna komisija za prevoze je sprejela tudi predstavnike SGZ Člani delegacije so komisiji prodočili nujnost, da so predstavniki Slovencev udeleženi pri načrtovanju m pri izvajanju infrastruktur in da dobijo Slovenci ustrezna nadomestila za izgubo svoje zemlje klonil spominu žrtev, istočasno pa se zahvalil vsem, ki so si prizadevali lajšati trpljenje prizadetega prebivalstva. Na jutrišnjo sejo, ki bo v dvorani deželnega sveta ob 10. uri, so med drugimi povabili izrednega vladnega komisarja posl. Zamberletti-ja, vladnega komisarja in prefekta Vidma in Pordenona, predstavnike policije, karabinjerjev, vojske fn gasilcev, glavnega ravnatelja Rdečega križa, rektorja tržaške univerze, konzularne predstavnike glavnih evropskih držav, Kanade in ZDA, predsednike svetov in odborov dežel Emilije - Romagne, Lacija, Ligurije, Lombardije, Piemonta, Toskane in Veneta ter avtonomnih pokrajin Tridenta in Bočna, parlamentarce in naše dežele, župane štirih pokrajinskih glavnih mest ter predsednike pokrajinskih uprav Furlanije - Julijske krajine. Slavnostna govora‘bosta imela predsednik dežel nega sveta Pittoni in predsednik deželnega odbora Comelli. Parlamentarna komisija za prevoze, ki se te dni mudi v naši deželi v zvezi s problematiko infrastruktur povezav in prevozov, ki je v gospodarskem svetu že dolgo časa močno občutena, je v okviri, posvetovanj z različnimi erganizao jami sprejela tudi delegacijo Slovenskega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljali: predsednik S. Bole, dr. V. Svetina, dr. O. Kalan, A. Hoban in V. Kocjančič. Posl. L. Libertini, ki komisiji predseduje, je objasni njeno vlogo in predvsem poudaril dejstvo, da komisija zbira mnenja in predloge, da bo lahko čimbolje informirana o celotni problematiki Predsednik SGZ Bole je najprej poudaril, dr je slovenska narodnostna skupnost zainteresirana ravno tako kot večinski narod n i tem, da se deželno gospodarstvo okrepi in da zato soglaša z gospodarskimi pobudami, ki stremijo k temu, da se ojačijo prometne zveze, tako železniške kot cestne, zlasti' pa, da se preuči problem boljše cestne povezave z omrežjem jugoslovanskih avtocest, ki so v gradnji v Sloveniji, kot v Hrvatski, ter da se pri tem upošteva, da so obmejni prehodi, tako v Gorici kot v Trstu trenutno nezadostni, ker sta tako tovorni kot turistični promet odnosi IHIIIIIIMMIIIIIMMIIimiimilllllllllllUIIIIIIIIIUmilHIHilillllHIHIIMIimilllimHIIIIHHmilllMIHMIIIIIIIIIHIIIIMmHIIIIIMIHlilllllllMIfmiMIIMimmiltllHIHIIIIMtllM NA SEJI NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN TRŽAŠKE POKRAJINE Podpredsednik pokrajine Martone obrazložil proračun za leto 1977 Proračun predvideva skoraj 8 milijard lir deficita . Danes v pokrajinskem svetu razprava o videmski univerzi in raznih upravnih vprašanjih Danes se ponovno sestane tržaški pokrajinski svet, ki bo predvidoma razpravljal o številnih vprašanjih upravnega značaja, poleg tega pa bo pokrajinski odbor odgovoril na vprašanja in interpelacije nekaterih svetovalcev v zvezi z ustanovitvijo videmske univerze. Prihodnja seja pokrajinskega sveta, ki bo 16. t. m„ pa bo v celoti namenjena razpravi o proračunu, ki se mora po ukazu nadzornih organov, zaključiti z glasovanjem, nepreklicno 24. maja. Zato je že včeraj podpredsednik levičarskega odbora komunist Martone'obrazložil načelnikom svetovalskih skupin vsebino proračuna in grobo orisal posamezne postavke. Finančni proračun tržaške pokra jine za leto 1977 predvideva 15.239.704 lir izdatkov in 7.374.374.704 lir dohodkov. Pokrajina bo najela 7.965 milijonov lir posojila za izravnavo p-oračuna. Dcdohki od davčnih dajatev zna šajo 350 milijonov 500 tisoč lir, medtem ko bo država prispevala pokrajini v zameno za davke, ki so jih odpravili, skoraj 3 milijarde in pol. Nekaj nad 3 milijarde in pol lir predstavljajo tudi ostali redni in izredni dohodki. Izdatki so razčlenjeni po raznih službah, ki jih vzdržuje pokrajina. Največji del odpade seveda za skrbstvo in zdravstvo in sicer nad'8.737 mihjonov lir ali skoraj 67 odstotkov vseh izdatkov. Medtem naj omenimo 6 milijard 355 milijonov lir za ^ umsko zdravstvo in milijardo 130 % mili jonov lir za pomoč handikapi-ranim. Za splošne upravne poste bo pokrajina potrosila 1696 milijonov lir, za šolstvo pa nekaj nad poldrugo milijardo. Med pobudami na gospodarskem področju naj omenimo 187 milj,jonev 238 tisoč lir za kmetijstvo in 260 milijonov, lir za popravila in vzdrževanje pokrajinskih cest. Pokrajinski odbor se bo v prihodnjih dneh posvetoval o vsebini proračuna s predstavniki tržaške občine, okoliških občin, enotne sindi- kalne federacije, združenja indu-strijcev in sindikalnih združenj trgovcev in obrtnikov. O proračunu bodo razpravljali tudi v svetovalskih komisijah pokrajinskega sveta. Od 22. maja legalna ura Tudi letos bomo v Italiji imeli legalno uro. Stopila bo v veljavo 22. majat na sončno uro pa se bomo povrnili 25. septembra. Z letošnjim letom je bilo napovedano, da bodo članice Evropske gospodarske skupnosti vpeljale enotno legalno uro. do ustreznega sporazuma pa ni prišlo. Tako sta Francija in Beneluks vpeljali legalno uro prejšnji torek (3. aprila), Velika Britanija in Irska že 20. marca (in jo podaljšali celo dc 23. oktobra), Zahodna Nemčija pa je sklenila, da legalne ure sploh ne bo uvedla. (ilavna skupščina konzorcija za prevoze V iionedeljek, 9. maja, se bo na sedežu |»krajinske uprave na Trgu Vit torio Venelo sestala glavna skupščina konzorcija za prevoze. Na dnevnem redu številna vprašanja, med njimi kočljiv problem določitve letnih prispevkov posameznih občin, ki so članice konzorcija. , Ob odprtju «Expomodel 77» Spuščanje padalcev na sejmišče pri Monlcbelu V nedeljo dopoldne bedo na sejmišču pri Montcbelu odprli TI. razstavo modelarstva *ExpoPKxlel 77*, ki jo pravkar urejujejo na površini okrog 4.000 kv. metrov v dveh večjih paviljonih sejmišča. Razstava bo trajala do 15. maja. Med otvoritveno slovesnostjo bodo sejmišče preletela letala na reaktivni pogon «G 91 PAN* znane letalske skupine »Fracce Tricolori*. S helikopterja — ta se bo dvignil proseškega letališča — pa se bo na glavno ploščad sejmišča spustila skupina izurjenih padalcev iz vojaške šole v Pizi. tako narastla, da je treba čimprej najti, primerne rešitve s spremembo maloobmejnih prehodov v mednarodne, zlasti pa prehod Lipica - Bazovica, ker je prehod na Fernetičih zaradi gradnje avtoporta prenasičen. Predsednik Bole je poudaril tudi dejstvo, da vse gradnje infrastruktur prizadenejo predvsem slovensko narodnostno skupnost, ker potekajo po slovenskem ozemlju. Zato je potrebno, da so predstavniki Slovencev soudeleženi kot strokovnjaki tako v posvetovalnih kot v eksekutivnih organih, kjer bodo lahko s poznavanjem problematike pripomogli k njenemu boljšemu reševanju. V diskusijo so nato posegli posl. Cuffaro, ki se js zanimal kakšna gospodarska nadomestila zahteva slovenska etnična škuphBSt ža izgubo svoje zemlje. Posl. Maroceo se je povezal na isto problematiko in izrazil skrb, da bosta avtoport in razširitev železniške postaje povzročila veliko škodo goriškim Slovencem. Dr. Kalan se je dotaknil vp a-šanja povezave pristanišča z jugoslovansko mejo in povezave vseh pristanišč na gornjem Jadranu za skup. no delovanje proti konkurenci severnoevropskih pristanišč. Poslancema je odgovoril dr. Sve tina, ki je pojasnil, da so Slovenci proti razlastitvam, ki obubožajo skupnost, so pa za nove rešitve, ki bi dovoljevale nadomestno dejavnost, zlasti pa za preučitev alternativnih rešitev, kot v primeru goriškega avtoporta, ki so možne in primernejše. V zaključku diskusije so izrazili svoje pripombe še posl. Tombesi, S. Bole in predsednik Libertini, ki se je priporočil, da bi SGZ pripravilo izčrpne predloge in izrazilo podrobneje svoje mnenje s pismeno pripombo, ki jo bo komisija pri svo jem delu upoštevala. Poleg predstavnikov SGZ, ki so zastopali slovenske interese, je de legacija poslanska komisije za prevo ze včeraj sprejela še predstavnike sindikalnih organizacij pomorščakov, pristaniščnikov, kovinarjev in želez- ničarjev tor zastopnike špediterjev, pomorskih agentov in brodarjev, zjutraj pa si je ogledala Arzenal sv. Marka in tržiško ladjedelnico. Današnji program obiska predvideva ogled tržaškega pristanišča, pogovore s predstavniki Ustanove za industrijsko cono in Zveze industrj-cev ter srečanje z načelniki skupin z deželnem svetu in s 'predsedstvi pristojnih svetovalskih komisij. GALERIJA TORKLA DOLINA Jutri, 6. maja, ob 20.30 otvoritev razstave slikarjev amaterjev iz Brega. Sodeluje pevski zbor Valentin Vodnik. Vabljeni • Po sedemnajstih letih dejavnosti je dr. Lorenžo Fogher izstopil iz upravne-na sveta Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v katerem je predstavljal pokrajinski zdravstveni svet. K ostavki so ga primorale druge sluz bene obveznosti. ....................................................•iiiHimlii KAR TRIJE MRTVI V NE POVSEM POJASNJENIH OKOLIŠČINAH Smrtne posledice padca z zidu, visokega 1 meter Ženska padla s šest metrov visokega zidu • Umrl prileten moški, ki so ga našli ranjenega na pločniku v Ul. Rittmeyer Kar tri osebe so včeraj izgubile življenje v tragičnih in še ne povsem pojasnjenih okoliščinah. Najbolj nenavadna smrt je doletela 4l-letnega Bruna Lazarja z Reške cesto 131. Včeraj zjutraj malo pred 8. uro je na gradbišču v Ul. del Veltro geometer Aldo Cocolet iz Repna zagledal truplo moškega. Nemudoma je poklical reševalce Rdečega križa, ki pa nesrečniku niso mogli pomagati. Šlo je za Lazarja, ki se je v nočnih urah spotak nil in je padel z meter' visokega zidu. Pri' tem pa je močno udaril z glavo ob tla in si zlomil tilnik ter pri priči umrl. Okoli 10. ure je v Ul. Melara 11 iz še nepojasnjenih vzrokov padla s šest metrov visokega zidu 64-letna Maria CendBk por. Codiglia iz Ul. Melara 11. Prepeljali so jo v bolnišnico in jo sprejeli na od- delek za oživljanje s pridržano prognozo, vendar pa je Cendakova v zgodnjih popoldanskih urah podlegla poškodbam. V torek popoldne pa so morali reševalci Rdečega križa v Ul. Ritt-meyer, kjer je negibno ležal na pločniku 81-letni Antonio Jugovaz iz Ul. Navali 1. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desnega kolka, kasneje pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in . so ga premestili na oddelek za oživljanje, kjer je kljub zdravniškim negam v nočnih urah umrl. Ves čas je bil v nezavestnem Stanju in ni znano,' kaj se mu je pravzaprav pripetilo. Možno je, da je le nerodno padel, po vsej verjetnosti pa ga je oplazil kak avtomobilist in se nato oddaljil, morda tudi zato, ker nj opazil priletnega moškega. OB PRVI OBLETNICI POTRESA Jutri seja tržaškega občinskega sveta Tržaški občinski svet se bo sestal jutri zvečer, da bi nadaljeval obravnavo točk na dnevnem redu prejšnjih sej in ki niso še bile izčrpane. Med drugim se bo nadaljevala razprava b, občinskem proračunu, ki bi se morala zaključiti na prihodnji seji, ki je predvidena za prihodnji torek, JO. maja. V tem zapisu bi radi pobliže predstavili igralko s tako elementarnim in vulkansko neukrotljivim izžarevanjem, ki suvereno obvladuje odrski prostor, na katerem se gibljejo generacije — tudi njenih gojencev z gledališke univerze. Že v letih 1922-1923 je stopila na odrske deske, najprej v Subotici, naslednje leto pa v ljubljanski Drami, ki jo je zapuščala le za izredne naloge pri filmu, sicer pa ji ostala zvesta do upokojitve. Tudi njena pot je ovinkanje okoli naivk in mladostnih ljubimk, kot Postržek, Ofelija in Julija, pa Desdemona, Spak, Luiza, Bianka in še in še v Shakespearjevem zakladu ter stilno zahtevnem Moliepu, do zrelejših karakterno problematičnejših nalog, kakršne so ji nalagali Dostojevski, Čehov, Ibsen, Krleža, Cankar, Miller in drugi. Njeno gledališče je bilo vedno precizno začrtano in izoblikovano. Ob gledanju interpretacij Vide Juvanove, si poleg njene vloge lahko razbiral tudi bogastvo odnosov do soigralcev, kar je velikokrat služilo celo kot ključ za razumevanje trenutne dramaturške neznanke prizora, ali pa celo igre v celoti. Njeno tako (očiščeno» igralsko snovanje je že zgodaj pritegnilo teatrologe in predavatelje na našem osrednjem gledališko - vzgojnem zavodu — Akademiji. Najprej honorarna predavateljica, od 1961 pa kot izredna profesorica za dramsko igro, je vzgojila generacije novih igralcev. Tudi naši prvi šolani igralci v tržaškem ansamblu so bili deležni njene mentorske zavzetosti. Pri orn Santisom. Ariston 16.00-18.00-20.00-22.00 «N1IU e Moskovitz. Barvni film. Mignon 16.30 «11 male*. Režija n . Wai;hol. Carol Baker in Perry "to, Prepovedan mladini pod 18- |Wj Nazionale 14.15 «Ben-Hur». tlhafj Heston in Jack Hawkins. . Grattacielo 16.30 «E la notte isi •'Tj di sangue*. Barvni film. PrePove° mladini pod 18. letom. , 0». Penice 16.00 «La collina degli ri'v Bud Spencer in Terence Hill. E'xcelsior 16.00 »Autostop ross0(-uf/l gue*. Franco Nero in Corinne 0- . Prepovedan mladini pod 18- le priden 15.30 «Quinto potere*. Faye j, naway, William Holden, Peter F' e, Rilz 15.30 «Rocky». Sylvester Jafi ,ve -......................-ase p‘>" piccolo*. Alberto Sordi. Prep°v .jjj, mladini pod 14. letom. Barvni ,, Cristallo 16.00 «La fuga di k°» Barvni film. Jp, Moderno 16.30 «Mondo pomo ' Prepovedan mladini pod 18-Kilndrainmatico 15.30-22.00 «Sato ;8, sage*. Prepovedano mladini P°° letom. Barvni film. ,„){*■ Ideale 16.00 «Immersione rn°rla David Jansen. In.pero 16.00 «La bisbetica EUsabeth Taylor. Barvni Vlttorio Veneto 16.30 «40 mila per non morire*. James CaaR' jjj) ren Hutton, Prepovedano to"1 jx>d 18. letom. Barvni film-Radio Movie Club 77. c \ft Abbazia 16.00 «Storie proibite yeir lite*. Doris Ardcn, Veronique jr deli. Prepovedan mladini pori tom. p»' Astra 16.30 «Come divertirsi c y6v* perino e Company» Wolt D15 barvna risanka. ; jfli' Volta (Milje) 17.00 «Gli ultimi ** djll. nuti*. Barry Newman, Suzy 14 Barvni LEKARNE V OKOLlU t(|, Boljunec: tel. 228-124; Bazovica" ^ 226-165; Opčine: tel. 211-001: F*. tel. tel. 225-114; Božje- polje ■ 2^; cg 225-596; Nabrežina: tel. 200'1, sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel-Milje: tel. 27M24. ^ V počastitev spomina Stanka ^ darujeta družini Bole in Furlani lir za SZ Gaja. GORIŠKI DNEVNIK 5. maja 197 POMEN CENTRA ZA UMSKO ZDRAVLJENJE V NABREŽINI OB JUGOSLOVANSKEM DNEVU NA SEJMU ESPOMEGO Potrebna je učinkovitejša oblika Treba je skupno poiskati možnosti dejavnosti in sodelovanja občanov Poročilo dr. Fonde . Zanimive ugotovitve na posvetu z ekipo centra Krajevni skupnosti Nabrežina -Center in Nabrežina - Kamnolom sta sklicali posvet, na katerem se Je krajevnemu prebivalstvu predstavila ekipa Centra za umsko zdravljenje. Z izmenjavo mnenj, s svojimi pripombami in sugestijami naj bi prebivalci — za tako aktualno temo je bil avditorij: žal, mnogo preskromen — ekipi Centra pripomogli pri iskanju novih, uspešnejših oblik delovanja. Dejstvp je namreč, da je po mnenju samih zdravstvenih delavcev centra učinkovitost njegovega delovanja pod Pričakovanim. Predvsen) gre to na rovaš začetnega nezaupanja in zaprtosti prebivalstva, ki ne iskorišča v zadostni meri storitev te huma nitame ustanove. Razen tega se ®kipa ubada s prenekaterimi težavami, kot so neprimerni prostori, neustrezna opremljenost centra, pomanjkljiv vozni park in skromno število zdravstvenega osebja. Center za umsko zdravljenje ki je bil ustanovljen pred dvema letoma in ima svoje prostore v Nabrežini v bivši kasarni karabinjerjev, se je oblikoval na pobudo skupine zdravstvenih delavcev psihiatrične bolnišnice. Ta ustanova, katere storitve so bile prvotno namenjene prebivalstvu zahodnega Krasa, vendar se je v zadnjem času njegova dejavnost razširila tudi na vzhodni Kras — deluje torej na področju z okoli 25.000 prebivalci — predstvalja specifično obliko zdravstvene ustanove, ki se ukvarja s problemi psihičnih motenj. Pri lem gre predvsem za, preventivno zdravljenje, za pomoč pediatričnemu zdravstvu, za sodelovanje z medicino dela in socialnimi delavci. Poudariti je treba, da je ena osnovnih nalog centra ta, da s svojimi uslugami preprečuje odhajanje v psihiatrično bolnico lju dem, ki jim to ni nujno potrebno, da vrača v svoje okolje paciente, da b. se le-ti tako uspešneje vrnili v življenje. Proces rehabilitacije bolnikov, predvsem starejših, ki jih družba večkrat potisne na rob in izloča iz svoje sredine, bo tako bolj učinkovit. Gre predvsem za starejše ljudi, ki so brez svojcev in svojega bivališča. Tem ta u-stanova išče možnost za odhod iz centra, kajti le-ta nima možnosti za daljše- bivanje. Ustanovljen je bil z namenom, da bi posamezniki ali skupine v pogovoru z njegovimi strokovnjaki iskali nasvete za svoje vsakodnevne probleme psihološke ali socialne narave. Center te- , ži na tem, naj bi bil karakter njo gove funkcije večstransko usmerjen. Postal naj bi polivalenten so- ^lllIlIlillIllilllilliiiiliillilliiiliitiliiliilillKinmiiMiiiiif 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1111 V NEDELJO «MAJENCA» V DOLINI ' V' OŽIVIMO IN OHRANIMO NAŠE STARE OBIČAJE «Maj» v Boljuncu - Letos tudi v Borštu Starodavni običaj — postavljanje *toaja* na predvečer 1. maja se je obnovil tudi letos v Boljuncu m Borštu. Medtem ko se je ta lepa toadicija v Boljuncu ohranila skozi -desetletja, so ietos prijetno presenetili Borštani, ki so po več kot tridesetletni prekinitvi ponovno postavili visok, lep «maj». k nekaterim točkam dokumenta, ki pa so bile z glasovanjem zavrnje ne, je občinski svet dokument o-dobril. Izmed ostalih točk dnevnega reda je omeniti predvsem to, naj bi na povabilo občine Buje od potovala na proslavo tamkajšhe občine občinska delegacija, sestavljena iz predstavnikov strank, ki O običaju samem smo že veliko j na j bi proučila možnost pobratenja > uviiv»a|U iiamtm piiiw v iirvv» *rst pisali, povemo lahko le to, da so se Boljunčani tudi letos strogo držali svojih običajev: fantovske ure so bile tajne kot vedno, prikorakali so v strumnih vrstah da »Gorico* in prepevali «Barč’cos-, *°t zahteva starodavna navada, j Ponoči so [»stavili lepo okrašen «maj», delu pa je sledilo na dese-"Oe radovednežev, ki so vztrajali do zadnjega, dokler niso fantje za Poli svoje tradicionalne pesmi. V -Borštu pa so po tolikih letih Prekinitve bili nekoliko v zadregi * tehniko postavljanja, z orodjem to vsemi pripomočki, ki so pri tem potrebni. Priznati je treba, da so toji pri svojem delu izredno domiselni in praktični, pa tudi opravili Sp ga brez zastojev in nezgod. Tu-?* v Borštu je sledilo delu veliko ?tovilo domačinov in radovednežev drugih vasi. Borštanski maj je Podoben dolinskemu, saj so na vrh Pritrdili češnjo in dva venca, ekra-,Serja s pomarančami^- trobarvnimi rakovi, na vrh pa so pritrdili rdeli? delavsko zastavo. Vaščani so j1*! Pad delom fantov in mož nav-rpseni, Saj se je po toliko letih obu rPa navada vsem takoj priljubila ,n škoda bi bilo, da bi bila le en-ratna pobuda. Borštani so svoj rtoežek praznovali do ranega ju-, a, »Maj*. ki je bil v nočnih urah obeh občin. O občinskem proračunu pa bo govor na naslednji seji čez teden dni. I. Pertot cialno-zdravstvenj center, ki bi k sodelovanju pritegnil tako psihologe kakor socialne delavce. Da je center storil že konkretne korake v tej smeri, lahko presodimo po kratkem poročilu, ki ga je podal dr. Fonda. Iz njegovega poročila je razvidno, da v sodelovanju s šolskimi upravami ter psihologi koVi-kretno pomaga pri reševanju pro blemov odraščajoče šolske mladine, v sodelovanju z medicino dela pa raziskuje in pomaga pri odpravljanju motenj, ki nastajajo pri delu, delavcev v štivanski papirnici. Dr. Fonda, je naštel tudi nekaj podatkov, ki jih za ilustracijo navajamo: Center ie bil ustanovljen maja 1975. Za obiske je odprt ves dan. Čeprav v njem ni možno daljše bivanje in je torej bolj namenjen posvetom, razgovorom in le krajšemu bivanju, je v njem v tem trenutku še 11, dalj časa stacio-niranih pacientov. To so predvsem stari ljudje, ki jim center ta čas išče ustrezen dom. Pomembna je ugotovitev, da se .je število bolnikov psihiatrične bolnišnice, ki prihajajo s področja zahodnega in vzhodnega Krasa za časa dveletnega delovanja centra zmanjšalo- za polovico, natanko od 64 na 30. Pov prečje bivanja oa je padlo s prejšnjih 13 na 7 dni. V centru deluje ekipa, ki je sestavljena iz dveh zdravnikov, ene socialne delavke, 7 bolničarjev ter nekaj prostovoljcev. V času svojega obstoja je center opravil 1829 obiskov na dom, 2495 pa je bilo primerov, ko so posamezniki iskali pomoč v samem centru. Med obiskovalci je največ talah, ki jih mučijo težave, kot so alkoholizem, živčna utruje nost, odtujenost, samota, socialna stiska in podobno. za še večje gospodarsko sodelovanje Na sestanku med člani goriške trgovinske zbornice in gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske so razpravljali o odprtih vprašanjih Pismo uredništvu ylto razsvetljen, so podrli včeraj. Boljuncu pa že v torek. ^ Dolini bodo imeli svojo »ma- so too» v nedeljo, 8. maja. Fantje T svoj praznik prenesli za en te i ,n- ker je prva nedc,;- •• —" 108 padla na 1. maj. Y zvezi s to tradicijo, ki je bila ekoč tradicionalna v vseh vaseh , Brggu m kazalo premisliti, kako L °buci ti k življenju tudi drugod, je prav tako zamrla z drugo j^tovno vojno. Borštanski zgled v* - da je z dobro voljo mogoče to narediti. K. V. S seje občinskega sveta v Nabrežini V m Arkovi seji občinskega Sveta ojtobrežini je bila glavna točka bj ?ynavnnje dokumenta, ki naj it /to odgovor na pripombe dežele tijJjtotonti splošnega regulacijskega je to®: Z vsebino dokumenta, ki ga pfgj^tovila skupina strokovnjakov, -i Q5"-aVinkov vseh strank v občin- sk. v —— tosta , svet-u Po štirih zaporednih sta,-.so soglašali vsi pred- kjtoniki političnih sil. Predstavnik Sp 'mel pomisleke na točko, ki -nanaša na kraška naselja. Posl^toent, ki ga mora občina tokate c*e*e'1 do 8. maja, upošteva ere pripombe dežele, druge 2avrača. Kljub pi-ipombam KD Kokošnjak v Prebenegu Spoštovano uredništvo! - Prosim za objavo sledečega pisma. Čist, zrak je nenadomesten vir zdravja, a večkrat nam ga ljudje po nepotrebnem kvarijo. Tak pri- mer imamo tudi v Prebenegu, kjer je pod vasjo v neposredni bližini hiš kokošnjak. Lastmka ni treba omeniti, saj je znan po vsej okolici. S pomočjo vašega lista sprašu jem tega lastnika, ali ve, kaj so sifoni, odtočne cevi in kanalizacija? Kokošnjak z nad 3000 kljuni potrebuje ustrezno kanalizacijo, naprave za preprečevanje srpradu in primerne bazene za kokošji gnoj, kar je nad vse potrebno Z denarjem se vse kupi in dobi, le zdravja ne! S spoštovanjem Vilma Ptas.el Iz diskusije, ki se je razvila ob koncu poročila dr. Fonde, je bilo razbrati, da center pričakuje ored-vsefn pomoč samega prebivalstva v obliki bolj pogostih kontaktov, predlogov in razumevanja. Prebivalci sami pa ugotavljajo, da je v ljudeh izginila dobršna mera ne-'' zaupanja, ki je v začetku povzročila ustanovitev centra, To zdaj smatrajo za dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti. Prisluhniti bi bilo treba tudi dobronamerni' pripombi, naj bi se tudi sami zdravstveni delavci centra aktivneje vključili v življenje prebivalstva. Skratka, potrebna je obojestranska pomoč, da ?e bo humano delo te ustanove u-činkoviteje razvijalo. I. Pertot Sindikat proti omejitvam zdravstvene oskrbe INAM Tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je te dni nastopilo pri ministrici za delo in pri osrednjem vodstvu sindkalne zveze v Rimu, da bi doseglo ponovno vzpostavitev rednp zdravstvene oskrbe, ki jo zavod INAM nudi okrog 170.000 upravičencem iz tržaške in goriške pokrajine. Gre za delavce zaposlene na zasebnem sektorju, se pravi v industriji, trgovini in terciarnih storitvah, za katere veljajo od februarja letos določene omejitve pri uživanju zdravstvene oskrbe INAM. Zavod je namreč raztegnil ludi na tržaško in goriško pokrajino omejitve. ki veljajo v ostali Italiji, in sicer na podlagi sodne pjijave, ki jo je svoi čas vložilo združenje trgovcev iz Trsta. iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn im im umi m m n iiiriiiiiiiiiiiimii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiittiiii NASTOP KZ PRI DEŽELNIH ORGANIH Nenadna ohladitev sredi aprila močno oškodovala kmetijstvo Kmetom je treba priskočiti na pomoč s podporami, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni V zvezi s škodo, ki sta jo nenadna ohladitev (temperatura je padla na —2° C) in slana povzročili v dneh od 14. do 16. aprila 1977 na kmetijskih kulturah v tržaški pokrajini, je Kmečka zveza te dni nastopila pri deželnem odl»rništvu za kmetijstvo s pozivom, naj prevzame potrebne ukrepe, da bodo prizadetim kmetom priznane podpore, ki jih v teh primerih predvidevajo državni in deželni zakoni. Kmečka zveza ugotavlja, da je prvi val slabega vremena zajel naše področje že v času od 30. marca do 1. aprila. Kakor je pokazal strokovni pregled kuitur, je mraz tedaj prizadel letino v naslednjem razmerju: pri sadnem drevju (predvsem pri češnjah, orehih, itd) 79 odst.; pri žlahtnih kulturah (vrtnicah iris, narcisah, tulipanih in drugem cvetju ter solšti, radi-ču, pesi m drugi povrtnini) 70-80 odst.; pri trtah, ki so pognale pred mrazom 100 odst.; pri krompirju 55-60 odst. in ori drugih kulturah (travniki, detelja) 30 odst. Nov val mraza sredi aprila je položaj še znatno poslabšal, tako da je poseg pristojnih organov na lem področju še posebno nujen. Predavanje o intelektualnem delu in gospodarstvu Jutri popoldne ob 18.30 bo na praviri fakulteti tržaške univerze predavanje ž naslovom »Vloga intelektualnih stvaritev v ekonomiji in njenem - razvoju*. Predaval bo prof. Stojan Pretnar s pravne fa kultete ljubljanske univerze. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na VEČER DALMATINSKIH PLESOV IN PESMI Nastopata Folklorna skupina JEDINSTVO iz Splita in oktet DALMACIJA CEMENT iz Solina "s. Danes, 5. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Predprodaja vstopnic uro in pol pred predstavo Jutri, 6. t; m., ob 20.30 v telovadnici v dolini Koma (Gorica) V soboto, 7. t. m., v športni palači (Palazzetto dello šport) v Tržiču Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo V nedeljo, 8, t. m., ob 17. uri v Dolini «na Gorici* (V primeru slabega vremena v novem boljunskem gledališču) Danes ob 20. url v Kulturnem domu tudi otvoritev razstave grafik mesta Split Številna delegacija gospodarstveni. kov. iz Slovenije in Hrvatske je prišla včeraj v Gorico na jugoslovanski dan na velesejmu Espomego. Gospodarstveniki, ki sta jih vodila podpredsednika republiških gospodarskih zbornic SRS in SRH Boris Zidarič in Rudolf Kurelič, so bili sprejeti predpoldne na sedežu trgovinske zbornice, kjer jim je predsednik Delio Lupieri izrazil dobrodošlico. V svojem govoru je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boris Zidarič dejal, da je sodelovanje med obmejnima deželama nujno potrebno in da gre to sodelovanje preko ozkih gospodarskih meja. Slovenija je že pomagala in bo še pomagala pri obnovi od potresa porušene Furlanije in beneške Slovenije, to predvsem iz humanitarnih razlogov, pa tudi iz nekake moralne obveze, ker so prav mesta Trst, Gorica in Videm pomagala pri obnovi Ljubljane, ko je bila ta poškodovana zaradi potresa ob obratu stoletja. V zvezi z obiskom lahko omenimo še, da so bili prisotni najvišji funkcionarji slovenskega gospodarstva. Omenimo samo nekatere, kajti drugače bi bilo naštevanje predolgo. Prisotni so bili predsednik zbornične-nega odbora za stike z zamejstvom S. Rozman, predsednik novogoriške gospodarske zbornice Franc Gale in direktor te zbornice M. Furlan, direktorji. številnih velikih slovenskih podjetij. Prisotna sta bila tudi genp ralni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko s konzulom Srečkom Kovačičem. Italijansko stran so zastopali odbor-, niki trgovinske zbornice in številni drugi gospodarstveniki, med temi predsednik združenj..'malih industrij-cev Attoni, predsednik- trgovcev G. Barnaba, član zunanjetrgovinske komisije V. Vižintin in še precej drugih. V pogovorih so se člani obeh dc legacij takoj lotili najbolj perečih vprašanj, • zlasti glede sodelovanja na avtocestnem, cestnem in železniškem področju za dosego ist:h ciljev. Omenjena je bila potreba po obnovitvi pravilnika goriškega trgo vinskega sporazuma tudi v luči nuje po tesnejšem sodelovanju na področ ju industrijske integracije. Govorili so o prevozu blaga s tovornjaki, o-menjeno je bilo tudi nedavno srečanje jugoslovanskih in italijanskih zunanjetrgovinskih predstavnikov v Portorožu. Ne da bi se tu spuščali v podrob nosti-lahko povemo, da so se člani zbornic sporazumeli, za nadaljnjo akcijo v sestavi skupne dokumenta oije,. .ki jo? bodo .posredovali vladam v Rimu in v Beogradu, zato da ti napravita to kar spada v njihovo pristojnost. Izhajajoč iz osimskega dogovora je bilo na sestanku ugotovljeno, da je treba najti tako pot, ki bo skušala rešiti vsa vprašanja vzdolž celotne jugoslovansko - italijanske meje, ne da bi se spuščali v lokallstične zahteve. Po sestanku na zbornici je delegacijo sprejel župan Pasquale De Simone. V popoldanskih urah so si jugoslovanski gostje ogledali sejem ESPOMEGO in s več časa zadržali v jugoslovanskem paviljonu. Pridružil se jim je tudi’predsednik Gospodarske zbornice 'Slovenije Andrej Verbič, ki je bil predpoldne drugje službeno zadržan. Zvečer sta slovenska in hrvatska zbornica priredili v dvorani deželnih stanov na gpriškem gradu sprejem za tukajšnje gospodarske, poli tične in kulturne- predstavnike. V večernih urah pa je bila na sejmišču kulturna prireditev s sode lovanjem nekaterih skupin iz Slovenije. sft^m in drugod. V tem okviru je bilo sklenjeno tudi pobratenje s Celovcem in krajem Venlo na Nizozemskem. Vendar združena Evropa ne bo nastala sama od sebe, je rečeno nadalje v poslanici, ampak si moramo. za .uresničitev te zamisli prizadevati vsak zase. Pomemben cilj na tej poti je b:l sicer že dosežen z razpisom volitev v evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. Tako izvoljeni organ naj bi odigral vlogo ustavodajne skupščine v nadaljevanju procesa združevanja evropskih narodov. Predvsem pa se morajo zavedati pomena političnega in ekonomskega združevanja mladi, je rečeno nadalje v poslanici kajti oni bodo čez nekaj let prevzeli upravljanje v svoje roke. Danes uradno odprejo avditorij dežele Danes ob 11. 'uri bodo svečano odprli avditorij, ki ga je dežela zgradila v Ul. Roma. Dvorana bo služila za kulturne potrebe Gorice ter bo mogoče v njej prirejati kon- certe, predavanja itd. Danes ob 21. uri bo v njem koncertiral Trio iz Trsta, ki bo predvajal komorno glasbo. 7. maja ob 21. uri bo nastopil Simfonični koncert iz Prage. Danes dopoldne, pol ure pred u-radnim delom, bodo odprli razstavo grafik in velikih fotografij Gorice. 29. maja volitve v pokrajinsko komisijo za kmete Volitve v pokrajinsko komisijo, ki bo vodila seznam kmetijskih proizvajalcev pri trgovinski zbornici, bodo 29. maja. Kmetje bodo v omenjeno komisijo izvolili devet svojih predstavnikov. Glede samega poteka volitev so nam sporočili, da motajo združenja ali posamezniki predstaviti seznam kandidatov do 15. u-re 14. maja letos. Vsako listo mora podpisati najmanj sto volivcev, podpisi pa morajo biti overovljeni. Lista vsebuje lahko največ šest imen z označbo dejavnosti nosilcev (neposredni obdelovalec, kolon ali spolovinar, upravitelj). SODELOVANJE MED MLADINSKIMA KROŽKOMA Plodni stiki med mladino iz Gorice in Trsta Dijaško gibanje dobiva zdaj nove osnove Prejšnji torek smo se v Trstu sestali odborniki mladinskih krožkov iz Trsta in Gorice. Po usodnih informacijah o strukturi in načinu delovanja krožkov smo si v sproščenem pogovoru izmenjali mnenja o najaktualnejših problemih, posebno tistih, ki zadevajo slovensko mladino v Italiji. Edini smo si bili v ugotovitvi, da se dijaško gibanje po večletnem premoru vendar spet prebuja, čeprav počasi in z morda še nejasnimi cilji. Ta trditev je sicer popolnoma v skladu s tisto, kj smo jo že večkrat nakazali, da je mladina precej apatična kar se tiče aktivnega delovanja na šoli in v slovenskem kulturnopolitičnem ambientu na »splošno. Kaže pa, da je višek te stagnacije že mimo. Dokaz za to je ne samo obnavljajoče se delovanje dijakov na šolah, ampak tudi pomladitev odborov obeh krožkov, ki sta s prilivom svežih moči dobila novega zagona pri svojem delovanju. Dotaknili smo se problema odnosov med mladino iz mesta ter mladino iz vasi. Sklenili smo, da bo v bodoče treba posvetiti več časa in pozornosti temu problemu. Navezati bo treba tesnejše stike z mladinskimi odseki pri raznih prosvetnih in športnih vaških društvih, z društvi, kii vključujejo pretežno mladino, ter'še posebno z posame-'' ' ki se nikjer ne udejstvujejo. zniki, Danes sindikalna zborovanja na šolali Danes bodo v vseh didaktičnih krožkih v goriški pokrajini sindikalna zborovanja, ki jih sklicuje sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Sindikalni predstavniki bodo šolnikom otrazložili, kakšen napredek je bil dosežen na nedavnih pogovorih z ministrstvom za šolstvo o obnovitvi kolektivne delovni? pogodbe. Zborovanja bodo potekala zadnji dve uri. Poslanica goriškega župana ob 5. maju «dnevu evropskega združevanja» Goriški župan Pasquale De Simone je naslovil te dni prebivalstvu poslanico, v kateri poudarja pomen 5. maja »dneva evropskega združevanja*. Gorica ima pri uresničevanju zamisli o združeni Evropi še posebno vlogo, saj si prizadeva za čim-boljše stike z bližnjimi državami, prizadeva pa si tudi za prijateljske vezi s kraji v Avstriji, na Nizozem- V Gorici so se včeraj sestali gospodarstveniki iz Goriške, Sl ovenije in Hrvatske ...................................................unOIMMU.... TE DNI V GORIŠKI OKOLIGI NA DELU SKUPINA TATOV NAJBRŽ ERE ZA CIGANE V Šleverjanu okradli dve družini - Vlom v parki. \ rane avtomobile ob praznovanju prvega maja V naših krajih je spet na delu tatinska skupina. Tako poročajo iz Števerjana, da so neznanci (najbrž gre za skupino Ciganov) odnesli iz dveh hiš nekaj denarja in drugih stvari. V soboto zjutraj so okradli družino Škorjanc na Bukovju št. 11, skoraj ob istem času so neznanci obiskali tudi družino Žnidaršič na Valerišču. V sobot zvečer pa so bile na Dvoru na delu avtomobilske miši. Taki? je nekomu iz parkiranega in zaklenienega avtomobila izginil vgrajen radijski sprejemnik v vrednosti nad 200 tisoč lir. O tatvinalj krožijo najrazličnejše vesti. Tako naj b, nekateri vaščani videli peterico moških, ki so se pripeljali v zelenem mercedesu beneške registracije. Tatvine pa so bile izvedene na preizkušen »ciganski način*. Medtem ko je dvojica s pogovorom zadrževala gospodarja; so ostafi nemoteno prebrskali ostale prostore in si prisvojili, kar se jim je zdelo vrednega. Števerjanski orožniki, ki vodijo preiskavo menijo, da je bila na delu skupina Cigank kaj več pa nam niso povedali zarac' preiskave, ki je še vedno v teku! Bralce bi radi opozorili, naj bodo previdni, kajti prav te dni, mogoče zaradi sejma Espomego (take prireditve so kot nalašč za žeparje), se je'pojavilo na Goriškem več skupin Cigankov, ki po stanovanjih ponujajo najrazličnejšo kramo. Najbolje je, da jih sploh ne spustijo v stanovanje, ali pa dr. obvestijo policijo. Društvo «Gorizia nuoto» bo upravljalo bazene Na županstvu so se te dni sestali predstavniki občinske komisije za šport, ki jo je vodil odbornik Fantini, in društva »Gorizia nuoto*. Be- seda je tekla o upravljanju novih bazenov, ki eo jih zgradili v športnem središču na Rojcah. Glede tega vprašanja so se pred meseci sestali predstavniki vseh organizacij, ki bi rade uporabljale nove bazene. Že takrat je nastalo vprašanje upravljanja bazenov, oziroma kdo bo odločal glede urnikov uporabe bazenov. Da bi na najboljši način rešili to vprašanje, so ustanovili društvo «Gorizia nuoto*, ki v svoje vrste vključuje 11 mestnih organizacij. Na sestanku na županstvu so se namreč okvirno dogovorili, da bo prav novoustanovljeno društvo pre vzelo upravo bazenov. Na srečanju pa niso še sklenili, kdaj bodo ba- zeni uporabni, saj celotni strukturi manjka še nekaj tehničnih naprav. Tudi letos marec po stari navadi Staro ljudsko ime za marec je sušeč. Zlasti na Primorskem je bilo to ime posebno upravičeno, saj po navadi ves mesec ni deževalo, prve rose so se pojavile šele okrog velike noči. Letos tega ne moremo trditi. Marec se ni zmenil za dolgoletno tradicijo. Bil je zmeren tako glede lepega vremena, kakor tudi glede padavin. Poprečna mesečna temperatura, ki so jo namerili v Gorici je znašala 4-9,1 stopinje Celzija. Najtopleje je bilo 25., ko je živo srebro pokazalo kar 4-26,5 stopinje Celzija. Nizkih temperatur, takih pod ničlo, ni bilo, če izvzamemo prva dva dneva v mesecu, ko je ži-vosrebrni stolpec zdrsnil le za spoznanje pod ničlo. Padavin so namerili okrog 30 mm, ki pa so bile precej neenakomerno porazdeljene. Največ padavin je bilo v drugi polovici meseca. Socialdemokrati ocenili upravno politični položaj V Ronkah se je sestalo pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke in razpravljalo o politično - u-pravnem položaju v pokrajini. Pokrajinski tajnik Bianconi je ugotovil, kako v Tržiču in Gradežu ni prevladal smisel za odgovornost in so zato politična nasprotstva, kakor tudi o-sebna, preprečila dosego minimalnega sporazuma za odobritev proračuna. Čudna tišina na pokrajini pa daje slutiti, da se tudi tu stvari premikajo v napačno smer, Stranke »stavnega loka se morajo čimprej izjasniti, kakšen namen pravzaprav imajo, ali so za komisarsko upravo in predčasne volitve, ali pa nameravajo doseči minimalni politični sporazum. V tem primeru je treba takoj sesti za pogajalno mizo predvsem z večjo odgovornostjo in z odpustitvijo trmastih strankarskih načelnih stališč. Pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke se bo ponovno sestalo v Gradežu prihodnjo nedeljo. PDG gostuje danes v Beljaku Primorsko dramsko gledališče bo s predstavo «Talec» Brendana Be-hana v prevodu Cirila Kosmača in v režiji Janeza Drozga, danes. 5. maja ob 19. uri gostovalo na 3. mednarodnem gledališkem tednu v Beljaku, imenovanem Spectrum 77. S svojo zadnjo premiero se bo tako uvrstilo v festivalski prerez gledaliških skupin iz Argentine, Brazilije, Velike Britanijo, Francije, Indije, Poljske in od drugod ter z znanim Brendanovim delom dopolnilo vsebinski in gledališki profil prireditve. Potrdila za vpis otrok v osnovno šolo oeseni bodo prestopili šolski prag otroci, ki so se rodili leta 1971. Goriška občina bo te dni dostavila staršem šoloobveznih otrok potrdila, ki so potrebna za vpis v prvi razred Osnovne šole. Potrdila bodo prejeli tudi starši otrok, ki so se rodili v drugih občinah a zdaj živijo v Gorici. Sodelovanje med mestno in vaši mladino naj bi bilo v bistvu izm< njava idej in izkušen: ter medsi bojno spodbujanje h kvalitativno kvantitati vno boljšemu delovanju. Primerjali smo nadalje svoje p glede na razne druge aktualne ti me kot so ženska enakopravtios reforma tržaške slovenske radijsk postaje, odnosi mladinskih krožke s slovenskimi masovnimi organizir cijami kot ZSŠDI ter SPZ. odno z občinskimi konferencami ZSM !z Nove Gorice in. Kopra. Zelo koristen pogovor smo zaklji čili z oceno, da je vloga obeh ml. dinskih krožkov v zamejskem sli venskem ambientu nenadomestljiv posebno glede aktivnega udejstvi vanja mestne mladine.' Zmenili sir se tudi za prihodnji podoben ra govor, v Katerem naj bi pregleda še tiste probleme, ki jih tokrat zi radi pomanjkanja časa nismo uti gnili obravnavati. B. N. Izšla je nova številka revije «Iniziativa isontina* Te dni je izšla nova, oseminšes deseta številka goriške revije »In ziativa isontina*, ki jo izdaja dem< kristjanski mittelevropski krožek tl Rizzatti*. Uvodni članek je izpo peresa našega rojaka inž. Mira Koi šiča z naslovom »Šeizmotektanska p< doba Goriške*. Inž. Koršič je nače nik deželne geološke službe in je zadnjih mesecih, po potresih, zel zaposlen na potresnem področju. < potresu je že predaval nekaj mest cev od tega v klubu »Simon Gre gorčic* na povabilo Slovenske prt svetne zveze. Slovence zanimata š. članek Celsa Macorja o Ivanu Can karju in Oskarja Simčiča o mislil jezuita Vladimira Truhlarja. Severi; pa je v reviji objavljenih še ve< zanimivih člankov o nekdanjih in se danjih dogodkih v Gorici in v Po sočju. Gledališča V Novi Gorici gostuje drevi ob 20.1! SSG iz Trsta s komedijo neznanegt beneškega avtorja »BENEčANKA*. A bonmajska predstava za ved S-petek A Izleti Slovensko planinsko društvo prfred; v, nedeljo 8. maja spomladanski izlet v Brda. Odhod ob 7. uri z vlakom iz po staje v Novi Gorici do Plavi, od ko der se bodo planinci povzpeli na gre ben Korade ter se spustili do Kambre škega. Povratek z vlakom približno ob 19. uri. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 »Una donna da uccidere*. M. Jpbert in T. Milien. Prepovedan mladini pod 18.' letom. CORSo 17.00-22.00 »Sfida a Whita Buffalo*. C. Bronson in W. Sampsotl. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Dolcis-sima Dorothea*. H. Henkel. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »Io non čredo a nessuno*. C. Bronson in B. Johnson. \ 1TTORIA 17.00-22.00 «La modella*. J. C. Brialy in N. Courvall. Barvni film, Mladini pod 18. letom' prepovedan. Trži* PRINCIPE 17.30-22.00 »Robin e Mirjam*. Barvni film. EXCELSlOR 16.30-22.00 «Mister Mi-liardo*. Nova Gorica in okolica SOČA »Mož iz doline* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Detektiv maček* — francoski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Avanture srečne Lady» — ameriški film ob 19-30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: "Paola Dovier, Sara Cavallini, Susy Dorni, Michelangelo Izzo, Massimo Bonano. Magda Tomšič, Eleonora Marin, Elena Por-riello, Edoardo Orzan, Denis Pavio, Giuseppe Pitta. UMRLI SO: 34-letni upokojenec Augusto Locchi ,71-letni upokojenec Augusto Coviz, 71-letni upokojenec Adelino Nolli, 90-letna redovnica Flora Hopf, 78 letna gospodinja Vale-ria Gratton, 87-letna upokojenka Gi-zela Cigl č Vdova Graunar, 35-letni inštalater Elvio Palmano, 66-letni u-pokojenec Bruno Susig. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo Italija 89 - tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Roma - tel. 40-497. I. A. A. TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA, 29. APRIL 8. MAJ 1977 espomego m TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU • NAVTIKA / KAMP1NG • VINA |N UKERJI „ ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA MEDNARODNI SEJEM Umik xa oblikovalce: 10—1J 16—21 ob delavnikih 10—11 15—22 ob praznikih AJDOVŠČINA SLAVI DANES SVOJ OBČINSKI PRAZNIK Tudi tokrat je letni obračun na vseh področjih pozitiven Ljudje se iz občine ne selijo več - Tudi s kmetov ne - Gospodarske organizacije beležijo dobre rezultate - Najmočnejše podjetje je gradbeno podjetje Primorje • Vrednost izvoza je lani dosegla lepo številko - Razvoj šole in kulture Petega maja 1945. leta, ko je ila Primorska že osvobojena, so e v ostalih krajih Slovenije še ili hudi boji med partizanskimi notami, ki so prodirale z vseh trani proti severni meji in be-ečimi nacističnimi in kolaboracio-ističnimi silami, ki so se umikale •roti Avstriji v želji predati se »•odirajočim Angležem in Ame-ikancem. V osvobojeni Ajdovščini so 5. r.aja ustanovili prvo slovensko dado in v spomin na ta dan praz-lujejo v tem kraju svoj občinski iraznik. Praznujejo ga z obračunan opravljenega dela /v prejšnjem •noletnem razdobju in ta obračun jodajo vodilni funkcionarji občine n delovnih organizacij na svečani ;eji občinske skupščine. Tako bo tudi letos. Pred dnevi jmo se o vprašanjih, ki zanimajo >bčino Ajdovščina, pogovarjali s »redsednikom občinske skupščine i ladislavom Batageljem in poveda-i moramo, da so bili podatki, ki vam jih je rade volje povedal, zelo tanimivi. V občini, ki zajema 352 tvadratnih kilometrov površine od Batuj in Črnic pa do Podnanosa, šivi 21.836 prebivalcev (ta podatek in oni, ki sledijo, se nanašajo na leto 1976), od teh jih je 6.281 stalno zaposlenih v industriji, trgovini, kmetijstvu in terciarnih dejavno slih. 28 odstotkov zaposlenega prebivalstva jp sicer pod republiškim povprečjem, vendar je treba vedeti, da tu niso všteti številni individualni kmetovalci in da se je industrija začela razvijati v teh krajih intenzivno šele pred petnajstimi leti. Niso zaradi tega še dosegli razvoja, ki ga beležijo v drugih krajih. Prej so ljudje odhajali iz vasi ajdovske občine, v zadnjih sedmih letih pa opažajo sicer rahlo a vendarle stalno naraščanje prebivalstva. Na eni strani mladina ostaja doma, ker tu najde primerno za poslitev, na drugi pa je več rojstev kot smrti in, ne nazadnje, boljši življenjski pogoji, ki se odražajo v večji razpoložljivosti stano -vanj in tudi v boljših cestah, so pripomogli k temu, da se ljudje ne selijo več v mesta in druge industrijske centre. 'S tem v zvezi lahko bralcem postrežemo z nekaterimi podatki: l>ani so zgradili 77 stanovanj iz javnih skladov in drugih 80 hiš SXv žgfadili zasebniki. Ti v številnih primerih popravljajo tudi' stara kmetijska poslopja in tako se ne izgubi dragoceni stanovanj skl fond. Do leta 1980 naj bi na področju občine zgradili skupno 509 stanovanj iz skupnega stanovanjskega fonda in če temu številu dodamo še zasebne gradnje, bomo lahko ugotovili, da se bo v doglednem času stanovanjsko vprašanje precej uredilo. Brez dvoma je tudi nenehno a-' sfaltiranje cest pripomoglo k temu, da sc je izseljevanje ustavilo. Ceste urejajo že nekaj let, v občini imajo 150 kilometrov občinskih cest, od 35 večjih vasi in zaselkov je samo še eden, Gabrje, ki ni povezan z asfaltom z občinskim središčem. To pa bodo uredili še letos z novo cesto, ki bo zelo skraj-iala razdaljo do Ajdovščine. Gospodarstvo je lani lepo uspevalo, ustvarili so 275 milijard dinarjev dohodka, kar je 10 odst. več kot v letu prej in precej tega viška je treba pripisati dejansko-večjemu proizvodu. Največje podjetje je splošno gradbeno podjetje Primorje, ki ima samo na področju občine, kjer so centralni obrati, več kot 900 zaposlenih, ima p8 gradbišča širor.i po Sloveniji, kjer zaposluje nadaljnjih 700 delavcev in strokovnjakov. Svojo važnost imajo tovarna sadnih sokov in h kerjev Fructal - Alco, Mlinotest, tekstilna tovarna Tekstina, tovarna pohištva Lipa, ter številna druga podjetja. Seveda ne smemo pozabiti kmetijske zadruge Vipava, ki združuje tako živinorejce kot vinogradnike in ki ima mlekarno v Podnanosu in veliko vinsko klet v Vipavi ter. seveda, šč vrsto drugih obratov. Vsa podjetja so lani delala v ugudnih Tinančnih pogojih in povečala dohodek, za razliko od nekaterih podjetij v drugih slovcn skih občinah, ki niso beležila u-speha. Izvozili so predvsem na zahodna tržišča blaga v vrednosti 5,715.000 dolarjev. Od tega odpade nekaj več kot pet milijonov dolarjev na tovarno pohištva LIPA,, ki izvaža kvalitetno pohištvo zla-atj v ZDA in zahodno Evropo, pa tudi v Avstralijo ter v azijske države. I-etos bodo nekaj pohištva te tovarne izvozili tudi v Italijo. Tudi FRUCTAL ALKO je pričel izvažati svoje kvalitetne sadne so- Zavarovan za J milijardo 1UM, 4. — Demokrščanski poslanec bi se hotel zavarovati za čedno vsoto ene milijarde lir. Zve-dr' je namreč, da naj bi ga bili »rdeči fašisti* vključili v neki seznani listin članov rimskega par lamenta, ki da so obsojeni ra smrt. V tem smislu je demokrščanski poslance poslal političnemu tajniku krščanske demokracije Zac-cagniniju brzojavko, s katero zahteva, naj bi administrativni tajnik stranke Micheli uredil potrebno. da bi bii zavarovan pri IN A za eno milijardo lir. Če bi se mn kaj zgodilo, bi zavarovalnino dobila krščanska demokracija. kove v razne evropske in arabske države. Tudi šolstvo sc lepo razvija. I-majo pet popolnih osnovnih šol v večjih središčih, obiskuje jih 2.800 učencev. Poleg teh sta še dve posebni šoli za otroke z motnjami v Vrhpolju in v Vipavi (slednja je republiškega značaja), V šolskem centru v Ajdovščini imajo gimnazijo z 283 dijaki in poklicno gradbeno šolo s 128 dijaki. Slednja jn edina te vrste na Primorskem. V' Ajdovščini so s samoprispevkom zgradili športni center, ki bo služil tudi šolskim potrebam. V teku so zadnja dela, center ima 1.500 kv. metrov pokritega prostora, V njem so velika telovadnica, ki razpolaga s 1.400 prostori za gledalce, mala telovadnica in pokrit plavalni bazen. Ker so v teku vsej Jugoslaviji pogovori, da bi sedanje štiriletne gimnazije (višje srednje šole) in druge srednje poklicne šole, spremenili tako, da bi , po osemletki u-vedli še skupno dveletno šolo in da bi tej dodali še dve leti srednje zelo specializirane šole, menijo da bodo kmalu imeli več dijaške mladine. Zato bodo potrebovali še veš šolskih prostorov in s samoprispevkom, za katerega bodo dobili po dva odstotka plač od vseh zaposlenih v občini (nabrali bodo 6.500.000.(XM) dinarjev) za dobo petih let, bodo zgradili nov, dodatni šolski center v Ajdovščini, novi osnovni šoli na Otlici in na Colu, dozidali pa šolski poslopji v Vipavi in v Dobravljah. Za naše bralce še zanimiv podatek: Iz krajev, kjer so ukinili manjše šole, prevažajo brezplačno učence v večje kraje, kjer so šole, z avtobusi, prav tako skrbijo za brezplačni prevoz v šolo vseh tistih otrok, ki bivajo več kot štiri kilometre od šol. Na področju kulture ni Ajdovščina med zadnjimi. Tu so Pilonova umetniška galerija, Lavričeva knjižnica, delavska univerza; na prosvetnem področju deluje več pevskih zborov. Precej je dela tudi na področju športna in telesne kulture, imajo šest športnih društev s 1.400 člani, v planinskih društvih je nad tisoč članov, štirje klubi tekmujejo v republiških ligah. Seveda smo hoteli od predsednika občinske skupščine izvedeti tudi, kaj meni za prihodnost. O šolskih gradnjah smo že povedati, -reči moramo, da skrbi prebivalstvo vse ajdovske obqine tudi za gradnjo bolnišnice v Šempetru. Nekatera večja podjetja so v prejšnjih letih vložila precej sredstev v širjenje in modernizacijo svojih obratov, to bodo delala tudi v prihodnjih, letih. To velja zlasti za tovarno sadnih sokov Fructal. Medtem ko je tovarna testenin Mlinotest lani pridobila nov silos in nov mlin, sl nekatera podjetja prizadevajo povečati svoje zmogljivosti v bodočnosti. Tovarna pohištva LIPA preureja v Zemonu nekdanji lovski dvo- rec plemičev Lanthieri. V tem dvorcu bodo uredili razstavni salon svojega pohištva in vlagajo v to precej sredstev. Restavrirati so morali v njem precej fresk in zanimivo je to, da so to edine freske na tem področju, ki niso nabožne vsebine. Dvorec se že sedaj ponuja potniku, hi se pelje iz Nove Gorice prati Ljub!jahi in ko bo končan, bo brez dvoma pritegnil pozornost številnih obiskovalcev. V nekaj odstavkih nismo mogli omeniti vseh in vsega, kar se na področju občine Ajdovščine dogaja. Povedati pa moramo, da se tud: ta občina lepo razvija in dokaz za to je, kot smo že v začetku tega -članka ugotovili, da se število prebivalstva v občini sicer rahlo a vendarle stalno dviga. MARKO WALTRITSCH Iz umetnostnih galerij Abrami in Ducatonova v občinski galeriji Že nekaj let je, odkar je A-brami poslednjič razstavljal v občinski galeriji, kjer sedaj zaključuje svojo razstavo. Slikar, ki spada že v starejši rod, pa se nam tu predstavlja z naravnost mladostnim zanosom razgibanega akvarelnega slikanja. Želeli bi pa, da bi ga srečevali pogosteje pri nadaljnjem bogatenju tržaške akvarelne likovnosti. Njegovi listi sicer niso veliki, a so vsi ti majhni razgledi hiš. ulic in trgov Trsta. Benetk in tudi drugih mest, pa še cvetic in drugih moticov, naslikani z neposrednim prefinjenim umetniškim občutjem kar na kraju samem in to jim daje poseben čar ustvarjalne pristnosti. Abrami, ki gre proti 70. letu življenja, ustvarja ta dela z neverjetno živahnostjo, ko združuje in razliva barve, pri tem pa izpušča bleščečo belino papirja z globokim smislom za svetlobne u-činke, Drugo polovico občinske galerije pa polnijo tokrat čudovite barvne slike navidezno pravljičnega simbolizma, kakršnega zna podajati Annamaria Ducaton. Z njene nedavne razstave v, Gorici je tu le nekaj del. To pa priča o silnem ustvarjalnem zagonu te tržaške. likovnice, za katero se zdi kot hi hotela nadomestiti zamujena leta ko se umetnosti ni predajala. Osišče razstave je seveda velika slika večplastnega nizanja obdobij simbolične rasti Trsta, ki jo črpa iz morja. Opazen pa je v najnovejših delih pomemben, napredek zgoščevanja simbolov in njihov likovni prenos v bolj čisto slikarske zasnove. Po tem se zlasti odlikujejo slike »Geneza* z barvno in oblikovno porazdelitvijo ozračja vode in zemlje nad vesoljsko globino, pa še slika 'Zastrupljanjem. ki podčrtuje ekološko umiranje narave in. končno, predvsem za slikarkmo bistvo značilno platno «Tiha navzočnost», iz katere pronica mistična simbolika judovstva. iz katerega slikarka izhaja, čeprav je kot pristna Tržačanka po materi in dedu povezana tako z italijansko kot tudi s slovensko krvjo, celo z znanim Gregorčičevim kritikom škofom Mahničem. M. B. ; lektiv v skoraj nepojmljivo ce loto. Seve. vsi niso držali, mnogi so prešli v druga, bolj urejena gledališča Zato pa najbolj goreči Osiječani vztrajajo in si medsebojno pomagajo. Nič nenavadnega ni. da igralsko nadarjeni člani opere nastopajo v raznih dramskih vlogah in dramski igralci s primernimi glasovi in odgovarjajočo muzikalnostjo v muzikalin člani in članice številčno skromnega baleta pri statiranju in v manjših epizodnih vlogah. Zaradi občutno zmanjšanega ansambla si zlasti v Operi pomagajo z znanimi pevci iz Zagreba. Sarajeva. Beograda in Novega Sada. kot uidi z dramskimi in opernimi režiserji, scenografi in kostumografi iz vse države, Repertoarne predstave so boli ali manj prilagojene tehničnim možnostim okrnjenega prostora brez zastora. Nekatere predstave se sicer poslužujejo improvizirane zavese, ki deluje nekako vsiljivo v tem ozračju. Pristnejši stik do sežejo predstave brez zavese, ki gledalcem razkrivajo tudi tisti del, ki je po navadi pred pričetkom predstave, med sprememna-mi ali na koncu, največkrat skrit očem gledalcev. V agoniji, drami Miroslava Krleže. ki so jo izvedli v novi verziji. je prevladovala oder izredno senzibilna igralka Ružiča Lir kovic, ki je z globoko niansiraeim likom izoblikovala težko vlogo Laure Lembachove. Barona Lem-bacha je podal znani osiješki igralec Izidor Munjin, advokata Križovca Ivan Tomiljenovič. dir čim so se v ostalih vlogah pred stavili mlajši igralci Režiser gost And jelko Štimac je v precej starem slogu prikazal nastrojenje razpadanja buržu.jskib malome ščanov. Krvava svatba F. Garcie lmr ce v stiliziranem miljeju gosta režiserja in scenografe Petra Šar-čeviča in v decentnih kostumih zagrebške gostje Ingrid Bogovičeve je bila uprizorjena s poeučnim občutjem za človeške tegobe v njegovih stiskah. Izklesane iilte so podali stalna gostja iz Reo grada Ljudmila I.isina zaročenko. njeno mater Mir« Brlek -, Kurič, Leonarda in njegovo ženo Nenad Indjid in Ana Bikič. do-6m se je v ostalih vlogah zvrstil skoraj ves igralski kader z vidnim sodelovanjem nekaterih članov Opere, ki so tudi z glasbili in petjem podkrepili španski svatbeni kolorit. Nepretenciozna, vendar s pri jetnim humorjem začinjena komedija Dan, ko je ugrabljen papež. ameriškega pisca J. Bethencour ta. v stilizirani sceni in odgovar jajoči kostumografiji Edvarda Gri nerja jn v režiji Ica lomljeno viča, doživ lja precejšnje zanimanje. Iznajdljiva, čeprav za lase privlečena zgodba, ko neki šoter v Nevv Yorku ugrabi, papežn ob njegovem prihodu in zahteva za njegovo izpustitev, da oblasti odrede mir vsaj za en dan tako. da tega dne ne bo noben človek nasilno omel. Humana ideja, ki preveva nenavadno delo. je dobila v skupnem izvedbenem nastopu dramskih in opernih umetnikov, med katerimi prednjačijo' Stjenko Jankovič kot papež Albert IV., Ico Tomljenovič kot taksist ugrabitelj, njegova žena Mire Brlek - Kuričeve, rabin Au-gustina Halasa, kardinal Jevroma Uroševiča, nekaj manjših vlog in pevcev songov ob spremljanju kitare in ustne harmonike, privlačno predstavo. Opera v improviziranem okolju ima še težje stališče. Vendar so nekatere predstave komornega značaja kljub tehničnim nevšečnostim prav v teni okolju izredno orivlačne. Seveda zahtevajo od vseh izvajalcev, zlasti od solistov in orkestra maksimalno osredotočenost. Sb' ‘predstave na primer Seviljski brivec in Don Pasguale ki so tako rekoč vzra-šeene v okolje in 1 bližino občinstva, kar dajo predstavam adekvatno intimno povezanost umetniškega užitka, tako gledalcem kot izvajalcem. Prav izvedbi imenovanih oper z izvrstnimi protagonisti v vlogah Rosine Štelice Petrušič, Bosilia Velimira Zgrab-Ijiča, Figara Dušana Bugarina kot gosta iz Sarajeva in dvema gostoma, iz Novega Sada Kocttlo-vičtm kot Almavivo in Rudijem Nemctom kot don Bartolom v Seviljskem hi'ivcu in Velimirom Zgrabljičem kot don Pasquale, gostom Bugarinom kot Malatesta. Liljana Ttidakovič kot Norina in Luciono Manzin kot Ernesto v o-peri Don Pasqtiale, sla dokazali izredno uspešno in komunikativno predstavitev. Seveda je bila takšna osredotočenost v obeh delili omogočena z iznajdljivim režij sl: ni prijemom Nade Murat in suvereno in temperamentno .taktirko dirigentov Antuna Petrušiča v Seviljskem brivcu in Željkom Milerom v Don Pasqualu. Presaditev Gotovčeve opere Ero z onega sveta v ta prostor, ki se med dejanji poslužuje improvizirane konvencionalne glavne zavese. je spričo realistične zasnove in velikega ansambla bolj zasilna rešitev iz zagate, da bi se moglo nuditi občinstvu 'tudi večje popularno delo. Omeniti je treba predvsem odlično pevko Diule Branko Galič, izvrstno stalno gostjo iz Novega Sada Jeleno Ječ-menico v vlogi Dome in inver prete naslovne vlog? Marjana Bručiča. Nonija Žunca in Jožeta Šuteja iz Zagreba, ki menjaje se gostujejo v vlogi Mica V bogato osiješko operetno tradicijo se vse bolj vpletajo moderni muzikali, ki privabljajo zlasti odraščajočo mladino S spretno preobrazbo odrišča v dopadljivo dvorano z nakaV.animi elementi, so družno razmeščeni gledalci, mali jazz ansambel in izvajalci. Pod glasbenim vodstvom Antuna Petrušiča ki istočasno igra zla vil-, in dopadljivo režijo Nade Mu ratove, dramski igralci, operni pevci in balet s prirojeno lahkotnostjo izvajajo ne pretenciozno a prikupno parabolo o ljubezni in spirirani po korrjed ji «Romam,ič ne duše* Edmonda Rostanda. ki sta jo Tom Jones in Harwey Schmidt predelala in uglasbila v moderen muzikal z naslovom Zanesenjaki Tu se spet srečajo ljubljenci občinstva: igralci Stjejiko Jankovič. Nenad Icdjic, o|jemi pevci Marija Raljevič in Almas Tudakovic ki z baletnim zborom in drugimi sodelavci |'ričarajo vedrino in pesem modernega glasbenega gledališča. Prav v muzikalu se spet spletajo vezi med dramskimi in opernim' umetniki, ki pričajo o vzdržljivosti in upornosti, porajajoči iz velike ljubezni do gledališke umetnosti v slavonski metropoli. EMIL FRELIH ČETRTEK, 5. MAJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Neposredna povezava s potrošnikom 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 15.00 športne oddaje: Kolesarski krog po Toskani in mednarodno srečanje v vaterpolu 17.00 Program za najmlajše: Magične zgodbe mačka Teodora 18.00 Argumenti: MESTO MRTVIH 18.30 Jazzovski koncert 19.00 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 ORZOVVEI, sedmo nadaljevanje 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno V oddaji, ki jo vodi Mike Bongiorno in ki se je pred tednom dol nekako razživela iz prejšnjega mrtvila, bomo videli na ekranu dva tekmeca, ki bosta odgovarjala na vprašanja o d veli zares skrajnih temah. Eden bo na primer odgovarjal na vprašanja o človeški celici, drugi fia o eni najbolj zanimivih osebnosti v Italiji, namreč o Gianniju Agnelliju, torej o liku, ki predstavlja največje italijansko zasebno podjetje 21.45 NIKON STORY Danes bo na vrsti prvo nadaljevanje prikaza' Nixonovega življenja v obliki intervjujev, ki jih je ob bivšega ameriškega predsednika dobil David Frost. Kakor je znano, je ta zadeva že prišla v ameriško javnost tudi v obliki ostre polemike. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlementu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: glasbeno življenje 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Poklic pripovednika Vasco Pratolini: «Cronache di poveri amanti* 17.00 Program za mladino 18.00' Namenjeno staršem: ZDRAVA RAST 18.45 Zdravila: GOSPODARSKA SKODA 19.10 Tedenska oddaja satira: dl diavolo» 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 SUPERGULP! 21.15 Alfred Hiichock predstavlja: GOST, TV film, v katerem igrajo McDonald Carey, Robert Sterling in Peggy Me Lay. * - 22.00 Priče: SUSANNA AGNELLI — «DEKLE 30. LET* V zadnjih letih so se razmere v Italiji spremenile do tolikšne mere, da se spreminja tudi stanje italijanske ženske. Su-sanna Agnelli bo skušala prikazati, kako je bilo nekoč, ko je v 30. letih tudi dekle, ki je izhajalo iz ene najbolj bogatili italijanskih družin, trpelo zaradi omejitev in zapostavljanja, v katerega je bila potisnjena ženska. Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00, 9.00, 9.30 in 14.00 TV SOLA: Avstralija, Pravljica, Računalniki, Francoščina, Reportaža, itd. 15.(K) Šolska TV za srednje šole: Vulkani • 17.15 Colargol, otroška oddaja 18.10 Anton Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH 18.45 TITO, dokumentarni film Doslej so oddajali že dva filma o Titu. Danes pride na (vrsto tretji, t.j. film, v katerem so izkoriščena dokumentarna gradiva, med katerimi je tudi nekaj povsem neznanih posnetkov iz nekaterih evropskih arhivov. 19.30 DNEVNIK 20.00 Variacija, nanizanka beograjske TV 20.30 V živo: KO PRIDEJO GOSTJE V prvih mesecih tega leta je večkrat kazalo, da se letošnji turistični sezoni ne obeta nič spodbudnega. Podatki o prijavah tujih turistov niso bili ugodni. V jirimerjavi s številom dogovorjenih letovanj v lanskih prvih dveh mesecih se je letos prijavilo za dobro petino manj gostov. Ponekod se je število prijav znižalo celo za 40 odstotkov. Če to velja za vso Jugoslavijo, kako je glede tega s Slovenijo. Usihanje zanimanja za Jugoslavi jo je priložnost, da se gostinci in ne le gostinci • vprašajo, kakšni so Jugoslovani kot — gostitelji. Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Sprehod na Bahame, film 21.55 ČRNA GORA, dokumentarna oddaja Zagreb 20.00 Argumenti 77 20.50 čas zločina: MOŽ. KI JE BOMBARDIRAL BEOGRAD 22.20 Glasbena oddaja Švicarska barvna TV 18.55 Uspela knjiga 19.45 Svet, v katerem živimo TRST A 7.00, 8.(K), 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 8.p5 Tjavdan; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.05 Predpoldanski omnibus; 11.40 Šolska oddaja; 12.(K) Glasba po željah; 13.15 Kulturna beležnica; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Glasba na našem valu; 16.05 Melodije; 16.30 Program za najmlajše; 17.05 Violina in klavir; 18.05 Tehnološke spremembe in industrijski razvoj; 18.20 »Primorska poje*. KOPER 7.30, 8.20, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 8.35 Klavirske skladbe; 10.00 Z nami je...; 10.10 Oddaja za otroke; 11.15 Orkester Stevvard; 11..'50 četrt ure v Benetkah; 12.05 Glasba po željah; 14.0(1 Pod vedrim nebom; 14.10 Plošče; 14.35 Knjižne novo- sti; 15.00 Oddaja za otroke; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.(K) Tribuna mladih; 17.20 «Pretekle ljubezni*; 18.00 Glasba po željah; 111.35 Gojenci Glasbene matice Trst: podružnica Skedenj; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Skladbe slovenskih mojstrov; 22.45 Poje Dejm Martin. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 9.0(1 Vi in jaz; 11.00 Opera v 30 minutah; «Salom»; 12.1(1 Glasbeno-govorni spored; 13.45 Prvi Nip; 18.30 Ni vse zla-to; 10.15 Večerni program; 20.00 Radijski oder; 22.10 Opereta. SLOVENIJA 6.00, 7.00, • 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 8.30 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Be seda na današnji dan; 7.30 D naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slovenski mali vokalni ansambli; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, Pa vam zaigramo po želji; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 ' Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*: 18.05 Iz domačega pernega arhiva; 19..35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom »Silvo štingl*; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.90 Literarni večer 5 slovenskim pisateljem Danilom Lokarjem; 22.20 Manj znani Bc ethoven; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in ples-niii ritmov; 00.05 Lahka kri; 00.3® Pop, rock, beat. Horoskop OVEN uid 21.3. do 20.4.) Uspeh neke drzne pobude ho vsekakor utrdil vaš. gospodarski položaj. Proučite svoje probleme mirno in jasno. BIK (od 21.4. 'do 2(1.5.) Prejeli boste na ( videz ugodno poslovno ponudbo, vendar jo še enkrat proučite. Ugoden trenutek za u resničitev idej. DVOJČKA (od 21.5. 'do 22.6.) Nova naročila vas bodo spodbudila k boljšemu delu. V čustve-nem pogledu boste sprejeli nekatere ukrepe. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pazite, da ne storite napačnega koraka, spričo katerega bi utegnili zapraviti to, kar ste že dosegli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden trenutek za večje nakupe. Kratkotrajna ločitev vas bo seznanila z resničnimi čustvi drage osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi neodločnost, drugih ogiožala vaše načrte. Posta- vite se jx) robu svoji domišljijo . TEHTNICA (od 23.9. do 22.1®.' Potruditi se boste morali, da °zl' vite svoje čustvene vezi. Ker J® vaše notranje življenje bogat0’ vam to ne bo težko , ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11’ Preživljate prijetne čase. Dob1® boste tudi nepričakovane obisk® ali vesti. , STRELEC (od 23.11. do 20.12-1 Živeli boste v precej napetem P0" ložaju. V ljubezni nedvomni speli. , KOZOROG (od 21.12. do 20.1-j Uveljavili se boste nad svojih1 tekmeci. V teku večera se bo®*,.; posvetili družinskim vprašanje1®; VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ce hočete rešiti zapleteno zadev'0’ bodite bolj realistični. Prejeli b0-ste priznanje za neko dejanje-RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan le primeren za nove zahteve. 2'1® stoba vaših prijateljev vam bo oporo v neki situaciji. ^imorski dnevnik Kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. maja 1977 NA OZEMUU DVEH DEŽEL LETOS ŠTIRI ETAPE &IRKE ALPE-ADRIA Sodelovalo bo osemnajst ekip iz petih držav nasoJ?inajst ekip iz petih držav Im Harn.pi° na letošnji, enajsti med-'Alne 1 .amaterskl kolesarski dirki Iju n," Adria*, ki poteka po ozem-JUlifeuVe?ije..in dežele Furlanija -sldiit, krajina. Poleg jugoslovan-pili . cesarskih klubov bodo nasto-rj ;'e Poljaki, Čehoslovaki, Madža-flavnpl ekipami Italijani, v ga v, ? 17 Veneta, poleg furlanske-“^fanuttija. enaJsta izvedba te med m kolesarske dirke, bo neko-1«. p aal obsežna kot prejšnja le-treh uvsem se 1,0 odvijala le v oeh, s skupno štirimi etapami. C* bo y soboto, 7. t. m. v Por-traj C'*J pa bo v nedeljo zju-kar °kroS Poldne, v Ljubljani, nate bodo tekmovalci udeležili nja, ko je ČSSR premagala SZ s 4:3 (3:0, 1:3, 0:0). V drugi skupini pa so dosegli naslednja izida: ZDA - ZRN 4:1 Finska — Romunija 14:1 LESTVICA 1. SKUPINE ČSSR 13, Švedska in SZ 12, Kanada 9. Švedska in Kanada imata tekmo manj. LESTVICA 2. SKUPINE Finska 8, ZDA 5, ZRN 3, Romu nija brez točke. -ah^i^e dirke po ljubljanskih boditVr V ■ skl0Pu praznovanj osvo e slovenske -prestolnice. »kmji 443 km dolgi progi bodo na-*ta T naslednje ekipe: Budimpe-Sav’ rnacional Bratislava, Var-|,j ■ ‘talijanske ekipe Riese Navo-Lanterna, Vittorio Veneto, WuUtti’ Serrande De Nardi ter slovanski klubi Rog, Makedo-tijg' “ava, Metalia Commerce, Par-ga "adnički, Beograd, Astra Slo-‘n Sipo,-ex. dese^pro bi moralo nastopiti devet-»a ...kolesarjev, saj .je sestavlje-p aka ekipa iz petih članov, voditeljstvo nad dirko je pre taciil 'lubljanska delovna organi-IfgJa Astra, medtem ko bodo po-*kuDmlrn.ene .gajice najboljšega na fhajic' lestvici, podelili še zeleno "a najhitrejšega kolesarja br,) jfvilnih letečih ciljih ter mo-*kih "aj‘co 7a najboljšega na gor-n Pohodih. m š/j* letošnje enajste dirke »Alpe 1,5 la» so naslednje: D0rt " 1- etapa: *tart?,ž ' Variano 158 km «7 11.30, cilj 15.10 ”ari2‘ etapa ijano . Humin > , 50 km 95 km J 1015 stS1); Bovec S7 l4-30, cilj 16.45 koveT 4‘ etapa start o Idrija - Ljubljana 140 km n 8-30, cilj 11.50 R. Pečar VATERPOLO Italijanska in jugoslovanska reprezentanca v vaterpolu bosta odigrali dve prijateljski tekmi. Prva bo na sporedu 10. maja v Genovi, druga pa dan pozneje v Lodiju. V nedeljo so odigrali pare devetega povratnega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske nogometne lige. V skupini N, kjer igrajo naše e-najsterice, je prišlo do pravega preobrata na zgornjem delu lestvice. Prvo mesto si namreč delijo tri e-najsterice. Za njimi pa imamo v razdalji treh točk še dve ekipi, ki se lahko teoretično prav tako potegujeta za končni naslov, katerega je pred mesecem dni imel praktično že v rokah Primorec. Trebenci pa so tudi v nedeljo pripravili veliko razočaranje svojim navijačem. Na domačih tleh so klonili pred ekipo S. Vita in s tem jasno potrdili, da preživljajo hudo krizo. Trebenci so v zadnjih štirih ................M»i"iiM»iiiiiiniiiii»iiiiiMii»imii,iiiiiiiiiiiHiniiiil.iiiinliii„.i.„iiui,im„i,i,.............................................n..............................................................................................■■■■■■■■•<• NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE Preobrat na vrhu lestvice: kar tri ekipe na enaki kvoti Gaja, Primorec in Roianese naskakujejo z enakimi možnostmi naslov prvaka Bor je proti 0!ympii izbojeval dokaj tesno zmago v okviru tekmovanja za »Pokal prijateljstva* ZENSKO ATLETSKO TEKMOVANJE V ORGANIZACIJI UGG GORICA VIDEMČANKE TOKRAT NAJBOLJŠE Tekmovalke iz Nove Gorice so osvojile peJo mesto - Koprčanke sedme Rorovka Nadja Debenjak je bila v metu kopja peta - 160 tekmovalk NA LEDU t^KEj tjltlj. v hokeju na ledu so ekipe prvi (jei prvenstva. Po "®s1m ■ uigranih kolih je lestvica č&r^Ja: švedska in SZ 12 točk, it) »oj, • Kanada 9, Finska 6, ZDA kipe soj2’. Bomunija brez točke. E-igrajo še povratna sre-seboj igrajo prve štiri Društvo Kdilmoquette Gualf iz Vidma je letošnji zmagovalec drugega pokala UGG v ženski atletiki. Tekmovanja, ki je bilo v nedeljo zjutraj, se je udeležilo nad 160 tekmovalk iz naše dežele ter iz bližnje Slovenije. IZIDI MLADINKE 100 m zapreke 1. Uršič (AK N. Gorica) 16”3 2. Garlatti (UGG Gorica) 16”8 3. Sellan (UGG Gorica) 17”1 Tek na 100 m 1. Lavaroni (Gualf Videm) 13’1” 2. Mervich (Pol. Chiarbola) in Benetton (CSI Trst) 13'2” Tek na 200 m s 1. Krapec (AK Koper) in Mervich (Pol. Chiarbola) 27"0 3. Benetton VfCSI Trst) 27”2 Tek na 400 m 1. Toffolo (Gualf Videm) 60”9 2. Pagnacco (Gualf Videm) 62”8 3. Allegretti (SGT Trst) 64"2 Tek na 800 m L Venturelli (Snia Friuli) 2’26”5 2. Tosoratto (Gualf Videm) 2’34”5 3. Sabo (Pol. Chiarbola) 2’38”2 Tek na 1.500 m 1. Rondi tCSI Trst) 5T6"5 2. Radin (Libertas Sacile) 5'45”5 3. Biancolini (Libertas Tolmezzo) 6’11”6 Skok v višino 1. Chivillo (Stellaflex) 160 cm 2. Krapec (AK Koper) 160 cm 3. Sellan (UGG Gorica) 155 cm Skok v daljino L Dcufuka (UGG Gorica) 513 cm 2. Garlatti (UGG Gorica) 513 cm 3. Uršič (AK N. Gorica) 503 cm Met krogle (4 kg) 1. Pizzali (Gualf Videm) 11,56 ^hia Se?aj igrajo še povratna t|Atav..ed seb°i igrajo prve lads^rici (švedska, SZ, ČSSR, Ka-Svm/ v skupini, ki bo odločala o itva prvaku; ostala štiri mo-Iti k.pa nastopajo v drugi skupini, ^ za do^i'a ekipo, ki bo po tem ^aPustila 1. hokejsko skupino. ftflj ^ F povratnem kolu je v sku-najboljših prišlo do preseneče- """iiiMiiiiiimiiiiiHtnmnimuiiinmniimmmiiiiiiiiMiiHuiitUMiimiimmiiiiiiiiiiimniiiimiii P°BOJKA MLADINSKE IGRE Bor osvojil naslov Pokrajinskega prvaka v toalem finalu so Dolinčanke premagale Prosečanke k ’ del^ se je zaključil pokrajin Niki, p 'adinskih iger v ženski od s-ili' ‘avico do nastopa sta si pri |sh t., ' dve ekipi iz kvalifikacij-in sicer ki‘8goi-A:)“jev ln slcer B°r ter šole !i slov c’ Levstik in Čampi Elisi. rUžetm Pokra.finskega prvaka je zali1 je .Pripadel mladi Borovi vrsti, k*ti)pj ^velikem finalu premagala 0NALE ZA 3. MESTO (l9s0r*č _ Levstik 2:0 , G 15:12) i!l,elfe0?ČIČ:' Pečenik, Komar, t’ Mrk’ Canziani, Sancin, Žer-.»orčič, 5'V'rlep Cibic' Franchi, Husu, i! i ^aubar, Sedmak, Erika Starc, Marina in Nata- Aica- > retbaoa, šola jt v malem finalu s^a Proseške vrstnice. V o- m S^tj k » 'Tiie/t s° na.iprej povedle prefl-> 8v0j0 ^vstika, Dolinčanke pa so i« bjen«2^?r*Zeno Igro nadoknadile » DriŠia°’. ^iibova volja do zmage Ij.!*1 u;, a° izraza predvseni v dru-1.2. a t;’ kl 50 ga že izgubljale s °Sv°jHi Ka ie ^jub tomu uspe ^^ALE ZA 1. MESTO (H uCamPi Elisi 2:0 15:9) y|r?°l, irsa, Tomšič, Montanari, i^Aričjo aj.vC' Junc, Vecchiet, Maver, bit finai ‘1Vec- vi' PrizaU Za Pokrajinski naslov smo So . 8a rrai!burljivi tekmi, vredni Li^tiu ,lnaIa- Igralke obeh ekip foi6 dat, ažnost tekme in so sku-' i« v VSe 0(1 sebo. š°la Čampi lu/Aivij .Prvem setu bila stalno v le ij,"u z*. na koncu je Boru 0 Pa čeprav le z mini- Bo;hko' Drugi set .je dobro toču16 P°veclel s 6:1, ko so ban 0 ie a ■ nabirati nasprotnice. SU, sPet 'zer|ačenja, ko so po h‘l tako ,Pr,evzeh borovke in po *”k''ajinc^jkra.iinske prvakinje. ^ naslov je vsekakor za- °b,i'aiihct1x>kraj.nske prvakinje. služeno pripadel Borovi ekipi, ki se je na tem turnirju predstavila kot tehnično in tudi taktično najboljša ekipa. Za šolski ekipi Levstika in Gregorčiča pa predstavlja uvrstitev med štiri najboljše lep uspeh in je tudi najlepše plačilp za prizadevnost in požrtvovalnost naših dijakinj. Borova ekipa bo 13. maja nastopila na deželnem finalu mladinskih iger proti prvakom pokrajin Gorice, Vidma m Pordenona. 19. in 20. maja bo na sporedu v milanski športni palači mednarodni odbojkarski turnir. Poleg ekipe Milan Gonzaga, ki turnir organizira, bodo nastopili državni reprezentanci Italije in NDR ter ekipa «A11 Starš*, ki jo bodo sestavljali odbojkarji iz drugih držav, ki igrajo za italijanske klube. Po treh dneh tekmovanja se je zaključil šahovski turnir, katerega so priredila tri tržaška šahovska društva SST, ADS in šahovski krožek Kostalunga. Zmagala je ekipa »Prijatelji šaha I.», katero so sestavljali Jasnig, Pangos, Periatti in Bigaglia. 2, je bila ekipa SST I. v postavi Boni facio, Caracci, Hreščak in Tossi . Skupno je nastopilo 14 ekip. 2. Hervatic (CSI Trst) 9,66 3. Milanese (UGG Gorica) 8,42 Met diska L Danielis (Gualf Videm) 30,72 2. Milanese (UGG Gorica) 29,36 3. Pavan (Pol. Lignanese) 26,02 Met kopja 1. Pizzali (Gualf Videm) 40,22 2. Davide tSGT Trst) 20,86 3. Trevisani (Pol. Lignanese) 10,22 «JUNIGR — SENIOR« 100 m zapreke 1. De Zorzi (UGG Gorica), 15"6 2. Furlano (Gualf Videm) 16"5 3. Calligaris (UGG Gorica) 16”!i Tek na 100 m L Šaule (AK N. Gorica) 12 ”9 2. Paolčtti (SGT Trst) 12”9 3. Horvat (AK Koper) 13"0 Tek na 200 m 1. Šaule (AK N. Gorica) 26”3 2. Paoletti (SGT Trst) 26”6 3. Medvešček (CSI Trst) 27”2 Tek na 400 m 1. Pistrinu (SNIA Friuli) 60”1 2. Vitturelli (UGG Gorica) 63”2 3. Furlano (Gualf Videm) 65"5 Tek na 800 m 1. Vitturelli (UGG Gorica) 2'38”2 2. Rodriguez (CSI Trst) 2'43”0 3. Azzopardo (CSI Trst) 2'55”5 Tek na 1.500 m 1. Coretti (CSI Trst) 4’47”3 2. Avon (Libertas Sacile) 4'57”1 Skok v višino 1. Bulfoni (Gualf Videm) 176 2. Benedetič (AK N. Gorica) 176 3. Šuligoj (UGG Gorica) 140 Met krogle (4 kg) .1 Pivesso (SNIA Friuli) 10,30 2. Dusizza (UGG Gorica) 9,78 3. Klobas (CSI Trst) 8,80 Skok v daljino 1. Horvat (AK Koper) 5,42 2. Vinazza (AK N. Gorica) 5,37 3. Lupi (UGG Gorica) 5,29 Met diska 7 1. Tonini (Gualf Videm) 41,02 2. Perabo (Gualf Videm) 39,46 3. Pivessa (SNIA Friuli) 33,84 Met kopja L Venier (Gualf Videm) 35.82 2. Mazzon (Gualf Videm) 29,66 3. Ciprian (SNIA Friuli) 28,84 5. Nadja Debenjak (Bor TS) 23,30 EKIPNA LESTVICA 1. Edi!moquette Gualf Videm 88,5; 2. UGG Gorica 82; 3. CSI Trst 73; 4. SGT Trst 38; 5. AK N. Gorica 36; 6. SNIA Friuli 30; 7. AK Koper 23; 8. Pol. Chiarbola Trst 17; 9. ^oli-sportiva Lignanese 14; 10. Libertas Sacile 10,5; 11. Slellaflex Spilimber go 9; 12. Libertas Tolmezzo 4; 13. Bor Trst 2. P. R. KOŠARKA PRVENSTVO POMLAD Breg-Kontovel v soboto Košarkarska zveza je sprejela prošnjo Brega in Kontovela, da bi tekmo zadnjega kola prvenstva »pomlad* odigrali dan prej, to je v soboto in ne v nedeljo. Slovenski derbi tega prvenstva med Bregom in Kontovelom bo. torej v soboto, 7. maja, ob 18. uri, v telovadnici v Dolini. OBVESTILA ŠD VESNA vabi vse domačine, da se udeležijo širšega sestanka, ki bo drevi, ob 20.30 v Križu, v Ljudskem domu. Razpravljali bomo o gradnji n^vih slačilnic ob našem nogometnim igrišču. Odbor * # # Športno društvo Adria sporoča, da bo drevi ob 20.30 v društvenih prostorih seja za pripravo tradicionalne kulesarske dirke veteranov za 11. pokal Lonjcrja. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Dom podlegel Vrhovcem Dom - OŠ Vrhovci (Lj.) 56:60 (14:22) DOM; Cantelli, Bučinel, Sošol 2, Devetak 8, Juren, Vižintin, Semolič 12,1 Dornik 8, Fajt 12, Prinčič 14. Oš VRHOVCI: Špacapan 10. Suhadolc 8, Stojanovič 4, Kajina 6, Cimerman 22, Horozoviz 2, Kovačič 8. V prijateljski tekmi sta se v Dijaškem domu v Gorici srečali moštvo Doma, ki igra v prvenstvu »Pomlad* ter šolska ekipa iz Vrhovcev pri Ljubljani. V prvem polčasu sta obe moštvi igrali zelo slabo, kar jasno priča tudi nizko število doseženih košev. Pravo nasprotje pa je bil drugi polčas. Ekipi sta zaigrali bolj zagrizeno ter sta prikazali duhovito in zlasti učinkovito igro. Domovci so si zmago zapravili že v prv?m polčasu, saj so v tem delu tekme dosegli pičlih 14 točk. Vsa požrtvovalnost drugega polčasa pa je bila zaman, kajti razlika iz prvega dela je bila prevelika, da bi jo bilo moč nadoknaditi. Take izvenprvenstvene tekme so zelo koristne, kajti prav na podobnih srečanjih si igralci naberejo veliko izkušenj', ki jim prav pridejo na zahtevnejših prvenstvenih tekmovanjih. Naj omenimo tudi, d vsi. V nedeljo; lfl. maja: pa prireja SPDT avtobusni izlet na Ratitovec (1666 ni) nad Poljansko dolino. Vse podrobnosti bomo še javili. Začetniški in nadaljevalni plezalni tečaj SPDT. se nadaljuje. Za začetnike je bilo to soboto na pečinah nad Napoleonsko cesto že druga lekcija, katero je vodil Janko Furlan in se je je udeležilo sedem tečajnikov. Istega dne pa je bila na skalovju Glinščice plezalna vaja za bolj izkušene alpiniste. Naslednja plezalna vaja bo to nedeljo na Napoleonski cesti, in sicer za začetnike od 9. do 10.30, za o-stale pa od 10.30 do 12. ure. Planinske koče odpirajo duri Zavetišče Antona Bavčarja, katero upravlja PD Ajdovščina, je red no odprto od nedelje, 1. maja, vsak dan, razen ob torkih. Postojanka ima 15 postelj v sobah in 15 mest na skupnih ležiščih. Pijača in topla jedila so na voljo. Koča je dostopna z osebnimi avtomobili — 18 kilometrov iz Ajdovščine. Iztokova koča pod Golaki ni o-skrbovana, je pa stalno odprta. Pla- nincu nudi streho in zavetje, vode pa ne. Aljažev dom v Vratih je odprt od jutri dalje. PD Dovje-Mojstrana, ki kočo upravlja, pa obvešča, da bodo imeli letos v koči večja dela, zaradi katerih bo oskrba občasno motena. Tičarjev dom na Vršiču, katerega upravlja PD Jesenice, so odprli to soboto, čeprav je cesta s kranjskogorske strani zaradi nevarnosti plazov odprta le do Erjavčeve koče. E-rjavčeva koča pa je stalno odprta. Snega je dovolj za smučarijo in ga bo — kot kaže — še ves mesec. Kočo pri izviru Soče bodo odprli predvidoma sredi maja, ko bo cesta prek Vršiča dokončno prevozna. PD Mežica obvešča, da je od 1. maja tudi planinski dom na Peci stalno odprt. Vsako soboto popoldne ter nedeljo in praznike pa bo odprta tudi prenovljenja Stjenkova koča na Trstelju nad Vipavsko dolino, katero upravlja PD Nova Gorica. Število članov Planinske zveze Jugoslavije Jugoslovanska planinska organizacija je v lanskem letu štela 171.899 članov. Največ jih je v Sloveniji (kar 90.732), siedi Hrvatska (24.679), Srbija (19.519). Bosna s Hercegovino (19.422), Makedonija (7MO), Vojvodina (6547), Črna gora (4000) in Kosovo (200). že iz teh skopih podatkov je razvidno, da je planinstvo V Sloveniji pravi narodni šport. Nove transverzale Težko bi si predstavljali, da bo ideja o prvi planinski transverzali, ki je bila sprejeta leta 1953, doživela toliko posnemanj doma in na tujem. Danes bi že težko s popolno gotovostjo trdili, koliko transverzal, oziroma veznih poti je na ozemlju Slovenije, še težje pa bi to trdili za Jugoslavijo. Vendar pa pove trans-ve-zale še vedno cvetejo. Letos lahko pričakujemo novo pot po vrhovih nad Bohinjem, na občnem zboru PD Koper pa je bilo slišati predlog za markiranje rplaninske poti po slovenski Istri» od Ankarana do Pirana, kot nadaljevanje slgven-ske transverzale. V Logatcu so prav tako na občnem zboru predlagali «Notranjsko transverzalo*, in Še bi lahko naštevali take in podobne pobude. Dušan Jelinčič Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP S59 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica v Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubijat* Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 5. maja 1977 tiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d? lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnica In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi*1 pokrajin Italija pri SPI. član italijanske 2veze časopisnih založnikov flEG Odgovorni uradnik Gorazd Ves«) Izdajal in liska 1 |ZTr 1 Trat NA PARIŠKIH POGAJANJIH ZA NORMALIZACIJO ODNOSOV MED DRŽAVAMA ZDA so odklonile zahtevo Vietnama glede poravnave vojne odškodnine Trgovinski in diplomatski stiki med washingtonsko in hanojsko vlado bodo bržkone obnovljeni še letos - Možnost ameriške gospodarske pomoči za obnovo dežele PARIZ, 4. — Popold se je zaključil p-v: del pogajanj med ZDA in SR Vietnamom za normalizacijo odnosov med državama, šestčlanski delegaciji sta se sestali, kako- znano, včeraj v prostorih vietnamskega veleposlaništva. Vietnamskemu odposlanstvu je načeloval namestnik zunanjega ministra Phan Hien, a-meriškemu pa namestnik državnega tajnika za Vzhodno Azijo in Pacifik Richard Holbrook Ponovno se delegaciji sestaneta čez dva tedna, tokrat na sedežu tukajšnjega ameriškega veleposlaništva. Vodia vietnamskega odposlanstva jc mčd tiskovno konferenco po končanih pogovorih dejal časnikarjem, da se Združene države Amerike ne bodo več upirale vstopu Socialistične republike Vietnama v Organizacijo združenih narodov; doslej je bilo to nemogoče, ker so imele ZDA pravico do veta. Okoliščino je po zneje potrdil tudi glasnik ameriškega odposlanstva Morton Smith, ki je v tej zvezi pripomnil, da so sc ZDA odločile za ta korak, ne da bi zahtevale od sogovornika proti-uslugo. Fdian H:en je novinarjem dalje povedal da so bili včerajšnji in današnji razgovori koristni in tvorni tep so potekali v prijaznem in odkritem vzdušju. Vietnamski predstavnik pa ni hotel pojasniti, kolikšno denarno odškodnino je zahtevala vietnamska vlada od Amerikancev za povračilo vojne škode (v preteklih- dneh je bilo slišati znesek 3,2 milijarde dolarjev); poudaril je le. da so ZDA odgovorne za vso velikansko škodo ter za povojno obnovo v deželj. Nazadnje je še naglasil, da zahteva njegova vlada od washing-tonske takojšnjo odpravo trgovinskega embarga, nasproti Vietnamu. Morton Smith jt s svoje strani v razgovoru s časnikarji dejal med drugim, da sta se delegaciji bežno dotaknili tudi vprašanja ameriških pogrešanih vojakov na vietnamskem ozemlju. Pripomnil je, da ZDA zaupajo dobri volji SRV, v smislu pač, da 1» ameriške oblasti nadrobno seznanila z usodo pogrešanih. Diplomatski opazovalci v francoskem glavnem mestu so skoraj prepričani, da bo prišlo kaj kmalu do popolne normalizacije odnosov med državama (od konca vietnamske vojne sta minili natanko dve leti), in sicer zelo verjetno še letos. Normalizacija naj bi se odvijala v dveh fazah; najprej naj bi se normalizirali trgovinski stiki med ZDA in SRV, potem pa še diplomatski odnosi z redno izmenjavo veleposlanikov. Pripomniti velja, da je šlo pri pariškem srečanju med delegacijama za prve ameriško - vietnamske pogovore na ministrski ravni po koncu vojne. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cyrus Vanče je po za- ključku pariškega srečanja z vietnamsko delegacijo izrecno poudaril, da ZDA ne bodo izplačale SRV nobene odškodnine. Pripomnil pa je, da bo Amerika proučila možnost gospodarske pomoči Vietnamu, da lahko ta uresniči petletni obnovitveno-razvojni načrt. Bivši zunanji minister Kissinger je med tiskovno konferenco prav tako naglasil, da ZDA niso dolžne plačati vojne odškodnine Vietnamu ter je hanojsko zahtevo v tem smislu označil kot absurdno. Nixonova u-prava, pod katero so se Amerikan-ci končno .izvlekli iz vietnamske kaše. ni prevzela — tako je pristavil Kissinger — nobene moralne ali pravne obveznosti do Vietnama, (dg) Bočen vabi ljubitelje štirikolesnih «starin» V dneh 7. in g. maja bo v Bocnu tradicionalni prikaz »starinskih* avtomobilov, ki ga priredi Registro Italiano Alfa Romeo. Gre za organizacijo, ki združuje ljubitelje nekdanjih vozil. Navzočih bo 30 avtomobilov iz raznih evropskih držav, med temi model RLSS 1925 bi »disco volante* CM 3000, s katerim sta Fangio in Sanesi 1. 1953 zasedla prvo mesto na dirki za veliko nagrado Supercortemaggiore. Osrednji del letošnje prireditve bo tako imenovani rally »starih« (kakršne vidimo na sliki) na relaciji Bočen - Castelrotto - Ortisei - Chiusa - Bressanone - S. Andrea - Bočen ......„„„„„„......................... ................................,I.I|.IIIII.IHH>H....................... n.......................I.III.M.Mtl.......................Hilli.....II.IIIIH.IIIIIIIMIIIII......Hill...........IHIIII.......IIIIUHIIIIIIIIIIII.............................................................................................................IIHHIHIIIIIiHllt SKRAJNODESNIČARSKI VERSKI FANATIKI UMETNO NASELJUJEJO ZASEDENO OZEMLJE Cisjordanija v oklepu nasilja zaradi izraelskih provokacij Množične demonstracije arabskih mladincev v Jeninu, Nablusu in drugod • Dva mrtva in več ranjenih • Nezaslišano izzivanje rabina • Aretirana skupina palestinskih gverilcev Današnji svet in stare vraže Starodavne šege in navade sc marsikje trdovratno upirajo čedalje večjemu prodiranju tehnologije in vsesplošnemu družbenemu napredku. Vendar pa so uajbolj trdožive neverjetne vraže in slepo zaupanje v lažne preroke, katerim pa jc dokaj naklonjen tudi današnji, gotovosti željan in malo deležen, človek. V ta okvir bi lahko vključili brazilsko versko sekto »Univerzalna Cerkev shod svetnikov«, katero je novembra lani v Salvadoreju ustanovil Jose Manrino Carvalho — »Matota*. Lahko, če ne bi versko zanesenjaštvo »Matote* in njegovih približno petdesetih privržencev privedlo do usmrtitve devetih otrok. Iz rodne Bahie, dežele v severnovzhodnem delu Brazilije, so prišli za »mesijo* v Salvador na »oljčno goro*, kjer jim je tolmačil božjo besedo in voljo, ki je konec prejšnjega tedna zahtevala, kot je privržencem dejal »Matota*, devet njihovih otrok. Izročili so mu jih in »Matota* jih je vrgel v morske valove. V Kolumbijski pokrajini Vau-pes pa so stari običaji samo dokončali nove, nič manj krvoločne. Ljudožersko pleme je namreč odkopalo in pojedlo trupla 21. prekupčevalcev z mamili, ki so jih zelo verjetno pokončali v medsebojnem obračunavanju prekupčevalcev. TEL AVIV, 4. — Načrt o umetni naselitvi Cisjordanije, to je zasedenega arabskega ozemlja, ki ga nameravajo izpeljati pripadniki izraelskega skrajnodesničarskega gibanja verskih fanatikov, je ponovno vzburil duhove in povzročil hude nerede na prizadetih območjih. Prišlo je do spopadov med mladimi Arabci in izraelskimi agenti ter vojaki, ki so včeraj, kakor znano, zahtevali dve smrtni žrtvi. Gre za 55-letno žensko in komaj 16-letnega fanta, oba Arabca. Ustrelile so jih zasedbene čete. Tragični dogodek se je pripetil v Kabatiyeju nedaleč od Jenina ter je povsem razumljivo razjaril arabsko prebivalstvo. Po dosedanjih sporočilih je skupina mladincev obkolila vojabko vozilo; voznik se je zbal in začel streljati v gručo. Izraelske vojaške oblasti so vojaka, kot kaže, aretirale in ga bodo menda podvrgle procesu. Pogreb žrtev je bil nekaj ur zatem. To je bila hkrati priložnost za nove incidente, ki so zahtevali med arabskimi demonstranti dva, med izraelskimi vojaki pa pet ranjenih. Arabci so vojake obmetavali s kamenjem. Pozneje so napadli tudi sedež neke izraelske banke in policija jih je le s težavo razgnala s pomočjo solzilnih bomb. Zaradi stopnjevanja neredov je bila oklicana policijska ura. Iz protesta proti nasilnemu ravnanju izraelske vojaščine, zlasti pa proti provokacijam skrajnodesničar-skih verskih fanatikov, je bila danes v vsej Cisjordaniji splošna stav ka. Zaprte so bile vse trgovine, promet se je ustavil, šole pa so bile prazne. Nemiri so se seveda nadaljevali ter se iz Jenina ter okoliša razširili na Ramallah in Ni-blus. Kakor rečeno, gre demonstracije pripisati zasedbi Cisjordanije s strani izraelske vojaščine. Do prvih hudih izgredov je prišlo spomladi lani, trajali so nekaj tednov in zahtevali enajst smrtnih žrtev ter visoko število ranjenih. Včerajšnje in današnje demonstracije pa je treba pripisati poleg nezadovoljstvu prebivalstva zaradi 10-letne zasedbe tudi in še zlasti poskusom izraelskih skrajnežev, da bi kljub uradni prepovedi telavivske vlade zgradili po vsej Cisjordaniji vrsto izraelskih naselbin. Eno takih naselbin so »krstili* pred nekaj dnevi v M.as’hi v severozahodnem delu Cisjordanije. Ob tej priložnosti je rabin Meir Kahane, ki so mu izraelske oblasti pred časom prepovedale vstop na ozemlje Cisjordanije, izjavil, da bo v bližnji bodočnosti odprl še več podobnih naselij. Predstavnik zloglasnega gibanja «Jewish defence league» je celo pripomnil, da bodo naselbine stale v neposredni bližini arabskih krajev, kar je Arabce pač še bolj raztogotilo. Izraelski agenti nimajo opravka le z omenjenimi demonstracijami, temveč tudi z domnevnimi palestinskimi teroristi. Telavivska varnostna služb^ je ravno danes sporočila, da je bila v preteklih dneh aretirana v Cisjordaniji skupina Palestincev, ki pripadajo osmim različnim »mrežam* organizacije «A1 Fatah* oziroma »ljudske fronte za osvoboditev Palestine*, ki jo vodi George Habaš. (dg) " «BurKaški mis(erij» v uradnih številkah RIM,'4. — Toliko napadeno oddajo Daria Foja »Burkaški misterij*, točneje njegovo drugo nadaljevanje, si ie ogtedalo okoli 13 milijonov ljudi. Ob začetku jih je bilo nekoliko manj, vendar pa je število gledalčev postopoma naraščalo, tako je sporočila RAI, ki pa pripominja, da je telefilm, ki so ga istočasno oddajali na prvem programu, spremljalo nad 15 milijonov gledalcev. ZLASTI ZATO, KER BO KANDIDIRAL NA LISTI SREDINSKE PROTIFAŠISTIČNE KOALICIJE Frankistična desnica stopnjuje napade na predsednika Saareza Njegova obrazložitev notranjih družbenopolitičnih razmer in zunanjepolitičnih smernic je naletela v španskem tisku in strankah (z izjemo skrajne desnice) na odobravanje MADRID. 4. — Politični opazovalci soglasno priznavajo predsedniku španske vlade Adolfu Suarezu dobršno mero previdnosti in hkrati premetenosti. V resnici je natanko pet dni do uzakonitvi komunistične partije (PCE) uradno napovedal, da bodo junija prve splošne politične volitve po padcu frankizma in tako odločilno prispeval k pomiritvi duhov v desničarskih krogih, ki so se bili silno razburili zaradi legalizacije KPŠ. Dejansko imajo pripadnik; novofrankističnega «ljudskega zavezništva*, kj združuje 7 skrajno-desničarskih strank oz. skupin, nove skrbi, saj pomeni odprava dosedanjega «cortes» in njegova nadomestitev s pravim parlamentom zanje hud udarec. •ifMiiitiiiiiiiiiiiiiiiilMiiiiiiinti PRAGA, 4. - češkoslovaške oblasti naj bi pripravljale proces proti pobudnikom oziroma podpisnikom znamenite «listine 77»1 o spoštovanju osnovnih človečanskih pravic. To naznanja poseben dokument, ki so ga sestavili prizadeti, podpisal pa ptof. Jiri Hajek. Dokument št. 10, k; kor ga imenujejo, so »oporečniki* posredovali skupini inozemskih, seveda zahodnih časnikarjev v Pragi. Dejansko — ne glede na obtožnico — bo šlo za proces proti «listini 77», je rečeno med drugim v dokumentu, ki tudi navaja, da je listino doslej podpisalo že 700 osebnosti, tako v prvi vrsti razumnikov. Tj zatrjujejo, da je gonia češkoslovaškega lista proti «di&identom» dosegla prav na sijrotni učinek od tistega, ki so si ga bila zadala uredništva; namesto da bi ti naoadi izolirali pristaše listine. so jim Siriji veliko uslugo, kolikor naj bi v vsfcj domači javno- sti vzbudili veliko zanimanje za zahteve oporečniškega razumništva. Slednje hoče, kot znano, da osrednje oblasti v deželi stvarno uresničijo resolucijo Organizacije združenih na, rodov o človeških pravicah. Podpisniki listine trdijo nadalje, da so podvrženi brezštevilnim šika-nam: mnogi naj bi izgubili zaposlitev. pri drugih so agenti varnostne službe opravili hišno preiskavo, marsikateremu naj bi odvzeli osebno izkaznico in vozniško dovoljenje, a nekateri so bili aretirani, ne da bi jim policisti povedali, čemu; to se je npr. zgodilo glasniku oporečniške skupine Vaclavu Pavelu in enemu od podpisnikov, Jiriju Ledererju, ki sedita v ječi od polovice januarja. Z druge strani dokument št. 10 priznava, da so bili zopet izpuščeni na prostost psiholog Jiri Nemec, u-čenjakinja Vera Jirousovadand, ki se bavi z zgodovino umetnosti ter fi- PO POBEGU ŠESTIH JETNIKOV IZ MILANSKIH ZAPOROV SPLOŠNA ZAHTEVA PO SMOTRNEJŠI IN VARNEJŠI UREDITVI KAZNILNIC Pravosodno ministrstvo je uvedlo preiskavo o sokrivdi 4 paznikov in začasno odstavilo dva ■ VCusanu Milaninu so našli «opel2000» in mini minor», s katerima so jetniki ušli MILAN, 4. — Pobeg šestih jetnikov iz kaznilnice San Vittore, med katerimi je kar pet pripadnikov roparske tolpe Vallanzasca, je poleg raziskave o pobegu samem in o soudeležbi oziroma sokrivdi, paznikov, sprožil tudi širšo razpravo o kaznilnioah, njihovi ureditvi in namenih. Z več strani so pripomnili, da v kaznilnicah posvečajo premalo pozornosti ponovnemu vključevanju bivših kaznjencev v normalno življenje. Temu namenu Še zlasti ne koristi notranja porazdelitev jetnikov v kaznilnici, saj so kaznjenci z višjimi kaznimi pomešani z obtpženci manjših prekrškov, še posebno pa bi morali paziti na razmestitev mladih jetnikov. V tej zvezi je sodnik Bruti Liberati, ki s kolegom Sicla-rijem sodno nadzoruje kaznilnico San Vittore, poildaril, da hi marali težiti k čim večjemu odpiranju zaporov s pospeševanjem tako Imeno vane »polovične svobode* jetnikov, ki so čez dan zaposleni zunaj. Dr. Siclari pa je naglasil; da bodo take jetnike skušali premestiti drugam in tako vsaj delno ublažiti pojav prenaseljenosti.'.. ' Precej odmevov je bila tudi na odločitev pravosodnega ministra, da uvede upravno preiskavo o morebitni sokrivdi 4 paznikov, od katerih so dva začašnp odstavili, vendar pa je ministrstvo .naglasilo, da je to samo običajen potek. Milansko tožilstvo pa je danes pričelo preiskavo o kazenskih posledicah pobega, še zlasti mora preveriti, če so na kvesturi, kot trdijo nekateri časopisi, res krožile govorice o morebitnem pobegu. Ob tem velja poudariti, da so samo Rossija in Merla določili v milanske zapore in da so ostali štirje bili le zaradi procesov začasno tu. Danes popoldne pa so v Cusanu Milaninu našli obe vozili, s katerima so ušli jetniki, «opel 2000» diesel — MI V 01171, ki je čakal na zunaj zaposlene jetnike in pa «mini minor», beige barve z črno streho in s pa-vijsko registrsko tablico 261877, krajo katere je lastnik prijavil 28. a-prila. V avtomobilih niso našli ničesar, precejšnjo važnost pa pripisujejo*, kraju, kjer s> jetniki zapustili vozili, saj Ul. Monte Cervipo pelje v Pademo Dugnano, kjer je več časa živel Antonio Colia. Dva druga pobegla jetnika, Merlo in Rossi, pa sta iz predmestja Milana poslala v žensko kaznilnico v Viterbu kratek telegram svojima zaročenkama, ki sta tam zaprti.. ‘ - i;-; Včeraj so iz Parme v Trani premestili Renata Vallanzasco, vodjo tolpe, vendar, kot trdijo, ne zaradi pobega šestih, temveč zaradi sodne raziskave o nekem-ropu ..................................................... V DOKUMENTU, KI SO GA POBUDNIKI GIBANJA ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE IZROČILI TUJEMU TISKU • * 1 .' 1 . ' ' ■ • ' " ■ • ~ 'Z ;t Sedmero zahtev podpisnikov «listine 77» V pripravi proces proti «oporečniškim» razumnikom? - Vaclav Pavel in Jiri Lederer še v zaporu lozof Ladislav Hejdanek; aretirani so bili prejšnji četrtek. Dokument dalje znova izpodbija u-temeljenost trditev praških oblasti, da so namreč »disidenti* orodje v rokah zahodnih imperialistov oziroma vohunskih služb, tako v prvi vrsti ameriške Central Intelligence A-gency (CIA). Jedro dokumenta pomeni vsekakor sedmero zahtev, ki jih «disidenti» postavljajo praški vladi. Podpisniki »listine 77» hočejo, da takoj preneha gonja proti njim in da se hkrati odpravijo vsi nezakoniti ukrepi, ki so jih sprejele oblasti v okviru te gonje; pristojni dejavniki naj v zadostnem številu izvodov ponovno natisnejo številko Uradnega vestnika, ki priobčuje vsebino obeh mednarodnih pogodb o človečanskih pravicah, ki ju je podpisala tud) Češkoslovaška; država naj strogo spoštuje pravico državljanov do peticij, k), jo predvideva sama ustiva; ažuriiirajo naj se kazenski, civilni in delavski zakonik, in to v smislu poprej omenjenih pogodb o človečanskih pravicah; o vseh kočljivih vprašanjih, ki so sprožila polemiko med osrednjimi oblastmi in »disidenti*, naj bi odslej razpravljali državljani — podpisniki »listine 77» ali ne — s predstavniki državne uprave, ne pa z zastopniki varnostne službe; mednarodni odbor za človečanske pravice naj bi uvedel strogo nadzorstvo nad spoštovanjem omenjenih dveh pogodb na ozemlju ČSSR; nazadnje zahtevajo podpisniki «listine 77», naj pristojne oblasti stopijo na prste vsem, ki zlorabljajo svoj položaj bodisi v okviru državne uprave kakor na področju varnostne službe in tiska, da lahko nemoteno napadajo «o-porečnike*. Tuji opazovalci so mnenja, da bodo zahteve »disidentov* le še zaostrile položaj, kolikor praška vlada narije' ne more pristati, (dg). Uzakonitev komunistične partije je bila sicer sprejeta, kot znano, brez večjih pretresov, ako izvzamemo odstop nosilca resorja za mornarico adm. Pita de Varge in tajnika notranjega ministrstva, ki je Francov nečak. Višji vojaški krogi so legalizacijo KPŠ sicer ostro grajali, vendar so se nazadnje pokorili volji predsednika vlade. Kolikor zadeva junijske volitve, je nedavno poizvedovanje med španskim prebivalstvom pokazalo, da bi komunisti ne. smeli prejeti več kakor 10 od sto vseh glasov in da bi v bodočem parlamentu tudi rte smeli imeti več kakor 5 od sto sedežev. Ker pa je gola statistika marsikdaj varljiva, je možno, da si bodo komunisti nabrali znatno več glasov in parlamentarcev. Predsednik Suarez se bo na volitvah predstavil kot kandidat na glisti sredinske koalicije, ki naj bi združevala tudi zmernejše kroge desnice. To je potrdil tudi v sinočnjem govoru, s katerim je obrazložil javnosti razloge kandidature na volitvah in uzakonitve komunistične partije ter vlogo Španije v mednarodnem merilu po razgovorih, ki jih je imel pred kratkim z mehiškimi državniki in zastopniki vvashington-ske vlade. Domači tisk in večina političnih osebnosti so govor ugodno ocenili, le skraja desnica je Sua-reza napadla, češ da pomeni njegova kandidatura na volitvah nezakonito dejanje in da je uzakonitev KPŠ pravno in politično neopravičljiva. Predstavnik «ljudskega zavezništva* Fernandez de la Mora je Suarezovo kandidaturo označil celo kot protiustavno. Dejansko preti Suarezu sedaj nevarnost izključno z desne, kar izrecno ugotavljajo tu di nekateri madridski listi. Ti pišejo, da je novofrankistična desnica dejansko prešla v opozicijo ter postopoma izgubila svojo veljavo na politični prizorišču. Glavni urednik neodvisnega lista »El Pais* Ceorian je danes zapisal v uvodniku, da je »zgodovinska praznina, ki je .nastala po padcu frankizma, najbolj prizadela desnico, to pa zato, ker sploh nima skladnega ideološkega programa, s katerim bi nakazala določene smernice za rešitev španskih problemov*. Pisec z druge strani svari vlado in torej samega Suareza pred morebitnim »zlorabljanjem oblasti ob priliki prihodnjih voiitev*. V danih razmerah bi takšno ravnanje sicer prineslo sredinski (Suarezovi) koaliciji pomembno volilno zmago, obenem pa tudi «zgodovinsk; poraz*, kajti monarhija bi bila močno oslabljena, ko bi bil potek junijskih volitev pozneje predmet moralne in politične obsodbe*. Liberalci, socialisti, socialni demo-, krati in komunisti so Suarezov govor, katerega podrobnosti še nišo znane, označili kot treznega in o-bjektivhega ter izrazili prepričanje, da bo predsedniku vlade uspelo popolnoma izolirati skrajno franki,' stično desnico. Pripominjajo tudi, da je Suarez s svojim treznim orisom razmer v današnji Španiji omogočil širši javnosti, da se globlje spoprime s politično stvarnostjo Z druge strani je podpredsednik združenja veteranov državljanske vojne, frankist Luis Valero Berme-jo žolčno napadel Suareza zaradi legalizacije KPŠ. Predsednika vlade je postavil na isto raven z ruskim ministrskim predsednikom Kerenski-jqm, ki je bil obtožen, daje 1. 1917 izročil državo komunistom. Nobena komunistična partija na svetu, je dodal Bermejo, še ni imela tako dobrega zagovornika kakor je Suarez za KPŠ... (dg) menu, udeležila pogreba dveh kara binjerskih podčastnikov Tonina Gub-bionija in Giuseppa Terminiella. V znak žalovanja so za eno uro za prli trgovine, pisarne in banke v mestu, Hi se je že prejšnji dan množično poklonilo spominu padlih podčastnikov. Strnjena množica pa je ob sožalju sorodnikom izražala tudi obsodbo nad takimi dejanji, katerih število v državi zlovešče nara šča. Raziskava o umoru dveh karabinjerjev, ki sta padla pred dnevoma pod streli samokresa «armi-nius 38 special*, ni privedla še do nobene prijave. Vsekakor pa so karabinjerji še vedno prepričani, da ju je, iz še nepojasnjenih razlogov, ubil Španec Salvatore Farre Figueras. Prvi uradni sestanek med palestinsko ter izraelsko delegacijo PRAGA, 4. — Tu je prišlo d? raj do prvega uradnega srečali* med palestinskim ter izraelska* odposlanstvom. Gre za delegacij0 organizacije za osvoboditev Pales®’ ne (PLO — ustanovljene pred v leti) in delegacijo izraelske Sov’ jetski zvezi naklonjene komunl’ stične stranke «Rakah». Palestin' sko odposlanstvo je vodil član re’ volucionarnega sveta «A1 Feta*1’ Maged Abou Sharar, izraelske'1’0 pa je načeloval predsednik tako >’ menovanega nadzorstvenega o®’®’ ra «Rakah» Wolf Eirnih. Člani delegacij so obravnav®*' vrsto vprašanj skupnega interesa^ kot ve povedati palestinska tisk®0’ na agencija «Wafa», ki priporni’1.!" da je srečanje potekalo v nem vzdušju. Praški sestanek P” meni dejansko začetek čednih kov med odposlanstvom, ozir0*? med njima na eni ter demokratk’ nimi in naprednim’ silami v lu na drugi strani. Po razgovor sta se voditelja odposlanstev valila češkoslovaški komunistk1" partiji za gostoljubnost. Pred srečanjem v Pragi je med zastopniki palestinskih osvoB" dilnih gibanj ter Izraelci že 'rj sestankov, ki pa so bili neura® oziroma na zasebno pobudo, tj kateri so se vršili npr. ob pn® mednarodnih konferenc, drugi r so bili skor.aj uradne narave, . ko, denimo, srečanje med izra ■ skim generalom Peledom in Pri“ stavnikom PLO Sartaouijem v Y rižu (glasnik PLO ga je sicer nikal). Zveza potrošnikov o Barvilu E 123 PARMA, 4. - Zveza potroši«^ je zahtevala razveljavitev miri® skega odloka, ki je dovolil Pr0®J~ tistih živil, pijač in zdravil oban. nih z obtoženim E 123 še za 40 Vsedržavno tajništvo utemeljuje * je stališče z zdravstveno - znan®1^ nimi razlogi, ki v »podarjenih* . dneh niso nič manj zaskrbljUPj kot po' njihovem poteku. Zato njujejo odločitev odgovornega strstva kot poklon trgovcem in {t dustrijcem na veliko škodo. je samo priznalo, potrošnikov- V ^ mu pa se je v polni zasedbi s«*, višji zdravstveni odbor, ki je višji posvetovalni tehnično - UPL,, ni organ ministrstva za zdravs J da bi razpravljal o uporabi ha* v prehrambeni industriji. ............................................ IHII.I..............H.HH.HnmiH.HHIIHHHH.UHHHIHHH.H.H.H.I.|,,> TRŽAŠKI DNEVNIK DEJAVNOST OBČINSKEGA HIGIENSKEGA KOMISARIATA V MARCU UGOTOVILI ŠTEVILU'( PRIMERE PONAREJANJA JEDU Skupno je osebje nadzorne službe pregledalo 1.95J prehrambenih proizvodnih in prodajnih obral<>v ' lC(il membnem področju padlo na ra” p dežele, ki je izdala okoli 7 milija™ s Posegi članov komisije pa se nlS°,) mejili samo na obstoječi zako8 j na nov osnutek, temveč so obrav”^ celotno problematiko zdravstvene 4 be na prizadetem območju, ka1110 fl je že vrnila velika večina prebi'1^ Assicurazioni Generali §, bo zvišala družbeni kapi(il Pogrebna svečanost za ubitima karabinjerjema TURIN, 4. — Večtisočglava množica se je danes zjutraj v Mon-calieriju, kljub izredno slabemu vre- Kako je služba za nadzorovanje proizvodnje in prodaje jedil in pijač, posebno lažje pokvarljivih, potrebna, nam vedno znova potrjujejo številni primeri ponarejanja raznovrstnega prehrambenega blaga. Posebna služba občinskega higienskega komisariata vodi nad tem strogo nadzorstvo. Iz podatkov za pretekli mesec je razvidno, da je 0-sebje tega komisariata izvedlo kar 1.951 pregledov v raznih proizvodnih obratih ter skladiščih in trgovinah. Pri tem so si pridržali 150 vzorcev, kj sta jih nato analizirala kemijski in mikrografski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno iti profilakso. Ob teh pregledih in analizah so prišle na, dan razne nepravilnosti. Komisariat je vložil osem prijav. Gre za dva primera prodaje moke v nedovoljenih konfekcijah, ^primer priprave jedil v neprimernih prostorih, prodajo likerjev brez ustreznega opisa vsebine ter prodajo mletega mesa brez določitve vrste živali, kateri pripada, in druge podobne prekrške. Po drugi strani pa je pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso vložil kar dvanajst prijav. Prijave se nanašajo predvsem na primere proizvodnje ali prodaje ponarejenega prehrambenega blaga, to je blaga, kj vsebuje drugačne snovi od tistih, ki so označene na konfekciji. V okviru svoje nadzorne dejavnosti je občinski higienski komisariat pregledal v marcu tudi 378’stanovanj in lokalov, od katerih je 96 takšnih, v katerih se ne da več prebivati. Zakonski osnutek deželne komisije Zdravstvena oskrba na potresnih področjih Deželna komisija za higieno in zdravstvo je soglasno odobrila zakonski osnutek, ki dopolnjuje lanski deželni zakon o izrednih posegih na področjih zdravstva in socialnih skrbstev v delu dežele, ki so ga hudo prizadeli potresni sunki. Predloženi osnutek končno pravilneje tolmači vlogo gorskih skupnosti in jih uvr.ščš med za ta vprašanja pristojne javne uprave. O že veljavnem deželnem zakonu, oziroma o njegovem uresničevanju, je komisiji obširneje poročal o”.-mik Dal Mas. Naglasil je, da je finančno breme za posege na tem izredno po- lj pravni svet zavarovalne »Assicurazioni Generali*, ki se j stal včeraj v Rimu pod preds*®®nl> sen. Merzagore, je sklenil Pre®. ^ izrednemu zboru, ki bo v našem mestu, zvišanje družb* kapitala z 41 na 65 milijard ®jj{i' poseg naj bi izvedli z izdajo no'1® $) r.ic. Na vsakih pet starih del"lC fii bi izdali eno novo. obenem bi zvišali nominalno vrednost . I tako starih kot novih s 3.0®® tisoč lir. « Tripcovich» obnavlja svojo floto vlačilcev cl Te dm je bil v Trstu občni ničarjev pomorske družbe «P' irf1* covich e Cb. Na skupščini pi* drugim odobrili bilanco P°s ^jti11’ leta 1976, ki se je zaključila s.. $ dobičkom 211 milijonov lir. Pr" ,' r letos izplačala dividendo U®* $$ vsako delnico (teh je v Pr ]ači*’ 179.100). Družba poseduje šest cev, katerih skupna vrednost j!» po najnovejši cenitvi 1 milU8' "L, J* milijonov lir. V preteklem «Tripcovich» prevzela nov v • »Hercules*, ki so ga izdelali v predala pa je vlačilec «AiaX»' zdaj pogaja za prodajo enote & Družba namerava v kratkem 11 izdelavo dveh novih vlačilcev s skim strojem po 1.300 KM. s^i --------- -aA • V soboto bo v Vidmu drug' kongres sindikalne organizacij'.(pr cev gradbinske stroke FILL Glavno poročilo bo imel glavn* ^ tajnik tega sindikata Danilo * . ij to, kongresa pa se bo udele* jj»* vsedržavni tajnik Tiziano ’ sto delegatov bo na kongresu o ^ valo glavne probleme gradb1 sektorja ter tiste, s katerimi »e , i* j.-o nb sedanji družbenopoM1 gospodarski krizi v državi.