Dragoceno priznanje CLN-ovskega voditelja stično italijansko otročarijo, absurdnostjo in nelogičnostjo že enkrat za vselej preneha? Odgovor: Treba je čim prej preprečiti, da bi katera koli nova generacija odslej dalje to nelogičnost, otročarijo in absurdnost vsrkavala z materinim mlekom in jo zapirala v globino svojih duši To pa se bo zgodilo tedaj, ko bodo razni glasniki fašističnih idej — in prav te so iin so bile nelogične, otročje in absurdne — itali-jonskega imperializma prenehali te ideje širiti in jih sejati v mlade duše sedanje in vseh bodočih, generacij. Diego De Castro je zlasti v letu 1950 napisal mnogo, premnoge, strupenih hujskaških člankov proti Slovencem, Jugoslovanom sploh, a proti ljudski oblasti v coni B in v Jugoslaviji Pa še posebej. Na mnoge cd teh člankov, ki predstavljajo hkrati politično linijo CLN-o za, Istro, smo v našem dnevniku tudi odgovarjali. In vsak naš odgovor je Diegu De Castru, CLN in vsem italijanskim iredentistom in cunja, stim imperialistom povedal, da je njihova tako imenovana "ideologija« nelogična, otročja, absurdna, smešna in da vse njihovo delovanje neti narodnostno mržnjo, dai je imperialistična in fašistična'. No. za konec leta je Diego De Castro smatral za potrebno napisati članek o ((premišljevanjih ob koncu leta», ki je izšel v novem esulskem štirinajstdnevniku vGiornale dellTstriav 30. decembra 1950. Sicer ne bi bilo vredno spričo vseh naših odgovorov na prejšnje njegove članke, tega zaključnega član-ka niti omenjati. Vendar pa so v njem tako dragocene izjave in priznanja, da smo sklenili naše čitatelje nanje opozoriti. Ko govori o nas Slovencih «vseh barva pravi, da njega in njegove obtožujemo, da so «antislavi, zato ker se nočemo pustiti utopiti od neznatne manjšine». Kako je mogoče, da bi takš. na ((neznatna manjšina)) Slo-1 vencev utopila tako ogromno i večino Italijanov, tega nam | seveda De Castro ni povedat, ’ ker tudi povedati ne more fe enostavnega razloga, ker je vsakemu razumnemu človeku jasno, da je kaj takega nemogoče. Teda. ker je bojazen pred takšno ((utopitvijo« glavni temelj vse CLN-ovske pro-tislovanske propagande, misli De Castro, da mu bodo italijanski šovinisti pač verjeli. Nato takole zaključuje svoj članek: <(Tisto prepričanje v idealne vrednosti, ki so jih danes živeče in delujoče tri generacije vsrkale vase z maternim mlekom in zaprle v otroški dob{ v. globino duše, tisto prepričanje je naša najvišja m-č, pa naj bo nelogična, naj bo otročja, naj bo absurdna, toda za ms je sveta in resnična: zgodovina se ustvarja z idejami, ne samo s topovi in z maslom». Ne vemo, kako je prišel Diego De Castro prav ob koncu starega leta do spoznanja, da je vsa njihova moč v (('dednih vrednostih)) in v ((bojazni)), da bo Italijane ((Potopila neznatna slovenska manjšina)), da je. ta moč nelogična, otročja in absurdna. Vsekakor pa je to priznanje zelo dragoceno. Ostane De Castru in njegovim, da se vprašajo, kako je mogoče boriti se na podlagi nečesa, kar je nelogično, otročje in absurdno klmb temu, da vse to smatrajo za esveto in resni£no» Ko si bodo odgovorili tudi na 1P vprašanje — in če ne bodo še naprej osčaK ot.ročn. nelogični in absurdni, bo moral biti njihov odgovor negativen — potem bodo uvideli, da prav zares nima nobenega smisla več nadaljevati s imperialistično protijugoslovansko propagando. Uvideli bodo. d.- zaman pisarijo svoje hujskaške članke, da nimajo njihovi listi nobene svrhe več za nadaljnji obstoj in da končno likvidirajo tudi sam CLN. Tega seveda ne bodo storili. Zakaj — je tudi povedano v gornjem stavku: « ... ker so vso to nelogičnost, otročarijo in absurdnost tri danes živeče in delujoče generacije vsrkale z maternim mlekom in zaprle vase v dečji dobi v globino dušes. Kaj je torej potrebno storiti, da se s to cunjasto imperiali- Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 10. januarja 1951 SESTANEK DELEGATOV ARABSKIH DRŽAV V LAKE SUCCESSU OZN mora napraviti vse mogoče da se korejsko vprašanje sporazumno reši Chongsan INCHON. Imnonnn. Kumgangjtng teksan-Nokhon- V -ni a [Chechon živil za Jugoslavijo BEKA, 9. — V reško pristai nišče je prišla nova ameriška lad-ja z 2000 tonami slanine za Jugoslavijo. Prihodnje dni pričakujejo v' jugoslovanskih pristaniščih prihod treh ameriških ladij z živili. BEOGRAD 9. — Letos bo 56.000 kmečkih mladincev m 24.000 študentov delalo pri. gradnji železniške proge Banjaluka-Doboj, dolge 94 km. ŽENEVA 9. — Glavni tajnik! OZN Trygve Lie bo prišel v Ženevo 13. t. m. Razgovarjal se bo s svojimi sodelavci in se bo nato odločil kje v Evropi naj bo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN. Umsont Irvrolsan * L • 1209 Koesan Pyonghge}rI. hehon-j 'n> *699 fonghaei Pohyonsan Kunsan j ffurtjonapj, kupng/uEE (»S A Tuksong Kyongssr> f Uissn J Mirt/ang /f' SJamnangjin /j\ 74? 'Chongup set »akla! Sunchani Namnon Tamgang f nsong lK5hakfong_ E longnae: X Koksong' Kwangju Masan' DIJAKARTA, 9. — Ob zaključku razprave v indonezijskem parlamentu je vladni predsednik Nadzir ponovil indonezijske zahteve nad zahodno Novo Gvinejo in je dejal, da bi Indonezija pristala na obnovitev pogajanj z Nizozemsko samo na podlagi prenosa suverenosti nad zahodno Novo Gvinejo na Indonezijo. Prl" pomnil je. da bo indonezijska vlada imenovala posebno komisijo, ki naj zopet pregleda staro haaško pogodbo (ki je določila zvezo med Nizozemsko in indonezijsko republiko) v zvezi z novim položajem ki le nastal zaradi negativnega stališča Nizozemske glede Nove Gvineje. Nadzir pa je pripomnil, da se bo katera koli revizija te pogodbe izvršila «na podlagi običajnega postopka«. Nadzir je tudi javil, da je prispela ameriška nota, ki priporoča obnovitev pogajanj glede Nove Gvineje. Vladni odgovor v parlamentu, je dejal Nadzir, predstavlja hkrati tudi odgovor na ameriško noto. v nove prostore LAKE SUCCESS, 9. — Danes se odpre novi sedež OZN v New Yorku. Vendar pa bo-meseca junija še nekaj uradov v Lake Successu, kjer bodo imeli svojo sejo razni odbori. Medtem se V izpraznjene prostore že seli tovarna Sper-ry, ki proizvaja optične aparate za vojno letalstvo in mornarico. rtatong ISamction- S*0 iunchom Yonsan/ longyong Kami no V kratkem sestanek namestnikov štirih zunanjih ministrovi gospodarski program držav članic te organizacije; 3. iska-nje najboljšega sredstva, da se zahodna gospodarstva harmo-nizirajo v sedanji konjunkturi. Pella je pripomnil, da bodo o vsem tem razpravljali pod značko obrambe finančne in gospodarske stabilnosti držav Marshallovega načrta. se selijo iz Hong Konga HONG KONG, 9. — Ameriški konzul v Hong Kongu )e danes javil, da je svetova; tamkajšnjim ameriškim državljanom, naj pošljejo svoje družine iz te angleške kolonije. Dejal je. da gre samo za nasvet in ne za obvezne ukrepe, ter da zadeva ni nujna. Konzul je pripomnil, da je dal ta nasvet za primer, da bi se položaj na Daljnem vzhodu poslabšal, tako da bi bil odhod omenjenih družin bolj težaven. Ameriška kolonija v Hong Kongu šteje 1400 ljudi. Kaj pravi Stassen o svetovnem položaju NEW YORK, 9. — Bivši kandidat republikanske stranke za predsedniško mesto Harold Stassen se je vrnil z večtedenskega potovanja okoli sveta. Dejal je. da je prepričan, da so kljub' nevarnosti svetovne vojne možnosti svetovnega miru vsekakor bolj ohrabrujoče nego so bile v zadnjih treh letih. Svoj optimizem pa podkrepljuje Stassen takole: 1. «Ves svet se zaveda skrajne nevarnosti, ki jo predstavlja komunistični imperializem«; 2. ((Narodi za železnim zastorom hočejo mir in svobodo, Kremlju pa grozi nevarnost protirevolucije, pri kateri bi sodelovala rdeča vojska sama. če bi Kremelj sprožil napadalno Vojno«; 3. «Amerika in drugi miroljubni narodi odpravljajo s svojo oborožitvijo položaj šibkosti v svetu«. Japonske TOKIO. 9. — Japonski ministrski podpredsednik Hajači je izjavil, da bi bilo potrebno za oborožitev Japonske spremeniti japonsko ustavo. Pripomnil je, da bi se medtem japonska obramba lahko zagotovila 7. okrepitvijo policijskih rezerv. To je v protislovju z zadnjimi izjavami Jošide, ki je dejal, da Japonski ni treba o-borožitl se. BARCELONA, 9. — Danes je prišla v Barcelono na uraden obisk ameriška pomorska divizija, ki jo sestavljajo ena križarka in trije torpedni lovci. v Veliki Britaniji LONDON. 9. — Iz dobro obveščenih krogov' predstavlja položaj britanskih valutnih rezerv (zlato in dolarji) na dan 31. decembra 1950 visoko aktivno bilanco za Veliko Britanijo m vse države področja funta šter-linga. Prvikrat po letu 1938 prekašajo bajp te rezerve tri milijarde dolarjev. Po mnenju nekaterih izvedencev bi moral biti ta povišek še večji, če ne bi bila Velika Britanija zaradi pomanjkanja surovin prisiljena pospešiti nakupe na področju dolarja. Vendar pa nekateri britanski finančni krogi poudarjajo, da te rezerve, računane v primeri s predvojno kupno močjo dolarja in zlata, predstavljajo samo eno milijardo in pol v primeri z letom 1938, ko so znašale 5 milijard dolarjev. NOVI DELHI, 9. — Uradno javljajo, da je nepalski vladni predsednik izjavil, da je tamkajšnji parlament sklenil dovoliti kralju, ki je sedaj v izgnanstvu v Novem Delhiju, povratek kot zakonitemu vladarju Nepala in določiti regenta v pričakovanju kraljevega povratka. Zbiranje kitajskih čet na zahodnem in srednjem bojišču Omejene akcije pri mestih Osan in Vonju Vedno stroija cenzura za dopisnike tako tudi vsaka nepotrjena vest glede grozodejstev. Dopisniki ne bodo mogli pošiljati dvojnikov svojih poročil na Japonsko in niti predati poročil izven korejskega ozemlja, če hi ne bila cenzurirana. Kdor bo kršil ta pravilnik bo aretiran in ga bodo izgnali, ali pa bo prišel pred naglo sodišče. Današnje poročilo osme armade omenja boje pri mestu Vonju in pravi, da so se ti zvečer še nadaljevali. Letalstvo je oviralo slabo vreme. Leteče trdnjave so ponovno bombardirale letališče pri Pjongjangu in mesto samo. Mac Arthurjevo poročilo pravi, da se^ vernokorejska vojska novači na osvojenem ozemlju vse moške v starosti od 17 do 45 let. Po cestah in gorskih prehodih so postavljeni bloki na katerih pregledujejo mimoidoče. Kdor odkloni in noče vstopiti v severnokorejsko vojsko, ga na mestu ustrele. Poročilo glavnega stana severnokorejske vojske pravi, da «čete ljudske vojske in kitajski prostovoljci nadaljujejo z ofenzivo na vseh odsekih fronte. Cete ljudske vojske so o svobodile Suvon, Hensen, Von-chju in Kannjn na vzhodnem bojišču«. Iz današnjih poročil moremo torej ugotoviti nekakšen presledek med boji na Koreji. Presledek, ki smo ga opažih še vedno pred severnimi ofenzivnimi akcijami. To nam kažejo tudi poročila, ki govore o zbiranju čet na zahodnem in srednjem bojišču. BERN, 9. — Zvezni svet je pd* klonil vizum za prihod v Švico sovjetskemu pisatelju liji Ehrem-burgu, članu vodilnega odbora tako imenovanega svetovnega kongresa pristašev miru, ki bi se moral sestati v Ženevi 10. januarja. TOKIO, 9. — Po prekoračenju 38. vzporednika so danes zabeležili prvi napad Mac Arthurjevih čet. To se je dogodilo južno od mesta Vonju, ki ga Kitajci trdo držijo od ponedeljka naprej v svojih rokah. Akcija je imela namen olajšati pritisk teh čet proti Chungju-ju in pritegniti pozornost na ta odsek s strani tistih čet, ki prodirajo po goratem predelu Koreje ter groze zajeti čete, ki so na poti v Chungju. Na tem odseku je približno 13 severnokorejskih divizij s 60 do 70.000 možmi in približno 150.000 Kitajcev. Drugi napad v današnjem dnevu je bil južno od mesta Osan, kjer se zbira približno 200.000 Kitajcev. Do glavnega napada še ni prišlo, vendar je v kratkem pričakovati ponovni pritisk na zahodnem bojišču, ki bo Imel za posledico ponovitev etare taktike iz lanskega leta ob padcu Chongjuja in Taegona. Današnji naoadi 20 km jugovzhodno od Osana so bili šibki in sile OZN so se najprej u-maknile, nato pa pr*>šle v protinapad pod varstvom topniškega ognja. Kot je opazili z današnjih poročil s fronte ni bilo razen teh tipanj na bojišču nič posebno novega. Dejstvo Pa je, da je postala prav v teh dneh cenzura posebno ostra. VIII. armada je napovedala ukrepe proti dopisnikom, ki bi pisali v nasprotju s pravilnikom, o stvareh, o katerih javnost ne sme zvedeti. V tej listi so: oznake čet, njih premikanje, položaji in tako dalje. Prav tako so postavili P^eben .urad, ki bo mogel odločati o tem, v kolikor bodo smeli biti objavljeni komentarji glede morale čet in strategije slana. Vsaka kritika ki bi bila v nasprotju z ugledom ameriških čet je prepovedana, prav LONDON, 9. — V letu 1950 je svetovna proizvodnja petroleja dosegla prvenstvo. Statistike javljajo, da se ta proizvodnja ceni na 523 milijonov ton t j. 47 milijonov ton več kakor leta 1949 in dvakrat toliko kakor leta 1939. Naijvecji povišek proizvodnje ie Lil na Srednjem vzhodu (Iran, Sauao-va Arabija), kjer je znašala proizvodnja lansko leto 88 milijonov ton, t. j- 30 milijonov ton več kakor leta 1945. Vendar pa so ZDA še vedno največji proizvajalec z 270 milijoni ton v letu 1950. Sledi Venezuela z 78 milijoni ton, dočim se sovjetska proizvodnja ceni samo na 38 milijonov ton v primeri s 30 milijoni pred vojno. LONDON, 9. — V Veliki Britaniji divja epidemija influer«-ce in to predvsem v severno-zahodni Angliji in v Liverpool lu. Ne izključujejo, da se bo epidemija razširila na jug. V Liverpoolu so registrirali nad 80.000 primerov bolezni. Gospodarsko življenje v pristanišču mnogo trpi zaradi tega. 3.000 pristaniških delavcev je bolnih in 22 ladij je zaradi tega blokiranih v pristanišču, ker jih nima kolo razkladati. Tudi bolnišnice, pošta in telefonske centrale so morale Omejiti svo-je delovanje zaradi visokega števila bolnih med osebjem. V nekaterih velikih prodajalnah v Liverpoolu je 30 odst. osebja zaradi boleapi odsotnega, ATENE, g. — Kakor poroča list «Akropolis», so najvažnejše spise Kominfonna prenesli iz Bukarešte v mesto Stalin, v romunskih Karpatih. Ta prenos so izvedli na sovjetski Ukaz. 2 10. januarja 1951 Vcepimo naši mladini ljnbezen do materinega jezika Na vsakem sestanku, pri vsakem pogovoru, kjer se omenja naša mladina, se zlasti starejši ljudje pritožujejo, da mladina ne ljubi dovolj svojega jezika, da se med seboj pogovarja v italijanščini ter se skoraj sramuje slovenščine in da zlasti mladina iz mesta in neposredne okolice vse preroda &ta italijansko plehko literaturo kot «Grand Hotel» itd. Žalostna še ta ugotovitev. Rana je vedno bolj nevama in ne smemo mimo brez skrbi, čeprav ni Prav vse tako črno kot vidijo črnogledi, ki včasih pretiravajo. Človeku se čudno in neverjetno zdi, ko ugotavlja, da je v tem pogledu sedaj skoraj slabše kot je bilo za časa fašizma, ko so letele klofnite, če so te slišali v mestu in po vaseh, da si spregovoril slovensko besedo, ko ni bilo slovenskih šol, ko je bila slovenska knjiga prepovedana in zasiedovana kot nevarnost za obstoj države. Fašistični pritisk je vzbudil tudi v tem primeru odpor in mladina je še rajši segala po slovenski knjigi ter se tajno učila materinskega jezika. Kje je vzrok današnjega položaja? Ne bomo tu posecjli v globoko pedagoško ali podobno razpravo, ugotoviti hočemo le nekaj dejstev, da opozorimo na nevarnost in da opomnimo štarše ter vzgojitelje, ki imajo v svojih rokah usodo in vzgojo naše mladine. Dejstvo je, da je bilo pred zloglasno resolucijo lnformbi-roja precej drugače. Prav pri mladini, ki je bila zapeljana od kominformistične eintemacio-nalistične» propagande, lahko opazimo škodljive posledice protinarodne politike vidali-jevske frakcije. Kominformi-stični slovenski starši so poslali svoje otroke v italijansko šolo. večkrat celo proti volji svojih otrok, na ljubo vidali-jevskemu «internacionalizmm. V vidalijevskih slovenskih družinah, zlasti v mestu, se raje govori v italijanščini. V slovenskih prosvetnih društvih, ki so padla v roke kom-informistov, je slovenska pesem malone tuja, slovenska beseda sumljiva, slovenska knjiga uboga reva. V Ricmanjih snio krnsko leto videli na vidalijevskem mladinskem stenčasu, ki je bil pred resolucijo poln slovenskih člankov, dopis v spake-drami italijanščini. Ko smo opozorili prisotne na to, nam je vidali jevski vaški prenape-tež tako odgovoril; «Za nas je vseeno, kako govorimo in pišemo, v slovenščini, italijanščini ali pa v kitajščini, ker mi smo internaciondlisti». Kaj naj bi odgovorili na tako modrost? Na dolgo bi lahko še pisali o «vzgoji» kominfortnistov. Za enkrat pa naj bo to dovolj. Z ene strasnj kominformisti, z druge pa italijanski šovinisti delajo na to, da poitalijan-čujejo našo mladino. Tako eni kot drugi grozijo zlasti slovenski dijaški mladini, da ne bo dobila zaposlitve, če bo o-biskovala slovenske šole. Po nekaterih ustanovah, kjer so italijanski šovinisti na krmilu, se to tudi dogaja. Dejstvo pa je, da slovenski absolventi dobijo laže službo pri resnih podjetjih, ker imajo večje znanje in poznajo poleg italijanščine in drugih jezikov tudi sloveskega, ki je v Trstu potreben vsakemu podjetju, ki se hoče razviti Stari izrek pravi, ((čim več jezikov znaš, temveč veljaš»■ Pred dnevi sem srečal v mestu znanca iz dijaških let. tržaškega Italijana. Pritožil se mi je, da nima službe in je dodal: «Se sapessi lo sloveno. Kdaj bo rešena stanovanjska kriza Izvedeli smo, da bo od 3000 presen j za nov.a stanovanja u-godno rei-nih le 128, kar pomeni, da bo ostala velika večina družin, ki so za stanovanje zaprosila, še vedno brez njega. Iz zgoraj navedenih številk je namreč razvidno, da bo stanovanje prejel le eden od 23 prosilcev; da na ta način ne bo rešeno vprašanje stanovanjske krize, je vsem popolnoma jasno. Nova stanovanja, ki jih bo prejelo omenjenih 128 prosilcev. so v Zavijati. V številu 3000 seveda niso všteti tisoči in tisoči tistih, ki živijo v težkih stanovanjskih prilikah, ker so izgubili svoje stanovanje med vojno. Ti se še vedno stiskajo v za stanovanje popolnoma neprimernih prostorih ter zaman čakajo, da bi jim odgovorni činitelji P° tolikih letih nakazali človeka vredno stanovanje. Ce bi hotela vojačka uprava rešiti vprašanje stanovanjske krize, potem bi morala zgraditi še mnogo stanovanjskih poslopij, ki bj pa morala biti dostopna ne le tistim, ki razpolagajo z dosti denarja, temveč tudi vsem tistim, ki ga nimajo, pač pa nujno potrebujejo primerno stanovanje. avrei gid Vimpiegos. (Ce bi znal slovenski, bi že imel službo). Z menoj je bilo mlado škedenjsko dekletce, ki o-biskuje prvi razred slovenske gimnazije v Trstu. Slišala je pritožbo in si dobro zapomnila besede tržaškega Italijana. Peljem se v tramvaju proti Sv. Jakobu. Konec šole je, božične počitnice so se začele. V vozu je polno odraslih delavcev, gospodinj in dijakov. V kotu se pogovarjajo tri deklice. Vesele so. Prav gotovo so dobile lepo spričevalo. Prisluhnem. Prijetni glaski srečni h otrok. Doma so iz Sv. Magdalene in od Sv. Jakoba, pristne Tržačanke, in pogovarjajo se v lepi slovenščini ter se prav nič ne zmenijo za sopotnike, ki jih začudeno gledajo in poslušajo. Priletnemu delavcu oči kar žarijo od zadovoljstva in kar srka besede mladih dijakinj. Tako prijetno mu je pri srcu, ko sliši svojo lepo govorico iz njihovih ust. Dve gospodinji iz Sv. Jakoba sežeta v svoje torbe in iim ponudita nekaj pomaranč ter jih sprašujeta, od kje so in kje so se tako lepo naučile slovenski. «Odkod? Iz Trsta smo vendar. V šoli in doma pa smo se tako mučilen, je odgotK>r slovenskih dijakinj, ki so ponosne na svoj jezik in se ga ne sramujejo. Molčal sem in opazoval prizor, da si ga dobro ohranim v spominu. Tako naj bi se obnašala vsa naša mladina ob vsaki priliki, kakor tiste tri dijakinje. Mnogo je odvisno od staršev in od vzgojiteljev naših otrok. Prav gotovo ne zna pravilno vzgajati našo mladino učiteljica, s katero sem se pogovarjal pred nekaj meseci. Iz Trsta je. obiskovala je italijanske šole pred vojno. Doma so vedno govorili le italijanski, po vojni se je pa spomnila, da ima slovenski priimek in je zaprosila za službo v slovenski šoli, ker je bilo italijanskih učiteljev na ducate preveč. Dobila je službo in še poučuje na slovenski šoli v neki vasi naše okolice, ki ie pod stalnim pritiskom italijanskih šovinistov. Ko je zvedela, da sodelujem pri sPrimor-skem dnevniku», se je razjezila name in se pritožila, da jo je naš list že napadel, češ da ni zavedna učiteljica. Tako mi je rekla: {(Slovenščine ne poznam dobro. V šoli pa vendar dobro učim otroke Izven šole pa govorim, kakor je meni ljubo. In veš kaj? Zakaj so sploh slovenske šole? Zakaj zahtevate slovenske srednje šole in celo univerzo? To je nespametno. Saj bi bilo bolje, če bi pošiljali tukajšnji Slovenci svoje otroke v italijanske šole, ker bi imeli ver možnosti zaposlitve in izobrazben. Groza me je pretresla, ko sem jo poslušal. Bolje bi bilo zanjo in za naše otroke, če bi si preskrbela drugo službo. Naših otrok ne smemo pustiti v takih rokah. Današnje stanje je posledica fašistične raznarodovalne politike. Boriti se moramo vsi Proti ostankom fašizma, odpraviti moramo škodo, ki jo je fašizem napravil, in vsi, ki se zavedamo svoje dolžnosti, ne glede na politično pripadnost posameznika, moramo pomagati naši mladini z dobrim zgledom in nasvetom, da ne bn zatajila sama sebe in svojega jezika. Slovenski otroci morajo v slovenske šole, citati morajo predvsem slovenske knjige in se učiti svojega materinega jezika. Najti je treba načine in poti, da se to doseže, sicer nas bo zgodovina obsodila in naši potomci nas bodo grajali, da nismo izvršili svoje dolžnosti do našega naroda in naše mladine Žalna seja občinsKega sveta oh smrti dr. Marija Za včeraj napovedana seja tržaškega občinskega sveta je imela nepredvideno drugačen potek, kot se je prvotno mislilo, in sicer zaradi smrti dosedanjega občinskega generalnega tajnika dr. Alda Loneiarija. Dr. Lonciari je umrl predvčerajšnjim; zadela ga je srčna kap. Pogreb pokojnika je bil včera-j popoldne. Na seji občinskega sveta je župan takoj povzel besedo in spregovoril v spomin umrlega generalnega tajnika. Za županom so spregovorili in izrazili svoje sožalje še predstavniki ostalih skupin. Seja se je nato prekin:]a in se je po odmoru nadaljevala kot tajna. Pokojni dr. Lonciari ie bil Tržačan. Rodil je 1892 ter študiral v Trstu in Gradcu. Zaradi vojne je moral pravne študije na univerzi prekiniti in jih je končal po vojni na univerzi v Bologni. Služboval je na tržaški prefekturi od 1920 do 1925, potem pa na občini. L. 1947 je postal namestnik ge. neralnega tajnika na občini, 1949 pa generalni tajnik. Užival je sloves odličnega funkcionarja in bil je splošno priljubljen. Družini pokojnika naše sožalje. V SOBOTO IN NEDELJO Tri predstave SNG v Ljudskem V soboto zvečer uprizori Slovensko narodno gledališče v dvorani Ljudskega doma Finžgarjevo dramo «Razvalina življenja». Tržaški Slovenci, ki si niso mogli ogledati ne premiere ne reprize te igre v Skednju, v oddaljeni in neprimerni dvorani na robu mesta, imajo sedaj priložnost, da spoznajo to pomembno Finžgarjevo delo v dvorani Auditorium v središču mesta. Dvorana je po svoji legi zelo primerna za naše občinstvo, manj za naše i-gralce, ker nima pravega gledališkega odra . in si je treba pomagati z zložljivim odrom kakor na prostem. Kljub temu je taka rešitev začasno zadovoljiva. Predstave v Ljudskem domu dokazujejo živo potrebo PO večji gledališki dvorani s pravim odrom v središču mesta, kakršno so imeli Slovenci pred požigom Narodnega doma. V' nedeljo popoldne se pono- vi v isti dvorani Gorinškova otroška igra ((Rdeča kapica«, ki je še ni videla vsa tržaška mladina; tisti pa, ki so igro že videli, si želijo, da bi jo znova gledati, ker je tako zabavna, da IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Sleparska afera pri ILVI ponovno pred sodiščem Gre za petindvajset milijonov lir škode Pred okrožnim sodiščem se je končno zopet pričela že večkrat odgodena razprava proti 14 obdolžencem, ki so se v tem obratu zapletli v milijonske sleparije. Na zatožni klopi sedijo Manlio deda Vela, Bruno Bonifacio, Antonio Olenik, Francesco Svetina, Milan Beuk, Remigio Miani, Da- te. neprimerno višje od stvarnih cen nabavljenega blaga naslednjim dobaviteljem: družbi Miani - Paker nad 12 milijonov, Giovanni Bertocchijevi preko 9 milijonov, Danielu Ve-nierju čez 600.000, nad 400.000 Ugu Fondi, 178.000 Milanu Beuku in manjše vsote Osiridi Muggia, Antonu Oleniku, Dui- niele Levier, Antonio Bertoc- [ Hu Bossiju in Francu Svetini, chi, Guido Monsacchi, Osiride Muggia, Duilio Bossi, Ug0 Fonda, Armando De Dorti in Gio-vanna Bertccchi. Kakor znano, datira ovadba že jz julija 1949. Sprožila jo je notranja preiskava, ki je odkrila široko razpredeno organizacijo med nekaterimi uradni. PLENUM DELOVNE MLADINE bo danes 10. januarja ob 20 v Ul. Machiavelli 13. Vabljeni so vsi delavci - mladinci. Številna obramba je skušali a ki družbe in številnimi trgovci i uveljaviti pred sodiščem razne iz mesta. Inkriminirani usluž- j y j/*vne™ benci so namreč v sporazumu z raznimi dobavitelji ponarejali številke, nanašajoče se na nakupe starega železa, kar je vrglo velikanske zaslužke za-interesirancem, ILVI pa povzročilo za okrog 25 milijonov škode. Podrobnejši pregled je pokazal, da je družba izplačala vso- TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA SKLADA ZA ZIMSKO POMOČ Bo floaiB zaposiiieii iood »aienceu ? Da o Sklada za zimsko pomoč Včeraj popoldne ob 16 je bila na Uradu za delo tiskovna konferenca, katero je vodil ing. De Petris, kj je obravnaval vprašanje letošnje akcije v korist Sklada za zimsko pomoč. Konference so se udeležili predstavniki lokalnega tiska in agencij. Kot prvo je ing. De Petris, ki je tudi predsednik odbora Sklada za zimsko pomoč, izjavil, da bo letos prispevala v ta sklad tud; vojaška uprava, ki bo dala na razpolago približno sedem milijonov lir, katere bodo po končani akciji razdelili med najbolj potrebne delavce, brezposelne itd. Kot lansko leto so tudi letos uvedli, posebna doplačila na tramvajske listke, vstopnice za ki-nopredstave in gledališke predstave kot tudi na vse druge prireditve. Odbor za Sklad Za zimsko pomoč sestavljajo predstavniki odseka za socialno skrbstvo ter odseka za finance pri ZVU, kot tudi predstavniki nredsedstva cone, škofije, Trgovske zbornice, Združenja industrijcev, trgovcev in obrtnike , predstavniki Delavske zbornice, Enotnih sindikatov in Socialnega skrbstva. Odbor je poslal že vsem večjim tvrdkam, podjetjem in tovarnam poziv, da pri-spevajo v to nabiralno akcijo; prav tako je pozval tudi vse tržaško prebivalstvo, da po svoji moči pripomore k uspe hu te dobrodelne akcije. Takoj za tem je ing. De Petris načel §e drug problem in sicer problem vajencev, ki je I Zelo zanimivi so podatki av-na našem ozemlju tudi Zelo pe-! strijskega izvoza in uvoza iz Tr-reč. Poudaril je, da se je to kriti delodajalcem del stroškov s tem, da bi jim plačala stroške za plačevanje socialnega zavarovanja, kot tudi plačeva. nje stroškov za razne nagrade, za redni letni dopust, za delo ob praznikih itd. Kljub temu predlogu kaže, da bi bilo zelo majhno število delodajalcev pripravljeno sprejeti na delo določeno število vajencev. Občinski uslužbenci bodo prejeli predujem v znesku 25.000 lir V ponedeljek je imel conski upravni odbor izredno sejo, kateri je predsedoval dr. Palutan. Razpravljali so o predlogih tržaške občine in področja glede izplačila posebnega predujma občinskim uslužbencem v znesku 25.000 Ur, Kot že znano, so bili ti predlogi že odobreni ter bodo uslužbenci prejeli ta predujem na račun bodočih poviškov plač. Po dolgem proučevanju omenjenega vprašanja je tudi u-pravni odbor odobril omenjene predloge, s čemer bodo prejeli vsi uslužbenci predujem, katerega bodo Pa morali potem vračati, čim bodo dosegli kakršno koli izboljšanje svojih plač. Pasivna bilanca Trsta v trgovini z Avstrijo vo, da bi sodišče odreklo ILVI pravico nastopiti kot Zasebna stranka. Toda sodišče je zavrglo predlog obrambe v tem pogledu, pač pa je sprejelo zahtevo brs dlcev, naj s-, iz P-> o-cesa izloči Giovanna Bertoochi, ki je pri vsej zadevi odgovorna civilnopravno. Poleg tega si je sodišče pridržalo pravico ločitve glede tehnične preiskave. Razprava se bo nadaljevala. * # P se jie zagovarjal pred tukajšnjim o&ajrutn vprašanje že obravnavalo z od- | govornimi činitelji, ki so bili mnenja, da bi bilo mogoče to vprašanje rešiti na ta način, da bi vojaška uprava pomagala delodajalcu kriti nekatere stroške pri plačevanju vajencev. Kot vemo, se danes večina delodajalcev brani sprejeti na delo vajeneč, ki jim pri delu ne morejo toliko koristiti katere pa morajo prav tako plačevati. Po omenjenem predlogu naj bj pa ZVU pomagala :ta in preko Trsta, V prvih enajstih mesecih preteklega leta je Avstrija uvozila iz Trsta raznega blaga v vrednosti 4.590.000 šilingov in izvozila v Trst za 32.213.000 šilingov. Na ta način je nastal aktiven saldo, za Av- strijo seveda, v vrednosti 28.323.000 šilingov Ta pasivna bilanca za Trst je rezultat ne- zdrave trgovinske politike, ki se vodi v Trstu. Preko tržaškega pristanišča je v Istem času Avstrija izvozila raznega blaga za 202.968,000 ši lingov in uvozila za 54.524.000 I šilingov. Včeraj sodiščem 37-letni že večkrat kaznovani Gmo Crosara iz Chioggie, ki je lami 21 novetnbra sebi v prid ponaredil igralni odrezek «Toto. calcia« potem seveda, ko so bili rezultati že znani. Na ta način je domiselni Crosara sestavil okroglih 12 točk, ki so v takratnem kolu obetale dobršen milijon dobitka. S ponarejenim igralnim listkom se je ono nedeljo takoj zvečer pokazal v baru Preti im oznanil veselo novico. Naslednji dan v ponedeljek Pa je Crosara pripovedoval o svoji sreč,; v baru Genova ter se mimogrede pritožil, Qg je poč škoda, ker človek ne more talko j do denarja. Arrigo Pontini, ki je bil takrat v imenovanem lokalu, je bil takoj pripravljen pomagati bodočemu milijonarju iz trenutne zadrege. Po kratkem razgovoru sta se a Crosarom domenila. da mu prestkrbj 500 tisoč lir, za kar ga je bil pripravljen Crosara nagraditi s 50 tisoč lirami, čim bi dvignil denar. Res se ie Pontinj pobrigaj in mu preskrbel zaenkrat 100 tisoč lir, izposojenih pri prijatelju Josipu Mantiju. Crosara je rade volje izročil odrezek «Toto-caleia« Montiju, ki pa ga je vseeno naprosil, naj 'bi se obrnili do lcakega notarja in. sestavili primerno pogodbo. Zatem so se domenili, kdaj se bodo našli naslednji dan, ko bi Crosara prejel še ostalih 400 ti-toč lir. Vsa zadeva je bila tako res lepo urejena, vendar se je Mon- Volivci še je čas za pregled volivnih imenikov Tržaški prebivalci naj se takoj pozanimajo, ali so vpisani v volivne imenike. Voliv-ni imeniki so namreč že od 1. januarja na vpogled v ana-grafskem uradu v Ul. Diaz 23, (II nadstropje in bodo na razpolago občinstvu do 13. t. m. Proti morebitnim pogreškom se bodo morali zainteresirani pritožiti v dneh do 13. januarja, in sicer conski volivni komisiji, ki ima sedež v iustični palači v Ul. Coroneo. Nujen Je torej točen pregled imenikov. (V primeru, da eventualne nepravilnosti ne morete sami ure. diti, se obrnite na Slovansko-italijansko ljudsko fronto, Ul. Ruggero Manna 29, tiju zdelo primarno malo povprašati v igralnici v Ul. Mu-ratti, kjer pa so mu pojasnili in dokazali z običajnim poročilom »Tctocalcia«, da je v Trstu res nekdo zadel dvaoajstico, da pa se odrezek m številka na njem ne skladajo z onim, kj ga je predložil Monti. Poleg tega so telefonirali še na sedež «To-tocalcia« v Padovo ter se docela prepričali, 0 nečednem delu Gina Crosare. Osleparjencema kajpada ni ostalo drugega, rtego prijaviti to stvar policiji, ki je kasneje iztaknila Crosaroi.Tod-a ta je ves denar ze 'pogrni. v žepu mu je ostalo le kakih 270 lir. Edinj zagovor, ki je bržkone ostal Crasadi včeraj, je bij pač ta, da se je pomolil, odmosr.o, dia je zamenjal odrezke. Sodišče ga je obsodilo zaradi prevare in ponaredbe pisave na dve letj zapora. 12 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov; po prestavi zaporni kazni pa bo maral Crosara še na najmanj dveletno prisilno delo, ne glede na to, da. bo zatem podvržen še policijskemu nadzorstvu. Predsednik sodišča Rossi; branilec F Presti. nam izpolni puste nedeljske popoldneve bolje kakor pose danje po temnih kino-dvoranah ob včasih neokusnih filmih ah ubijanje takih popoldnevov na druge načine. Slovenska predstava je kulturen dogodek, ki mu gre v našem kulturnem izživljanju prvo mesto. V nedeljo zvečer se obnovi Goldonijeva komedija ((Primorske zdrahe» v Ruplovi priredbi. Ta lepa igra je dosegla po okoliških in vaških odrih velike uspehe, v mestu samem pa se še ni smela uveljaviti, ker izrivajo italijanski šovinisti iz gledaliških dvoran tudi Goldonija, če si ga slovensko domače prebivalstvo zaželi v svojem jeziku. Goldoni sam bi po svojem človeškem pojmovanju in čustvovanju gotovo ne bil takega m.nenja. Upravniki dvorane Ljudskega doma kažejo v tej zadevi več umevanja za kulturne potrebe našega mesta. Ce bi se komu zdelo, da so si te tri predstave preblizu druga drugi, naj pomisli, da je tudi to posledica dosedanjih krivic, ker SNG še ne razpolaga prosto s primerno dvorano in ne more večkrat v mesecu postavljati in razdirati železnega odra. Naše občinstvo bo to razumelo in naj se okoristi s sedanjo priliko, da obišče te tri slovenske predstave. A. B. Posnemajte! Neimenovana tovarišica darovala * gr streptomicina za bolno hčerko delavca Laricha Pred dnevi smo objavili v našem dnevniku poziv Glavnega odbora Razrednega sindikata industrijskih delavcev, v katerem poziva tovariše, da po svojih močeh prispevajo za bolno hčerko tovariša Giordana Laricha, ki je nevarno bolna in ki bi ji le streptomicin pomagal do zdravja. Danes se je oglasila v našem uredništvu tovarišica, ki noče biti imenovana in je prispevala za bolno mladenko 8 gr streptomicina. V imenu sindikata industrijskih delavcev in družine tovariša Laricha se tovarišici zahvaljujemo za plemeniti dar in pozivamo še druge tovariše, da slede njenemu zgledu. Prva pošiljka koksa iz ČSR 8. januarja je bil sestanek trgovske zbornice o češkoslovaškem plačevanju v blagu za njene pristaniške stroške. V preteklem tednu je prispela prva pošiljka češkoslovaškega koksa ki je bil razdeljen tovarni ILVA in nekaterim drugim manjšim podjetjem. Menda je tega koksa 300 ton. KOLEDAR Qhdaii6ce - Sreda 10. januarja Julijan. Nikosava Sonce vzide ob 7.45; zatone ob 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 9.44. zatone ob 19.59. Jutri četrtek 11. januarja Higis, Božidar Zabučale gore Zabučale gore, zašumeli lesi, oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si? Časi, mladi časi, neužiti krasi, moja mlada leta niso užila svela. Oj, mladost li moja, kam si se zgubila, kakor da bi kamen v vodi potopila. Kamen, še ta kamen v vodi se obme, a mladost se moja nikdar več ne vrne. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 1». t. m. ob 20. uri gostovanje na KONTOVELU s Finžgarjevo dramo Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega PREDSTAVE V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V TRSTU Usnjene denarnfee po bratskih eenalt Policija je odkrila tatu, ki je lani novembra odnesel za pol milijona usnjenih izdelkov Lani novembra so ^neznanci J čilo zbrati, hrani policijska pi- " sama in je na razpolago okradenemu lastniku. odnesli Giovanniju Albaneseju, ki se je mudil po poslih v našem mestu, iz njegovega avtomobila dva usnjena kovčka, polna usnjenih denarnic, pasov in podobnih predmetov. Do drzne tatvine je prišlo v Ulici Imbriani, kjer je Albanese pustil nekaj časa vozilo brez varstva. Na podlagi ovadbe Albane-seja so agenti leteče policijske skupine kmalu zavohali, da ponuja naprodaj opisane predmete že večkrat obsojeni Antonio Miani in Ulice Rivo 9. Aretirani Miani je takoj priznal, da ima šc nekaj denarnic, da pa se njega tatvina ne tiče, ker jih je prejel od 65-letnega Jakova Cataruzze z naročilom, naj jih razproda po 500 lir kos. Pripomnil je celo, da je večino teh stvari vrnil Cattaruzzl, ker ni bilo najti primenih kupcev. Toda zaslišani Cattaruzza je podaljšal verigo še za nekaj členov z izgovorom, da je blago prejel od 64-letnega Ivana Pavera iz Ulice Molin a Vento 33. Ta pa se je zopet izgovoril na Giordana Seufco, stanujočega isto-tam. No, Scufca je končno priznal, da je on izmaknil oba kovčka iz avtomobila ter da je vsebino razprodal po večini neznancem iz Kopra, razen onih nekaj denarnic, ki jih je izročil Paveru. Sam je denarnice prodajal po 300 do 500 lir in denar sproti potrošil. Pri njem so našli denarnico, cigaretno dozo in jermen, česar vsega se je poslužil za osebno uporabo. Na podlagi izida preiskave so bili vsi imenovani ovadeni državnemu tožilcu kot odgovorni za krajo na škodo Albanese ja, med njimi tudi 39-letni Cesare Coen s Trga S. Giovanni 1, pri katerem so tudi našli nekaj predmetov iz ukradenih kovčkov, pa čeprav se je Coen izgovarjal, da si jih je pridržal kot jamstvo za 1500 lir posojenih Antoniu Mianiju. | Blago, kolikor se ga je posre- Nočni napad Ko se je 68-letni Marij Ber-tos iz Ulice XX Septembra 9 vračal včeraj nekaj minut po polnoči domov, je opazil neznanca, ki mu je sledil do vežnih vrat. Komaj je Bertok prestopil prag, ga je zasledovalec udaril s silo po tilniku ter ga vrgel na tla napol omamljenega. Nemoteno mu je za tem potegnil iz notranjega žepa listnico z osebnimi dokumenti in 60 lirami, kajti v bližini ni bilo žive duše. Ker je prišlo do napada v popolni temi, Bertos niti približno ni vedel povedati, kako je napadalec izgledal. Zgodaj dopoldne pa se je oglasila na policiji 44-letna Marina Marcon in izročila u-kradeno Bertosovo listnico in osebno izkaznico. Izjavila je, da je denarnico našla nekaj prej v Ulici Riborgo. Vsota denarja pa, čeprav skromna, je izginila z zlikovcem. Naglica največkrat škoduje Pri gradnji nove kinematografske dvorane v Ulici Mon-torsino 1, v Rojanu je prišlo včeraj dopoldne do težje nesreče. Pri teh delih zaposlen 21-letni Giorgio Steiner od Sv. M. Spodnje 756 je padel z visokega lesenega odra in se nevarno pobil. Zlomil si je kolk, si poškodoval stegnenico, levi komolec in brado ter si nakrenil zapestje. Steiner je namreč delal na 10 metrov visokem odru; pod tem pa je nekaj niže zgrajen še drugi manjši oder, na katerega se je hotel spustiti. Pri tem se ni poslužil lestve, marveč se mu je zdelo da bo hitre-jd opravil s skokom. V trenutku pa, ko je z nogami dosegčl deske, je spodrsnil in padel na cesto. Zdraviti se bo moral 15 do 45 dni. OF SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE bo v četrtek 11. januarja 1951 ob 15. uri, na sedežu v Ulici Ruggero Manna 29. Dnevni red: 1. Politično poročilo tovariša predsednika 2. imenovanje odbora za proslavo 10. obletnice OF 3. poročilo o okrajnih tekmovalnih načrtih. 4. slučajnosti. Danes 10. januarja: seja osrednje tekmovalne komisije r.a sedežu OF ob 15. uri; seja izvršilnega odbora za I. okraj, na sedežu OF v Ul. Machiavelli 13 ob 20. uri; seja izvršilnega odbora OF za II. okraj v Ul. Machiavelli 13 ob 20. uri; seja sektorskega odbora OF Sv. Ana ob 19.30 v običajnih prostorih. V četrtek 11. januarja: seja sektorskega odbora OF za Barkovlje na sedežu ob 20: seja kraj. odbora v Mač-kovljah irj seja krajevnega odbora OF Prebeneg v običajnih prostorih ob 19.30. seja širše okrajne tekmoval ne komisije OF za VII. o-kraj ob 20. uri v Nabrežini na sedežu. V petek 12. januarja: seja sektorskega odbora OF za Greto ob 20. uri v običajnih prostorih; seja sektorskega odbora OF za Rojan ob 20. uri v običajnih prostorih; IV. in VI. sektor - IV. okraja imata sejo OF ob 20. uri v Skednju na sedežu OF: seja sektorskega odbora OF Skedenj ob 20. uri. na sedežu; seja sektorskega odbora OF Kolonkovec ob 20. uri v o- bičajnih prostorih: seja krajevnih odborov OF v Beljuncu, Ricmanjih in Stramarju ob 19.30, v običajnih prostorih; seja krajevnega odbora OF v Nabrežini ob 20. uri r.a sedežu; seja krajevnega odbora OF za Opčine, ob 20. uri na sedežu OF, Ulica Ginepri 7. V soboto 13. januarja: seja krajevnih odborov ČF v Dolini in Borštu ob 19.30 v običajnih prostorih; seja krajevnega odbora OF v Sv. Križu ob 20. uri v običajnih prostorih. V SOBOTO 13. JANUARJA 1951 OB 20. URI Finžgarjeva drama sort Utic« Vlogo očeta Urha igra Modest Sancin, vlogo Ferjana pa Jožko Lukeš V NEDELJO 14. JANUARJA 1951 OB 16. URI Gorinškova komedija m Ildeču linpicn Vlogo Rdeče kapice igra Elza Barbičeva, vlogo lovca p? Julij Guštin V NEDELJO 14. JANUARJA 1951 OB 20. URI Goldonijeva komedija Zftinliv" 99 Vstopnice se dobijo od jutri dalje pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b in na sedežu Slovensko - hrvatske prosvetne zveze, Corso Garibaldi 4 - III. SHPZ SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ bo v četrtek 11. januarja t. 1. ob 16. uri v prosvetni pisarni na Corso Garibaldi 4, III. nadstropje. Odborniki, bodite točni! PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO hSI. MON JENKOn ima danes 10. t. m. ob 20. uri važno odbo-rovo sejo v običajnih prostorih. Prosimo vse odbornike, da se je zanesljivo udeleže. SINDIKALNE VESTI V petek 12. t. m. ob 20. bo seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata za me-šar.o stroko. Dnevni red: 1) Diskusija o načrtu statuta Zveze ERS STO; 2) važna vprašanja. Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov b0 imela danes 10. t- m. redno od-borovo sejo na sedežu sindikata. Akcijski odbor za obnovo raz-reidnili sindikatov STO bo imel sejo v ponedeljek 15. januarja ob 19. uri — Dnevni red; Ustanovni kongres Zveze razrednih sindikatov STO. Člani akcijskega odbora bodo dobili osebna vabila. Pedagoška knjižnica Pedagoška knjižnica v GUci Geppa 9 bo poslovala za vse slovenske šolnike ob sredah od 16 do 18. Izleti PDT V nedeljo 21. t. m. bo smučarski izlet v Crni vrb nad Idrijo. Vpisovanje do 11. t. m. pri ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11 od 17. do 19., kjer se bo labko plačevala tudi članarina. NAROČNIKE KOLEDARJA OF in knjig za leto 1951 IV. okraja obveščamo, da sp dospele vse knjige. Dobite jih na našem sedežu v Skednju vsak dan od 16. do 19. ure. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterllng 9900-10.000 papirnati šterling 1750-1800 dolar 736-738, telegrafski dolar 743-745, švicarski frank 170-172 francoski frank 178-184 avstiii' Skj šiling 23.50- 24. ’ Ofvorifev razstave dveh benečanskih slikaric Lavre Drudi in Lare Campesan v galeriji „bkorpijon" Danes 10. jar.uarja bo ob 18. uri odprta v galeriji ((Škorpijon« slikarska razstava dveh slikaric iz Benetk: Lavre Drudi in Lare Campesan. Ob otvoritvi bo imel zanimivo predavanje znani sodobni italijanski slikar, profesor na Umetnostni akademiji v Benetkah, Gastone Breddo. Naslov njegovega predavanja bo ((Misli o sodobnem slikarstvu«. Ker gotovo zanima vse ljubitelje umetnosti mišljenje važnega italijanskega modernega slikarja o moderni umetnosti, vabim« k številni'udeležbi. DAROVI IN PRISPEVKI Nadaljujemo z objavo prispevkov za ((novoletno jelko«: I okraj: nabiralna pola štev. 152. 950 lir; n. p. 331, 1.500. Trgovina čevljev Gec iz Rojana 2 bona po 2.000 lir. II okraj: nabiralna pola štev. 266, 450 lir; n. p. 267 500. III okraj: nabiralna pola štev. 340, 500 lir; n. p. 342, 1330- n. p. 343, 1000. Ti‘govina Prelog, Sv. Jakob 1 bon za 500 lir. IV okraj: nabiralna pola štev. 231, 1.150 lir; n. p 233 350; n. p. 234, 3.050; n. p 236 600: n. p. 431, 4.500; n p' 240. 1.000; n. p. 241, 100; n. p. 244, 2.000; n. p. 2,45, 500; n. n 246, 2.550; n. p .249. 1.000; n. p 252, 3.310; n. p. 253, 300; n. p. 254, 200 lir. V okraj: nabiralna pola štev. 379, 400 lir. VI okraj: nabiralna pola štev. 291, 950 lir: n. p 292, 1.050; n, p. 293, 2.700; n. p. 294 2.100; n. p 297, 4600- n P 298 300; n. p. 419, 9.000; n. p 418, 1.900 lir. VII okraj: Pertot Marjan daroval 5 bonov po 500 Ir. Obnovitev dovoljenj za postanek in prevoz z vozili Občina obvešča vse privatnike in tvrdke, ki posedujejo dovoljenja za postanek in prehod vozil, pa so zapadla 31. decembra, naj jih predlože, če jih hočejo obnoviti, na sedežu mestne policije (Občinska palača II. nastrapje soba številka 84). OTROŠKA ZAVETIŠČA bodo v četrtek 11. januarja zaprta ker je umrla znana vzgojiteljica Rosa Agazzi. KINO Rossetti. 16.30: ((Počitnice v Me-ksiku«. Excelsior. 16.15: ((Pogodba z vragom«, Isa Miranda. Nazionale. 16.30: «Biil, velik sil«. Arcobaleno. 14.30: ((Beneški tat«. Penice. 16.30: ((Toto Tarzan«. Filodrammatico. 16.00: «Sokoli strmoglavci«. Film v barvah, to Alabarda. 15.30: «Rdeči suknjiči«. Tecnicolor, Garry Cooper. Armonia. 15.30: «Med Ognjenimi zublji«. Garibaldi, 15.00: »Zemlja veli- kanov«. Ideale. 15.30: ((Herojski falot« ImtPe"ošt.ji»45: <ce- '* PTynn60° <)- Krro1 KHanib M,°rrJU-„16 00: «Mornar Hans», Maria Montez “Por°čiti'se je lah- KO, tOCta...», L. W i! 1 i a m r ?itrh 'l00 «Safari'n Douglas tairbanks jr. Vittorio Veneto. 16.00: »Veliki prapor«, jtan Luis. ac A SREDA tO. I. 1951. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: P ročila v ital.; 7.U0: Napoved car sa - poročila v slov.; 7.15: Jutra nja glasba: 7.30: Zaključek. . 12.00: Opoldanski koncert; 12.J“-Klavir v ritmu; 12.45: Poroto v ital.; 13.00: Napoved čaia•v-ročila v slOv.; 13.15: Fantazije F baleti iz oper; 13.45: GospodarA pregled (slov.); 14.00: EdvJ in Grieg: «Pcer Gynt» suita št. J I, št 2; 14.30: Pregled tiska v ita*;: 14.45: Pregled tiska v slov.; 15VU’ Zaključek. ,. 17.30: Politične aktualnosti (ijji •17.40: Iz Lebarjevih operet; 18."2; Z našim ljudstvom (ital.); 1*J?: Franz Schubert: Kvintet postrv; 18.45: Poročila v hrvaščini; 1 Glasbena medigra; 19.15: Poroc1' la v slov.; 19.45: Rezervirano A predkongresno oddaio Enotm sindik-tov; 20.00: Rezervna ..S1* ba; 20.10: Mozart: Simfonija D-duru; 20.30: Nova obzorja O1'1' Albanija; 20.45: Igra Narodni or kester (trak št. 12); 21.00: L rama oddaja - Norman Cory'v Brez naslova (slov.); 21.30: SKia - . be francoskih impresionist« > 22.00: Življenje jugoslovsnsk narodov (ital.); 22.15: Lahka plesna glasba; 23.00: Zadnja P ročila v ital.; 23.05: Zadnja por«; čila v slov.; 23.10: Objava dnev^ nega sporeda za naslednji dan ital. in slov.; 23.15: Glasba lahko noč; 23.30: Zaključek daje. ROJSTVA, SMRTI IN POROK*1 Dne 9. januarja 1951 Se je * Trstu rodilo 13 otrok, umrlo j« 12 oseb, porok pa je bilo 12. POROKE: Šofer AgostiP® Brega in delavska Anna Cer* vazzi, umetnik Enno Macchi®*' ti in' gospodinja Elfrida B0«' ner, slaščičar Ruggero Radicl in gospodinja Anita Baud»Sr kaprol am. vojske James N°r' man Hoag in gospodinja Lel)9 Dini, livar Nereo Bonivento knjigovezka Regina Valli, že" lezničar Attilio Rugo in gosp0', dinja Gioconda Defenzi, age®' CP Livio Bertolini in knjiš0-, vezka Marcelia Barigoli, radi* teh. Dario Fontana in urad®1 ca Dalia Fieni, uradnik to Orlando in gospodinja Ef nestina Bonini, kovinar ' *, cenzo D’Amaro in gospodih! Bierina Bihan, mizar Baff®® Gel Zio in šivilja Marija “ korovec, mornar Giovanni B* dera in gospodinja Mar11 Grassi. . UMRLI SO: 77-letna Teres* Vrech vd Rusin; 62-letni Gid' seppe Coretti; 40-lotna Valer Germani; 65-letnj Antonio tugan; 65-letni Eugenio Bib° ' 72-letna Marija Prassel, vd. V. pelt; 58-1 etn i A Ido Lonci« ’ 74-letm Matteo Sabini; 48-1® na Luigia Meule, vd. Brand lin; Farra Anna, stara 2 ca; Lucas Daniela, stara ‘ mesecev; Lionetti Ruggef ' star 1 mesec. ADEX - izleti 28. JANUARJA priredi «Adriaexpres» izlet v Opatiio, Pazin, Rovinj in Hipavo Prijavitp se najkasneje d° 13. januarja pri «Adna-expres», Ul. Fablo Severo -tel. 29243. ^morski dnevnik 3 *- 10. januarja lflgj Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32 VRIMU SO PODPISALI SPORAZUM z JUGOSLAVIJO IM pa MU krogi zahieuajo roiijugossouanstio smer iialijansBe uraflne palitihe Na uvodnem mestu prve našega dnevnika je bi-f1 včeraj govora o sporazumu W vlado Jugoslavije in Ita-ter obravnavano to vpra-2 gledišča jugoslovan-■ ®“a jn italijanskega tiska. .' uvodniku je bilo jasno potrjeno, da je jugoslovanski Jjk z velikim veseljem pozdravi omenjeno dejstvo in ga ?®ačil kot nov korak k še ssnejšemu sodelovanju med t»a državama. Svojega mne. 6Ja z jugoslovanskim tiskom J* ni delil italijanski šovini-*™ti kot kominformistični p. V prvem trenutku so ne-kteri italijanski listi objavili vest; potem pa so pričeli Pjkazovati sporazum v takšni Ni, kot jim je to najbolj prišlo. Judi kominformistična ulnita se ni takoj znašla. Za-“ Pa je v naslednjih dneh ne-?°Kolebljivo pokazala svojo ^rvo; povedala je, da je naftna sklenjenemu sporazumi. da torej ne soglaša niti s k*11, da bi se med obema drža-ustvarili normalni in oijateljski odnosi. Iz včerajšnjih goriški izdaj !>%v «Giornale di Trieste«, t^ssaggero Veneto« in «1] izzettino« pa smo zvedeli, da zavzelo svoje stališče do podpisanega sporazuma tudi MIR (Istrsko revizionistično gibanje), fei ima svoj sedež tudi v Gorici. V svojem apelu, ki so ga sprejeli na seji izvršilnega od* bora, so najprej ugotovili, da se «vladna poiitika do julijskih in dalmatinskih vprašanj razvija po načrtu, ki je v nasprotju z državnimi interesi in upravičenimi težnjami prebivalstva Julijske krajine in Dalmacije«. Vedno istj revizionisti pa so dalje ugotovili še eno nepravilnost« italijanske vlade, in sicer to, da je popustljiva tudi do vprašanja nemške manjšine na Južnem Tirolskem, kjer italijansko prebivalstvo vedno bolj izgublja korenine in so mora z?radi re-znosnih razmer, do katerih jih spravlja odločno stališče nemškega prebivalstva — izseljevati v druge predele Italije. Se bolj važna in značilna Pa je izjava, k; je natisnjena v naslednjem odstavku istega apela in v kateri je rečeno, da bo organizacija vztrajala pri že določenem stališču, ki »odločno odklanja kakršno koli prijateljsko politiko do Titove Jugoslavije, dokler ne bodo rešena ozemeljska vprašanja in splošni odnosi .do te države«. IZPRED SODIŠČA “dzpravfl za zaprtimi vrati ,^a zaprtimi vrati je bila na ženskem sodišču razprava hoti petim ženskam iz Tržiča. Oprava, kateri je predsedo-dr. Sujch se je zaradi zadevanja številnih prič in ob-*°ženk, ki so bile vse v svojem Ogovoru zelo nejasne, zavlekla te2 dve uri. Glavr.a obtoženka Jf bila 37-letna Gon Irma iz •žiča, kateri je obtožnica oči-da je v letu 1948 in 1949 povzročila splav trem ženskam * Tržiča in nameravala svoje E&0sobuosti preizkusiti tudi na drti, 23-letni Buttan Lojzki, brez .uspeha- Njerto delo-anie so izsledili tržiški orož- Mki !n so jo po dolgi preiska- ki je potrdila njihove sum-aretirali. Ko so imeli orožji dokaze v rokah, je Gono-“ tudi sama priznala svojo Njene soobtoženke so fnvdo. Poleg Buttanove še 19-let-č Buttignon Catania, 22-letna j.artinelli Roza in 23-letna Cal-Jar>s Ines. Omenjene so bile “"tožene, da so se podvrgle pravljenju« Gonove in pri J" z njo sodelovale. Čeprav ^»obena od žensk pred sodni-. ničesar zanikala in so vse lj, v1dale še mnogo več, kot je jj 0 treba, so Buttanovo oprostiti k®1- ni zakrivila dejar.ja, vse « pa zaradi pomanjkanja Vat °v in ker s° se Posluže' (jj.i takih sredstev, ki jih so- 6 ima za neučinkovita. P • rr,ziv poklicnega žeparja J^ttobra lanskega leta je po-v,C()i žepar 67-letni Franc Dalj/6 iz Tržiča stegnil svoje dol- brste v torbico, ki jo je taktna Lenardon Livija iz Tr-? Pustila za hip na krmilu k|!a pred hišo svoje prijali"6®. V torbici je Davide s jJ® spretnostjo takoj zatipal ■fhico in jo spravil v svoj it Iz previdnosti, ki mu jo narekovala dolgoletna prak-tjfe nato plen s 1540 lirami It^Hl za grm ob cesti. Ta-f,..f.tato so mu bili za petami "dv *'5i’ kater*m je Lenardo->lij* Prijavila tatvino. Pri za-kCV!tr.ju je priznal, da se ni v zdržati, da ne bi segel Itu^ljivo torbico in povedal kam je skril ukradeno tjjjjjhiico Zaradi tega so ga tli časom na sodniji v Trži-J-a .“Sodili na 9 mesecev zapo-o(,* 30.000 lir globe. Proti tej , M pa ie Davide vložil priziv, ki ga je utemeljeval s tem, da so ga kljub temu, da je takoj priznal svojo krivdo,, obsodili na r.ajvišjo kazen, ki jo zakon predvideva za navadno tatvino in goriško sodišče prosil naj mu jo zniža. Prošnji so mu ugodili in na včerajšnji prizivni razpravi kazen znižali na 6 mesecev zapora in plačilo 18.000 lir globe. Neutemeljen priziv Sodišče je pregledalo še priziv, ki sta ga vložila 29-letni Floriano Kaltnehar in 30-letni Peter Iantulo iz Torina, ki sta r.ovembra 1949, leta opeharila gostilničarko Ivanko Cravos iz Ulice sv, Ivana za 24.000 lir. Neko nedeljo sta jo namreč, kot njena stalna gosta, prosila naj jima izplača bančno nakazilo za 24.000 lir, ki ga tisti dan, ker je bila nedelja, nista mogla dvigniti. Gostilničarka je takoj ustregla njuni želji in naslednjega dne, ko je šla po denar, so ji na banki povedali, da je nakazilo ponarejeno. Zaradi tega so ju pred časom na sodniji obsodili vsakega na 9 mesecev zapora in na plačilo 75.000 lir. Na včerajšnji prizivni razpravi so jima kazen potrdili. Žena ga je spravila v zapor Zaradi nesoglasja, ki v zadnjih treh letih narašča med 40-letno Štefanijo Konjedic in njenim možem 48-letnim Trampušem Jožefom iz Ul. Androna della Pergola 9, je moral slednji že večkrat pred sodne oblasti in tudi v zapor. Videti je, da je med zakoncema pred tremi leti minila ljubezen in se je na njeno mesto vrinilo sovraštvo. Težke ekonomske razmere, bolezen in druge nevšečnosti, ki se zadnje čase kar kopičijo v Trampusovi družini so docela razdružile moža in ženo, ki sta si postala prava nasprotnika. 2ena je po prestani hudi bolezni postala izredno občutljiva in razdražljiva in se je venomer spotikala nad moževim vedenjem, ki ji je njeno vmešavanje v zadeve, ki jih je imel za strogo «zasebne», poplačal 2 marsikatero bunko in brco. Tako je z njo ravnal,, dokler se ta ni obrnila do policije, ki je Trampuša aretirala in ga prijavila sodišču, kjer so ga včeraj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Nahajamo se pred čisto novim dejstvom, ki je v odločnem nasprotju s pripravljenost, jo obeh zainteresiranih vlad, da na osnovi neposrednega reševanja odpravijo vsa obstoječa vprašanja. Nahajamo se pred pravim miniranjem s težavo zgrajenih solidnih temeljev, po katerih naj bi se življenje med obema državama normaliziralo in to od, strani strank ki brez dvoma dobivajo finančno podporo in moralno oporo od italijanskih vladnih oblasti. Gotovo pri vsem je eno, in sicer to, da jie nemogoče iz Rima voditi politiko na tak način, da podpisujejo sporazume, po drugi strani pa na kraju samem, kjer naj bi se sadovj tega sporazuma najprej poznali, vodijo čisto nasprotno politiko. Neresno je, če italijanska vlada podpiše akt, ki predvideva čimprejšnjo rešitev visečih vprašanj, istočasno pa ne ukrene ničesar proti organizacijam, ki se po petih letih, odkar je stvar zaveznikov zmagala nad nacifašizmom, ne bojijo odkrito govoriti o priključitvi Julijske krajine in Dalmacije k Italiji. To zahtevo postavljajo ga ceno prijateljstva z Jugoslavijo, kajti kaj naj sicer pomeni izjava, da je treba odklanjati vsako prijateljsko politiko z Jugoslavijo, dokler ne bodo rešena vsa ozemeljska vprašanja itd. Za tako obnašanje in pisanje ni odgovorna samo osrednja italijanska oblast, ampak v nič manjši meri tudi tuk. prefektura. Morda je odgovornost zadnje toliko večja, ker se nam močno dozdeva, da delajo krajevne oblasti pre ti Slovencem v Italiji bolj na lastno pest kot pa z vednostjo in privoljenjem osrednjih organov oblasii. Zato pozivamo vladne predstavnike, da izpremeniio svoje obnašanje do določenih vprašanj, ki zadevajo naše ljudstvo, predvsem pa je nujno, da svoje ravnanje vskladijo z duhom sporazuma od 23. den> mbra 1950. S takim korakom bi dali resnično jamstvo, da ne bodo izjave s strani Italije samo pi-sapa beseda, ampak stvarnost, od katere bodo imela ljudstva obeh držav neposredne koristi. Živinozdravniški vestnik 2ivinozdravniški vestnik št. 24 za goriško pokrajino je v dru-gi polovici preteklega meseca beležil 1'primer obolelosti prašičev za rdečico v Gorici, 1 primer obolelosti goveje živine na ustnem oprhu ali slinavki v Romansu in 2 primera telečje driske v Skocijanu. IZGUBLJENE IZKAZNICE Včeraj je javila goriški policiji izgubo izkaznice, listnice in 1000 lir 26-letna Srebrnič Lidija iz Gorice, s Trga De Amicis 8. Denarnico s 1100 lirami in izkaznico je zgubila pa 48-letna Krpan Ivana iz Ulice Tabai 32, osebno izkaznico pa 37-letna Iroveč Pavla iz Gorice Ulice Lunga 24, 37-letni Pic-cardo Salvatore iz Gorice Ul. Semir.ario 8 je izgubil poleg listnice s 1000 lirami svojo izkaznico in izkaznico žene Ca-stellano Karmele. IZGUBA OSEBNE IZKAZNICE OSEBNO IZKAZNICO je včeraj izgubil 44-letni Fedele Olindo iz Ul. Colorado 8. Izgubo je prijavil policiji. = KIIMO ===== VERDI, 17; «Moj sin Edvard«, S. Tracy in B. Grable. VITTORIA, 17: «Zena iz Tan-gerja«, A. Jergen. CENTRALE, 17: «Vihrava griva«, P. Forster. MODERNO, 17: «Našel te bom«, P. Ford. Seja občinskega upravnega odbora V beli dvorani goriškega županstva se je sinoči ob 18. uri sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji, na kateri so odborniki razpravljali poleg vprašanj navadnega upravnega značaja tudi o poslovanju občinskega podpornega društva, nakup blaga za plašče gojencem zavoda «Oddo-ne Lenassi«, oddaji občinskega zemljišča podjetju Dogani, o nakupu zemljišč za razširitev Ul. Paolo Diacono. Nato so določili še prispevek občine za popravilo poslopja v Ul. Semi-nario, ki ga bodo preuredili v stanovanjsko hišo. Ob zaključku so se še pomudili na vprašanju gojencev zavoda «Oddo-ne Lenassi«. Danes v sredo bo Qb 20. uri na Komu št. 8 predavanje, ki ga priredi Ljudska knjižnica in čitalnica. Predavatelj bo govoril o ljudski umetniški tvornosti — slovenski narodni pesmi. Zgradili Ho 14 liudsKih liiš Jutri bo na sedežu avtonomnega zavoda za gradlnjo ljudskih hiš na Korzu Roosevelt 44 seja komisije, ki bo pregledala načrte za gradnjo delavskih hiš v Ulici Brigata Pavia. Kot je znano, gre za gradnjo 14 zgradb, v katerih ibo 48 stanovanj. Pred-videnih je 100 milijonov. Prostor. je bil last Bolaffia. Kasneje pa ga je odkupila občina in ga darovala omenjenemu zavodu za gradnjo ljudskih hiš. Ko. misija je sestavljena iz inženirjev, arhitektov in drugih izvedencev v gradbeni stroki. Prst v stroju Pri rezanju lesa se je včeraj v podgorski predilnici ponesrečil 43-letni delavec Pierano Riz-zi iz Ul. Faiti 21. Palec desne roke mu je zašel v drobovje žage, ki mu je odnesla noht in košček mesa. Delavcu, ki je pri tem skoraj izgubil zavest, so očividci nesreče priskočili na pomoč. Odpeljali so ga v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu precejšnjo rano obvezali, V PETEK JE UMRL SREDI SVOJEGA DELA EDEN IZMED USTANOVITELJEV IN UREDNIK GLASILA BENEŠKIH SLOVENCEV AVGUST ZAMPARUTTI. BORCA ZA PRAVICE BENEŠKIH SLOVENCEV BO LJUDSTVO OHRANILO V TRAJNEM SPOMINU. VPRAŠANJE KRM1NSKEGA POLJA Premajhna skrb odgovornih krogov za zaposlitev brezposelnih Z e nekaj časa je, odkar se vprašanje namakanja terminskega- polja vleče po časopisih in predstavlja eno izmed najvažnejših vprašanj tudi v krogih goriških običnskih in vladnih oblasti. Omeniti moramo, da se sicer oblasti zaveda jo nujnosti čimprejšnje rešitve tega vprašanja, ker vedo, da bi s temi marsikateremu delavcu olajšale življenje v hudih zimskih mesecih. Kljub temu pa moramo prav tako ugotoviti, da se ne poslužujejo dovolj učinkovitih sredstev, da bj to vprašanje premaknile s slepega tira, kamor je po tolikih sestankih in obljubah, kj so prišle z raznih strani, zašlo. Te dni smo izvedeli, da je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo nakazalo za uresničenje načrta pet sto milijonov lir, medtem ko ERP, ki b; prav tako moral prispevati svoj del, tega denarja ni poslal Tudi razgovori v Benetkah, katerim je prisostvoval goriški župan dr. Bernardi®, predsednik konzorcija za namakanje terminskega polja in predsednik SADE, niso dovedli do nobenih zaključkov. j Gledie pričetka del obstajata ------------5------------- dVe mišljenji: prvo zastopa smer, da mora podjetje SADE pričeti z deli ne glede na posojilo ERP in jih v teku dveh in pol let dtovršiti; drugo pa ima predsednik podjetja SADE, ki pravi, da z dleti lahko prične samo v primeru, če pridejo da. narna sredstva od' ERP. Medtem ko so pogajanja med zainteresiranimi podjetji in predstavniki občinskih oblasti Pa d e lave; čakajo križem rok, da bedo ljudje, ki krojijo usodo delovnega človeka, ukrenili nekaj pametnega in jih zajpjo-slili. Ce bi prav ti ljudje, ki precej na lahko jemljejo omenjeno vprašanje, večkrat pomislili, da je samo v Gorici 4 tisoč brezposelnih delavcev in da je nji-hovo število y celi pokrajini naraslo na okoli 13 tisoč, potem bi prav gtovo ne izgubljali nepotrebnega časa s potovanji v Benetke in z jalovimi razgovori. Brezposelnimi delavcem pomore iz težkega gospodarskega stanja samo temeljit prfe-okret v dosedanji praksi d0 reševanja lega vprašanja. In to teonec koncev delavci tu® zahtevajo. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - 1)1. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Prosvetno delo sindikalnih podružnic Brez prosvetne poglobitve delavcev bi sindikalne podružnice ne dosegle tako lepih uspehov Kulturno in ideološko vzgo-1 pina pa je nastopila v tednu jo delavstva so prevzele v italijanske kulture. prvi vrsti sindikalne podružnice po svojih odsekih za kulturo. To je pravilno, kajti one so v stalnem stiku z delovnim človekom, poznajo njegova obzorje in njegove duševne potrebe. S tem seveda nočemo reči, da druge ustanove in organizacije niso poklicane skrbeti za izobrazbo in vzgojo delavcev in ostalega članstva sindikalnih organizacij. Odsek za kulturo pri Okrajnem odboru ES v Kopru j« v tem smislu deloval jn skušal doseči prava sredstva ih pota, da bi bilo to delo kar najbolj uspešno. Preden navedemo nekaj podatkov, je treba opozoriti, da je ravno izobraževalno — ideološko delo med širšimi množicami zelo težko. Podati tvarino vseh vrst — od politike, gospodarstva, umetnosti, socialnih vprašanj, do posameznih predmetov splošne izobrazbe kot zemljepisja, zgodovine, fizike, jezikov — na poljuden, razumljiv in zlasti zanimiv način ni lahko. Zato grešijo listi, ki omalovažujejo podrobno prosvetno delo, kakor tudi tisti, ki ne skrbijo dovolj za to stran javnega dela. Kdor hoče uspeti v tem, da postane delavec razredno zaveden, kmet ponosen na svojo družbeno funkcijo, mora vložiti v to obilo truda. Za dosego vsega tega je O-krajni odbor Es v Kopru imel za potrebno da ustanovi posebno komisijo, ki »e bo posvetila samo temu delu. V juniju 1950 so organizirali sindikalno kulturno umetniško društvo (SKUD). in v njegovem okviru je bila ustanovljena slovenska pevska, (40 članov), folklorna (9) in dramska sekcija, kakor tudi italijanska^ dramska skupina. Medtem ko tvorijo pevsko sekcijo člani raznih koprskih sindikalnih podružnic, so v folklorni sekciji člani podružnice Istrske banke, v dramski sekciji pa podružnice notranje uprave. Pevski zbor SKUD je nastopil v Marezigah ob tekmovanju pevskih društev in v koprskem gledališču ob 'zaključku tedna slovenske kulture. Tedaj je nastopila tudi folklorna skupina. Italijanska dramska sku- Za večjo poglobitev prosvetnega dela in družbenega življenja med delavstvom je sindikalna podružnica solin v Sv. Jerneju odprla sindikalni dom; ob otvoritvi je uprava solin razdelila najboljšim solinarjem nagrade. Dom potrebuje še notranjo opremo, ki bo pospeševala njegovo delovanje. Sindikalna podružnica tovarne Ampelea v Izoli pa je odprla Rdeči kotiček, ki v resnici odgovarja vsem jodobnim zahtevam delavstva. Tudi v tovarni Arrigoni bo prišlo v kratkem do ustanovitve podobnega Rdečega kotička. Oba bosta pripomogla k dvigu in razgledanosti članov obeh podružnic. Po večjih tovarnah in sindikalnih podružnicah so bila predavanja, zlasti ko je bil izdan zakon o prevzemu uprave tovarne m podjetij od strani delavstva. V ostalem pa bodo predvsem predavatelji skrbeli za to, da bodo člani podružnic spoznavali delavsko zakonodajo, imeli bodo dalje predavanja o planu, odnosno produkciji, predavanja o novem zakonu o socialnem zavarovanju v Jugoslaviji, delavskih svetih, delovni zaščiti in podobno. S tem v zvezi bodo organizirane čitalne skupine, ki bodo preštudirale važne članke, spoznale pomembno politično in partijsko literaturo. Predavatelji bodo skratka sistematično o-bravnavalj vprašanja, ki bodo povečala obzorje delavstva. Posebno delavnost je pokazal odsek za kulturo na področju izletov. Tako je večji Jel sindikalnih podružnic kopr-Jkega okraja organiziral izlete v Jugoslavijo. Tam so bile podružnice uprave vodovodov, pošte. VINA, PRERADA, EL-TE. Gradbenega podjetja v I-zoii, RUDA in druge. Samo na Zagrebškem velesejmu je bilo nad 1400 delavcev in nameščencev. Okrajni odbor ES v Kopru je dal pobudo tudi za organiziranje lastnih knjižnic pri sindikalnih podružnicah. V ta namen je razdelil večje število knjig podružnicam Ampelea in Arrigoni obe v Izoli, podružnicam ladjedelnic in Gradbenega podjetja v Semedeli, podjetja De Langlade in upravi vodovodov v Kopru ter mešanim podružnicam v Dekanih in Portorožu. Nekatere izmed teh podružnic imajo že od prej samostojno knjižnico, druge pa si jo pripravljajo. Temu obsežnemu prosvetnemu delu je treba tudi pripisati, da so naše sindikalne podružnice bile kos svojim nalogam. Brez ideološke in socialistične zavesti bi jih gotovo ne izpolnile. Objava Gradbeno podjetje Semedela v Kopru sporoča vsem svojim upnikom) in dolžnikom, da je prešlo s 1. januarjem 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti, kakor tudi vse upnike, dh predložijo svoje terjatve najkasneje d‘o 14. januarja 1951. Dar za Dijaško Matico Odbor Dijaške Matice v Kopru je po podružnici Primorskega dnevnika prejel 1500 din, ki so jih darovali v počastitev spomina pokojnega Martina Samca iz Doline za Dijaško Matico v Kopru tovariši Tončka, Pepca, im Andrej Žerjal iz Boršta. Odbor Dijaške Matice se v svojem in v imenu dijaške mladine iskreno zahvaljuje za velikodušni dar. Naj bi ta zgled našel še polno drugih posnemalcev. Ljudje, ki podpirajo našo šolsko mladino, pomagajo pri gradnji tistih močnih stebrov naše kulturne stavbe, ki se gradi sedaj v svobodi in so že danes naš ponos. Njihovo razumevanje in materialna pomoč, ki jo nudijo dijaški mladini, je dokaz novih ljudi, ki vidijo v mladini bodočnost naroda. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. IVAN KLEMESTETER iz KASTELA - BUJE je dne 26. novembra 1950 v sečjolski doli. nj izgubil osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. Marsikdo si bo mislil, češ, kaj je potrebno, da se po tolikih dnevih' še piše o novoletni jelki. Toda ni samo potrebno, dolžnost je, da to napravimo, saj je vse ljudstvo Kopra sodelovalo pri tem prazniku. Novoletna jelka je bija skupen napor vsega ljudstva in posebno posameznih baz SIAU. Nekaterim bazam je pomagala VUJA z denarjem, lako I„ ki je prejela 25.000 din in še 5000 din, ki jih je dala OMNIA. Drugače pa je bilo na bazah v Bosedragi (XII ), San Bieri (XI,) in P. Sereni (VII.), ki niso dobile noben« pomoči in je ljudstvo samo prispevalo Delovno ljudstvo vseh teh baz je bilo res zelo požrtvovalno in zasluži vse priznanje. Stalno so bile na delu žene, ki so obiskovale vse družine in zbirale dinar za dinarjem, ter tako nabrale visoke vsote, ki Vabilo na naročbo Uprava knjigarne LIPA, Trg Brollo sporoča vsem Ijubiteijem lepe in napredne knjige, da se lahko naročijo na vse spodaj navedene knjige do 20. januarja 1858. Tisti, ki stanujejo izven Kopra, lahko pošljejo tudi pismena naročila. Knjige plačajo naročniki ob prevzemu. a) Državna založba Slovenije : I. SLOVENSKI PISATELJI IN PESNIKI: O literaturi Estetski odnos umetnosti do 1. Kersnik: Zbrano delo, III. del 2. Kersnik: Zbrano delo, IV. del 3. Gregorčič: Zbrano delo, III. del 4. Kosovel: Zbrano delo, II. del 5. Jurčič: Zbrano delo, IV. del 6. Tavčar: Zbrano delo, I. zv. 7. Tavčar: Zbrano delo, II. zv. 8. Trdina: Zbrano delo, III. zv. II. SVETOVNI KLASIKI: 1. Homer: Odiseja 2. Moliere: Izbrano delo II. zvezek 3. Verga: Malavoglievi 4. Turgenjev: Izbrano delo, I. zv. 5. Turgenjev: Izbrano delo, II. zvezek 6. Korolenko: Izbrano delo 7. Tolstoj: Vojna in mir. III. SLOVENSKE NOVITETE: 1. F. S. Finžgar: Njiva 2. Juš Kozak: Lesena žlica, II. zv. 3. Edi Kocbek: Partizanski dnevnik 4. France Bevk: Izbrano delo, I. zv. 5. France Bevk: Izbrano delo, II. zv. b) Cankarjeva založba: 1. V. I. Lenin; 2. I. Cankar: 3. Plehanov: II. zvezek Izbrana dela v 12 zv. c. izdaja Izbrana dela, celotna izdaja Umetnost in literatura, I. in 4. Gorki: 5. Cerniševski: stvarnosti 6. Dobroljubov: Kritični članki o književnosti 7. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. del. c) Slovenski knjižni zavod: 1. Ivo Andrič: Pripovedka o vezirjevem slonu in druge novele 2. Marija Pujmanova: Igra z ognjem, roman 3. Thomas Mann: Smrt v Benetkah in druge noveie 4. Sinclair Lewis: Elmer Gantry, roman 5. Anatole France: Sodobna zgodovina, roman v dveh delih-knjigah 5. Slavko Kolar: Povesti in humoreske 7. Miguel Cervantes: Zgledne novele 8. Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevi, novele in druge drame 9. Konstantin Stanislavski: Moje življenje v umetnosti, spomini. d) Kmečka knjiga: 1. Kmečki koledar za leto 1952 2. Maks Krmelj: Kako je kapitalizem zatiral kmeta 3. Naša vas v narodnoosvobodilnem boju (Spomini na partizanska leta) 4. Ing. Mira Ružič: Za lepoto in zdravje naše vasi 5. Dr. Marijan Pavšič: Zreja mladih živali. Naše čitatelje, posebno pa naša prosvetna društva vabimo, da posežejo čim bolj po pravkar navedenih knjigah. so omogočile, da so otrocj dobili zavoje s sadjem, slaščicami, igračami, oblekami in podobno. Mnoge izmed njih' so tudi same izdelale razne igrače. Predavanje v Kopru Ljudska univerza v Kopru priredi jutri, v četrtek dne 11. januarja ob. 20 uri v mali dvorani koprskega gledališča predavanje. Tov. prof. Malovrh bo podal: ((Gospodarski in zemljepisni °Tis Jugoslavije«. Predavanje bo zanimivo, zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Ce vemo, da so nekatere baze obdarile do 120 otrok, nam postane čele jasno, kako veliko dela je bilo treba napraviti. Zdelo se je, da bo težko doseči napravljen načrt, toda koprsko ljudstvo je pri tem prekosilo samo sebe in prispevalo, kar je največ moglo. Potrebno je, da javno izrečemo hvalo vsem tistim, ki so sodelovali in pripomogli k tako dobremu uspehu. Z vsem našim delom smo pripravili otrokom dan veselja in sreče, zato smo lahko zadovoljni in obenem ponosni. Tudi delavci so pomagali, izdelovali so samokolnice, kočije in avtomobile. Izdelki tovarišic iz ženske obrtne šole, ki jo vodi tov. Zora Ličen, so vzbujali splošno občudovanje. Pohvaliti moramo tudi pletilke Libero Snaier, Ester Fa-vento in Ado Padovan za njih delo na VI. bazi. Pohvalo zasluži tudi vodstvo in učiteljstvo osemletke, italijanski Dijaški dom, tov. Kolo-sima s skupino pionirjev, italijansko prosvetno društvo, tov. Hiti za prirejene predstave in vsi ostali, ki so na kateri koli način pripomogli k tako velikemu uspehu. Vlada Ljudske republike Slovenije je dala na razpolago okrožnemu odboru za novoletno jelko večjo množino sladkih piškotov m bonbončkov. Naši otroci so jim za vse to zelo hvaležni. jiiii^,,, 1,11HI n III111111111 n 111111111111111111111111111II11111111111 n 11111111H111111111 m 111M1111111111) 111111111111111111111111111......................... n............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ ŽKKVEIlEIi FBOIO. ILUHTRIKAl »K- ■> It. F 11 A N K O R K H T B It A I> A < H L A V A T V Jutri vam bo ?.e nadležno razstaviti puško in jo od- vs D°jutrnjem boste pozabili kje v gostilni bajonet in na- boste zaspali na straži ker ste s tistim nesrernim l^mbom začeli živeti življenje zanikrneža. Tako je to, fant, ‘zato vas kaznujem, da bi vas obvaroval še hujše kazni za *vQ tne Pogreške, ker boste pofhsl. a gotovo pozabljali na dolžnosti. Kaznujem vas s petdnevnim zaporom in želim, i; w ob kruhu in vodi premišljevali o tem. da kazen ni ma-Vanatl'>e> ampak samo vzgojno sredstvo, ki naj poboljša kazno-^ega vojaka.« hje "e zd»vnaj bi bil moral biti stotnik, in nič mu ni pomagala tr ®°',a opreznost v narodnostnem vprašanju, ker je spri'o H1Užh k°v nast°Pal z vso odkritosrčnostjo in ni poznal v enem razmerju ntkakega prilizovanja. ^ frJ?, ohranil iz narave kmeta na češkem jugu, kjer se > 11 v vasi med črnimi gozdovi In ribniki. a,kor je bil vojakom pravičen in jih ni trapil ,tako je sovražil svoje sluge, ker je imel zmerom tako srečo, da je dobil najbolj zoprnega in podlega. Klofutal jih je in jih skušal z besedami in dejanji vzgajati; brezupno se je z njimi boril celo vrsto let, jih venomer menjaval, nazadnje pa vzdihnil. «Ze spet sem dobil osla!« Svoje vojaške sluge je imel za nižjo vrsto živalstva. Nenavadno rad je imel živali. Imel je harškega kanarčka, angorsko mačko in srhastega pinča. Vsi sluge, ki jih je izmenjal, niso ravnali s temi živalimi nič slabše, kakor je ravnal nadporočnik LukaS s svojimi slugami, kadar so mu zagrešili kako podlost. Kanarček je moral stradati, angorski mački je neki sluga izbil oko, pinča so suvali, kjer so ga srečali, in na konec je eden izmed Svejkovlh prednikov odpeljal reveža na Pankrae h konjaču, kateremu je iz lastnega žepa dal deset kron, da ga je ubil. Potem pa je kar nadporočniku javil, češ da mu je pes na sprehodu ušel, za kar je drugi dan že korakal s četo na vežballšfe. Ko je prišel S vej k k Lukasu in mu javil, da nastopa službo ga je nadporočnik Lukas odvedel v sobo in mu dejal: «Vas je priporočil gospod vojni kurat Katz; želim, da bi ne delali sramote njegovemu priporočilu. Imel sem že cel ducat slug, pa se ni nobeden izmed njih pri meni ogrel. Opozarjam vas, da sem strog in da strašno kaznujem vsako podlost in vsako laž. želim, da bi govorili zmerom resnico in izvrševali brez mrmranja vse moje ukaze Ce rečem: «Skočite v ogenj!« morate v ogenj skočiti, tudi če bi se vam ne hotelo. Kam pa gledate?« Svejk je z zanimanjem zrl po strani na steno, kjer je visela kletka s kanarčkom, in zdaj je uprl svoje dobrodušne oči v nadporočnika im mu odgovoril z milim glasom: «Pokorno javljam, gospod nadporočnik, da je tamle harški kanarček.« Prekinivši takole nadporočnikov govor, je Svejk stal po vojaško in mu zrl v oči, ne da bi mežiknil. Nadporočnik je hotel reči nekaj ostrega, toda videl je nedolžni izraz Svejkovega obličja in rekel samo: «Gospod vojni kurat vas je priporočil kot velikanskega bedaka in mislim, da se ni motil.« «Pokomo javljam, gospod nadporočnik, da se gospod vojni kurat res ni motil. Ko sem aktivno služil, sem bil superarbi-triran zaradi bebavosti in povrh še notorične. Od regimenta so naju zaradi tega odpustili dva, mene in še nekega gospoda stotnika von Kaunitza. Ta, z dovoljenjem, gospod nadporočnik, kadar je šel po ulici, je venomer bezal s prstom leve roke v levi nosnici, z drugo roko pa v desni nosnici, im kadar je šel z nami na vaje, nas je vselej postavil kakor pri defiliranju in rekel: «Vojaki, čh, zapomnite• si, eh, da je danes sreda, ker bo jutri četrtek, 6h.» Nadporočnik Lukas je zmignil z rameni kakor človek, ki ne ve in ne more najti takoj besed, da bi izrazil neko misel- Sel je od vrat k nasprotnemu oknu mimo Svejka in zopet nazaj, pri čemer je delal Svejk «rehtsšaut» in «linksšaut» s ta-ko nedolžnim obrazom, da je nadporočnik povesil oči in zroč na preprogo, rekel nekaj, kar bi bilo brez vse zveze s Svejkovo opombo o bedastem stotniku: «Da, pri meni mora biti red, snaga in lagati se mi ne sme. Ljubim poštenost. Sovražim laž in jo neusmiljeno kaznujem, ali me-dobro razumete?« «Pokomo javljam, gospod nadporočnik, da razumem. Nič ni gršega, kakor če človek laže. Kakor hitro se začne zapletati, je izgubljen. V neki vasi za Pelhrimovom je bil neki učitelj Marek in ta je hodil za hčerko logarja Spere. Ta logar mu je dal vedeti, da mu bo, če se bo shajal z dekletom v gozdu, ustrelil ščetine s soljo v zadnjico, kadar ga bo srečal. Učitelj mu je dal vedeti, da to ni res, toda nekoč je spet čakal dekleta in logar ga je tam zasačil ter je že hotel izvršiti na njem tisto operacijo, učitelj pa se je izgovarjal, češ da nabira cvetlice, potem spet, da je šel hrošče lovit, in se je čedalje bolj zapletal, dokler ni slednjič prisegel — tako je bil prestrašen —, da je šel zajcem zanke nastavljat. Tak ga je logar pobral in odvedel na orožniško postajo, od tam je šlo to k sodišču in učitelja bi bili malone zaprli Ko bi bil povedal golo resnico, bi bil dobil samo ščetine s soljo. Jaz sem mnenja, da je zmerom najbolje priznati, biti odkrit in priti ter reči: «Fokorno javljam, takole in takole sem jo polomil.« Medtem je nadporočnik Lukaš že dolgo sedel na stolu, gledal Svejku na čevlje in si mislil: «Moj bog, saj tudi jaz govo. rim včasih take neumnosti, razlika je samo v obliki, v kateri to podajam.« Vzlic temu ni hotel zgubiti svoje avtoritete; ko je Svejk končal, je rekel: «Pri meni morate čistiti čevlje, imeti svojo uniformo v redu, gumbe pravilno prišite in morate delati vtis vojaka, ne pa civilnega trapca. Čudno je, da se nobeden izmed vas ne zna po vojaško držati Samo eden izmed vseh mojih slug je bil videti bojevit in na konec ml 4e ukradel paradno uniformo ter jo prodal v židovski četrti. (Nadaljevanje 8?eWi); Mrtvo morje in njegovo ogromno bogastvo PALESTINA hAlPA TEL* f JAFA © JERUI^tE G Al K ber-seba EUAKABA E RDEČE Znamenito slano jezero, ki leži sredi puščav in golih gora Palestine ima v sebi nakopičenih približno dva tisoč milijonov ton kalijevega klorida, dvaindvajset milijonov ton magnezijevega klorida, ter pet sto milijonov ton bromove soli in mnogo drugih mineralov • 1/oda morja je tako gosta, da človek, ki vanjo pade, ne utone Eden najvažnejših svetovnih problemov, ki čaka rešitev, je zopetno obratovanje industrijskih naprav za izkoriščanje ve. likanskih zalog mineralov, ki so raztopljeni v vodovju Mrtvega morja. Mrtvo morje leži v Palestini, sredi puščav in golih gora, 394 metrov pod morsko gladino. To veliko slano jezero je 76 kilometrov dolgo, 15 kilometrov široko in ima 915 kv. kilometrov površine. To je največji zbiralnik kalijeve soli na svetu. V njem je nakopičenih približno 2.000 milijonov ton kalijevega klorida, 22.000.000 ton magnezijevega klorida, 500 milijonov ton bromove soli in mnogo drugih mineralov v manjših količinah. Zakaj pa rabimo vse te kalijeve soli in ali je njih pridobivanje res tako velike važnosti za svetovno gospodarstvo? Kalijev klorid je eno izmed važnih umetnih gnojil. Razvoj gospodarstva zahtevata vedno večjo rodovitnost naših zemljišč. S pravilno uporabo umetnih gnojil, katera imamo danes na razpolago, zelo povečamo rodovitnost zemlje. S kalijevimi gnojili bi morali gnojiti vsem rastlinam, ker je kalij važen za vse, posebno pa za krompir, žito, deteljo, to- bak, koruzo, sladkorno in krmsko peso. Ce pomislimo, da krompir na površini enega hektara črpa letno iz zemlje od 200 do 300 kilogramov kalijevih snovi, pšenica pa od 50 do 100 kilogramov, tedaj se ne smemo čuditi, da samo v Združenih državah Amerike kulturne rastline črpajo iz zemlje okoli tri milijone ton kalijevih soli letno. Torej s produkcijo iz tega jezera lahko zalagamo ves svet s tem umetnim gnojilom za najmanj 1000 let. Magnezijev klorid se uporablja piri tekstilni industriji in kot nadomestek aluminija. Brom se uporablja v medicini, pri fotografiji in v barvni industriji. Rabimo ga tudi v vojni industriji in kot dodatek bencinu. Potem, ko so nad tisoč let gospodovali v Palestini razni mohamedanski narodi, je leta 1917. »Društvo narodovi) dalo to deželo kot mandat angleški vladi. Pod angleškim pokroviteljstvom so se začeli v deželo naseljevati Židje, ki so prihajali iz vseh delov sveta in se tam pripravljali na ustanovitev lastne države. Domačinom A-rabcem seveda ni bilo to po godu; začeli so se nemiri, do- kler ni prišlo do oboroženih spopadov in do nedavne arabsko - židovske vojne. Leta 1930. je mandatna vlada dala novoustanovljeni družbi ((Palestine Potash Ltdn koncesijo za izkoriščanje zakladov Mrtvega morja. Kapitali so bili največ angleškega in židovskega izvora. Na južni in severni obali tega morja so nastali V kratkem času ogromni industrijski kompleksi, ki so bili kmalu zmožni kriti potrebe angleškega imperija s 84 odstotki umetnih gnojil in 99 odstotki bromidov. V letu 1935. so pridobili 18.000 ton kalijevega kloridu in 403 tone bromove soli. V letu 1944. se je produkcija dvignila na 105.000 ton kalijevega klorida, 591 ton bromove soli ter 11.300 ton kuhinjske soli. Skupna produkcija od začetka obratovanja industrijskega kompleksa do izbruha arabsko — židovske vojne je znašala 1.380.000 ton raznih soli. Ko se je vojna približevala obalam Mrtvega morja je družba ((Palestine Potasc Ltd» sklenila začasno ustaviti delovanje industrijskega kompleksa, ki se je razprostiral na severu tega slanega jezera, in sicer na desnem bregu reke Jordan. ŠPORTNI DNEVNIK Puc in GitgorIC na vodstvu Včeraj so odigrali prekinjene partije. Majstorovič je v nekoliko boljši poziciji na remi s Trifunovičem. Vidmar je z dvema prostima kmetoma prisilil Simonoviča k predaji. Nedelj-kovič je po izmenjavi težkih figur v končnici z dvema kmetoma prednosti z lahkoto zmagal proti Bertoku. V najdaljši partiji turnirja, je Janoševič premagal Karaklajiča, potem ko je ta napravil usodno napako, s katero si je pasivizirai trdnjavo. Po desetih urah igranja sta podelila točko tudi Andric in Matanovič. Karaklajič je imel proti Udovčiču mnogo boljšo pozicijo a imel je tudi dva kmeta manj, zato sta nasprotnika pristala na remi. Andrič ni mogel zavreti Miličeve poti k zmagi. STANJE PO V. KOLU: Gligorič, Puc 4, Rabar, ing. IVidmar ml. 3 in pol, Trifunovič, Matanovič, Nedeljkovič, Bertok 3, Fuderer, Kozomara, Milič 2 in pol, Pirc, Janoševič, Udovčič 2, Andrič, Majstorovič 1 in pol. Kostič 1, Karaklajič pol, Simonovič 0. Nekaj uspehov jugoslovanskih juntorjev Čudne sposobnosti Ezzarda Charlesa CINCINNATI, 9. — Here- shal Jojnor je izjavil, da bi Ezzard Charles lahko nadaljeval svojo boksarsko kariero, tudi če bi tn°č njegovih rok opešala; pri poklicu bi mu namreč pomagala njegova hipnotična sposobnost. Jojner je povedal, da je Charles jasno dokazal svoje hipnotične sposobnosti med programom varie-tea v YMCA iz Cincinnatija. Nekateri sicer trdijo, da je bilo vse skupaj le šala, vendar hipnotiziranec George Thatcher pravi, da s svetovnim prvakom ni bil zmenjen in da je bil zares v transu. Belvin Johnson vodja telovadnice v Cincinnatiju, kjer Charles navadno trenira, je izjavil, da se je Ezzard prvič pričel zanimati za hipno-tizem v času ko se je pripravljal za srečanje z Joe Louisom. Vendar pa Johnson dvomi, da bi mogel Charles svoje sposobnosti izkoristiti tudi med borbo, ker je znano, da mora pri hipnotiziranju sodelovati tudi objekt in je pač kaj dvomljivo, da bo nasprotnik stal pri miru in čakal, da ga bo Charles omamil. Novi palenii v boksu NEW YORK, 9. — Boksarja ki sta preizkusila novo preprogo iz tako zvanega foam-rubber-ja (to je neke vrste guma, iz katere so n. pr. sedeži na areo-planih in motociklih), sta izjavila, da novi izum utruja noge in v njih povzroča krče. Polurni poskus je bil izve den na predlog boksarske komisije iz New Yorka, ki išče najprimernejši pod na ringu, ki bi onemogočil vsakršno poškodbo na glavi v primeru, da eden izmed boksarjev pade po tleh. Oba človeka, ki sta novo Bredsivo preizkusila stp izjavila, da je novi izum mnogo preveč elastičen. Leto 1950 je prineslo jugoslovanskim juniorjem v vseh panogah vrsto mednarodnih afirmacij: največje uspehe pa so vendar dosegli plavalci in wa-terpolisti. V septembru je jugoslovanska juniorska reprezentanca v plavanju premagala italijansko z 98 proti 70; pri tem so Jugoslovani zasedli, z izjemo dveh, vsa prva mesta. Waterpolisti so ob istem času odigrali dve tekmi z Italijani, od katerih so er.-o igrali neodločeno, drugo Pa dobili. Dva člana juniorske waterpolo reprezentance igrata tudi v državni seniorski ekipi. Največje uspehe je med mladimi plavalci dosegla lansko leto sedemnajstletna Eša Ligorio, ki je preplavala progo 100 metrov hrbtno v času 1’22”1. Pred nekaj leti v Jugoslaviji Srbov nihče ni imel za dobre plavalce; prva mesta so odnesli Slovenci, še mnogo bolj pogosto pa Hrvati. Zahvaljujoč pravilni vzgoji naraščaja, so Srbi v nekaj letih vzgojili kader mladih plavalcev, ki je dosegel že mednarodni razred in čigar posamezniki že prodirajo v prve vrste jugoslovanskih plavalcev. Ne gre prezreti tudi napredka, ki ga kažejo mladi teniški igralci Tolkli so močno reprezentanco Avstrije s 4:1, naj. boljša mladinca Nikolič in Pa-najotovič pa sta z uspehom igrala na Wimbledonskem turnirju, kjer jima je uspelo priti do polfinala. Panajotovič je nastopil uspešno tudi na turnirjih v Parizu in Monte Carlu. Državno juniorsko nogometno prvenstvo je osvojil «Dina-mo» iz Zagreba, ki je v prijateljski tekmi premagal svetov- no znano mladinsko ekipo «Wiener Šport Club* iz Dunaja z 4-0. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo v Parizu od 8. do 17. marca PARIZ, 9. — Jacques Lacar-riere, predsednik francoske hokejske federacije je danes izjavil, da je dobil prijave devetih držav za svetovno prvenstvo, ki bo v Parizu od 8. do 17. marca. Pripomnil pa je, da pričakuje še pristanek nekaterih držav. Dosedaj so se prijavili, poleg Kanade, ki brani naslov prvaka, ZDA, Švica, Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Velika Britanija in Holandska. ((Pričakujemo še novic iz skandinavskih dežel*, je dejal Lacarriere, ((čeprav je več kot sigurno, da bodo vsaj Finska in Švedska povabilo sprejele*. Češkoslovaška in Jugoslavija na udeležbo še nista pristali. Predsednik francoske federacije je še povedal, da bo prireditelj turnirja verjetno formiral dve grupi, da bi se izognili srečanjem med moštvi prevelikih razlik v kvaliteti. V prvi grupi naj bi tekmovali ZDA, Kanada, Švica, Anglija, Švedska in Češkoslovaška; zmagovalec bi dobil naslov svetovnega prvaka. Belgija, Francija, Italija, Finska, Avstrija in Holandska pa naj bi se v drugi grupi borile za evropsko prvenstvo. Najvažnejša srečanja turnirja naj bi se igrala na zaprtem stadionu «Palais des Sports*, ostala pa bi bila na odprtih igriščih. ' ‘ Mnogi hodijo v planine; eni iz tega, drugi iz onega razloga, vsi pa so ob povratku navdušeni in si ničesar bolj ne želijo, kot da bi ponovno prestopili prag planinskega raja. Posebno so gore očarujoče v zimi: žalostno je samo to, da je začetnik prisiljen napredovati po vseh štirih, ali pa se celo kotaliti; oba načina sta namreč kaj stabilna. Kanonom take stabilnosti ni treba. Kot strele — dovolite, da samo še enkrat rabimo to obrabljeno frazo — drvijo v elegantnih lokih, včasih tudi naravnost, brez zavijanja. Večkrat med seboj tekmujejo. Zberejo se iz vseh držav, da se pomerijo na belem polju. Največja tekmovanja so v Švici in Franciji, kjer so velike vzpenjače, da se tekmovalcem ni treba mučiti s hojo navkreber. Veliko tekmovanje je tudi vsako leto v Planici, saj ste morda bili tam; iz Trsta gre redno vsako leto poseben «Beli vlak*. Tudi letos bo šel. Popeljite se v Planico, zares vam ne bo žal. gosfodirstvo r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~\ O d m e v I o pomorski politiki Pod pritiskom arabskih čet so se morali Židje umakniti, a pred umikom so po nalogu družbe pognali podjetje v zrak. Tako je zginila prva človeška naselbina na najbolj mrtvem morju sveta. Industrijske naprave na južni obali, ki so trikrat tako obsežne kot so bile one na severni, pa so ostale nedotaknjene, ker vojna vihra jih ni dosegla. Dandanes, čeprav meje med o-bema državama niso še začrtane, je gotovo da bo dotično o-zemlje, na katerem stojijo te naprave, ostalo v območju židovske države. Danes te tovarne mirujejo, ker je njihova prvotna zveza s svetom v arabskih rokah. Družba pravkar proučuje graditev železnice od zamorskega mesta Berseba ali avtostrade do Ela-tha, judovskega pristanišča ob Rdečem morju. Šele ko bo ta problem rešen in bodo te kemične snovi poplavi le svet, bodo cene brez dvoma padle. Prostega klora v naravi ne dobimo. Spojine klora pa imenujemo kloride. Med najbolj razširjenimi spojinami klora s kovinami so natrijev klorid ali kuhinjska sol, kalijev klorid in magnezijev klorid. Vse te soli so zelo razširjene v naravi. Dobimo jih raztopljene v morskih vodah, v vodah nekaterih jezer in slanih izvirov, pa tudi kot sklade kamene soli, ki so nastali pri osuševanju morij v davnih geo. loških dobah. fantastična je razlika gostote morske vode tega slanega jezera z ono odprtih morja. V enem litru vode Mrtvega morja se nahaja raztopljenih 275 gramov raznih soli. V navadni morski vodi pa le 35 gramov. Ako dvignemo iz globine 5 metrov to slano vodo najdemo v enem litru vode raztopljenih i.t.d. Broma vsebuje 1,2 odst. Ravno zaradi teh razstopin je voda tako gosta, da če človek vanjo pade se ne potopu Pridobivanje in rafiniranje teh mineralov je enostavno, kar zelo zniža prrodukcijske stroške. Iz določene globine se črpa voda v plitve bazene (soline), kjer v sončni toploti izpareva. Sonce skozi devet mesecev v letu pripeka s toploto od 45 do 60 stopinj Celzija in doseže 630 kalorij na en kvadratni centimeter. Trdne snovi, ki po izpariva-nju ostanejo, se prenesejo v tovarne, kjer se kalij s sladko vodo rafinira. Največji današnji producenti tovrstnih umetnih gnojil in bromidov so predvsem Francija, Nemčija in ZDA. V teh državah nahajamo kalijeve soli v kamenih skladih. Tu pa moramo kalij rafinirati s paro, kar zelo poveča produkcijske stroške. Na površini Mrtvega morja plava neka vrsta asfalta; tega so v starem veku uporabljali za balzamiranje mrtvih. Kralj Antigonos je ustanovil leta 313 pred Kristusom podjetje za nar biranje tega asfalta. Kaikor znano so dne 4. t. m. v ladjedelnici Sv. Marka pričeli graditi dve motomi ladji, potni-škotovomi po 11.500 ton za račun tržaškega Lloyda. Po načrtih bosta merili ladji 158,35 m v dolžino (148,40 m ob črti največjega odriva) ter 20,72 m v širino. Do krova A znaša višina 11,75 m. Pogon bosta dajala dva motorja vrste CRDA — Sulzer. proizvod Tovarne strojev, ki bosta lahko razvijala jakost 10,500 KS vsak iu omogočila preizkusno brzino pol otovorjene ladje 21,60 milj r.a uro. Obe ladji bosta splovljeni še letos in krščeni na ime «Vieto ria* (tako se je imenovala najlepša Lloydova ladj.a zgrajena 1931., ki so jo opremljali tudi nekateri sibvenskii arhitekti in umetniki) odnosno «Asia». Za vožnjo bosta pripravljeni konec 1952 in bosta služili za plovbo preti Indiji. 24. t. m. bodo v Tržiču splovili podobno motorno ladijo iste tonaže z imenom «Africa». ki bo opravljala službo na progah. proti Afriki, Ob tej priliki je treba opozoriti na diskusijo, ki se je vnela v zvezi z nedavnim govorom ministra za italijansko trgovinsko mornarico v Genovi, v katerem so bile podane razne smernice in načrti za novo gradnjo ladij. Med drugim ie bila tudi poudarjena važnost mornarice za donos tujih deviz državni blagajni. Milanski 24 ore vprašuje v zvezi s tem, kaj misli minister Simonini o vprašanju okrepitve prometa italijanskih pristanišč v zvezi s tekmovanjem severnoevropskih luk. Med Benetke, Livorno, Genovo. Savomo in Neapel prišteva list seveda tudj Trst, četudi gre za povsem ločena vprašanja Zadnje čase so zares ugotovili, da nazaduje švicarski tranzitni promet preko Genove, pač zaradi konkurenč- ne vodne poti po Renu proti severozapadnim lukam. Dobršni del zaslug za to imajo britanske in ameriške plovne družbe, ki so znale privezati švicarske špediterje na sever. Z vsem tem pa Trst nima mnogo opravka, ker gre za drugačna vprašanja, namreč za avstrijski in češkoslovaški tranzit. O tem smo že dovolj razpravljali in bi zaenkrat le podčrtali kakšno važnost pripisuje že omenjeni milanski gospo-darski list inozemskemu tranzitu preko pristanišč. Poudarja d!a bi morala vlada najbolj izkoristiti geografski položaj italijanskih luk, da bi pridbbila z inozemskim tranzitom čimveč dragocenih valuj in čimveč tovora za trgovinsko mornarico. Ako sedaj to prenesemo na Trst, pač treba pričakovati, da bodo tukajšnje oblasti prav tako kar najbolj podprle in izkoristile položaj naše luke, seveda ng za drugačne interese kakor za Okrepitev gospodarske samostojnosti Trsta in čim večje zaposlenosti tukajšnjega prebivalstva. V tem .pogledu je Mo že y Italiji prav malo storjenega in 24 ore ponavlja syoj očitek De Gasperijevi vladi, da ne izvaja pomorske politike, da ni poskrbela za nove transportne možnosti v zvezi z novimi petrolejskimi cevovodi y Levanr tu, nadalje da je zanemarila vprašanje vojne odškodnine lastnikom ladij, vprašanje zastoja v ladjedelnišiki proizvodnji, vprašanje nujnih transportov itd.. Simonini se je v genovskem govoru sicer razburjal nad takim pisanjem, ni pa mogel preklicati navedenih ugotovitev. Minogo tega kar velja za Italijo, velja tudi za Trst, ker se je pač gospodarska politika izvajala bolj ali manj pod istimi vidiki, le da so v tržaškem primeru igrali znatno vlogo še raani posebni računi krogov, ki imajo tukaj oblast. Tržaški lesni trg PREJELI SMO Ljudska uprava — zbornik za izgrajevanje ljudskih odborov, izdaja Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, letnik IV št. I Ljubljana 1951. Vsebina: Ivan Regent: Nekaj o razvoju ministrstva za prosveto in o njegovi bodoči organizaciji. Dr. Emil Ceferin: Nova oblika vodstva kmečkih delovnih zadrug. Boris Debevc: Kakšne statistične podatke imajo krajevni ljudski odbori. Branko Bučin: Za izboljšanje telefonskih zvez. Iz dela ljudskih odborov. Kakor smo že poročali je lesno tržišče glede cen še vedno nestalno. Naročila in povpraševanje po lesu odi zunaj, zlasti iz Levante in Srednjega vzhoda pritiska na avstrijski, češkcslo-^ vaški in jugoslovanski izvozni trg in seveda povzroča nadattv nje naraščanje cen. Položaj sa. trenutno: poostruje, zima ki d®1 loma ovira naglo odpremo de*| bel proti žagam. V Avstriji ie' nadialjte razen z že omenjene angleške strani novo povpraševanje po lesu s strani zapadno-nemških uvoznikov. Cene za avstrijski smreki# les, ki se izvaža proti Levan-tu je trenutno 30 dolarjev FOB Trst. Medtem ko je pred kakim mesecem znašala še 26 do 27 dolarjev. Četudi ni pričakovati prihodnje dneve naglih skokov» je treba vendarle računati, ča bo cena še naraščala, ker so Ž6 te dneve zabeležili piačanje 30.9 dolarjev za kubični meter smrt-kovine. Poročajo, da bo zlasti avstrijski izvoz dvignil ceno od sedanjih 650 do 660 šilingov s® kubik franco vagon Trst na okrog 700 šilingov kar bi bilo (po tečaju 21,36 šilingov za dolar) okrog 32 do 33 diolarje® franco vagon Trst odnosno o-krog 34 do 35 dolarjev pal/pat' Po nepotrjenih vesteh Je bilo 7 kliringu doseženo celo že 38 dolarjev za FOB Trst. Sevedla bi šlo, ako je vest točna, za izredne posle, ker je dlnevna cena za smrekovino tipa 03 še vedno 28 do 30 dolarjev FOB Trst in za parjeno bukovino Ia in Ila Sla-vonia okrog 74 do 75 dolarje® za kubični meter. Tržaški veletrgovci z lesom se pritožujejo nad mnogimi državami, ki da izvirajo iz razvoja avsirijsikega trga kakor tudi iz visokih pristaniških stroškov, Tržaški tranzit z lesom trpi zaradi preobčutnih stojnin, skl®-diščnin in provizije. Skladišče' nje velja na pr., ko zapade prosti rok, 9 lir za stot. na ted*d ali 45 lir za kubični meter. Navaja se, da gredo lesne kupčij8 počasi naokrog jn včasih traja 3 do 4 mesece, da sg dopolni razne partije in vkrca na ladje Potemtakem bi tukajšnji lesni trgovci morali od svojega dobička odbitj pol dolarja. za ku- j bični meter. Trdi s» tudi, da Sb 1 nekatere partije lesa, ki so prh šle v Trst že oktobra, še vedno v skladiščih in čakajo n® krcanje. Razen občutne stojnin« se poudarja še odvečno breinv v obliki bančne provizije 0,79 odst. (0,10 za uvoz jm. 0,60 za izvoz) za knjižbe na pooblašče-nih deviznih računih. Vsem ten® težavam treba prišteti še določeno tveganje v nabavi blaga-ker zaradi izpremenljive strijske izvozne politike, ki o** ha med sistemom kliringa ia kompenzaciji, ni mogoče vedeti, kakšno bo -trgovanje in nabavljanje lesa v naprej. Dejstvo Je> da z Dunaja zaenkrat ni bi-kakšnih točnih podatkov ali bedo neizrabljena dovoljenja za kompenzacijske kupčije — s6* veda jih je prav malo — P0] daljšana do konca marca ali ne-Natrpanost pristanišča z som je nekaj popustila. PošilJ" ke proti Italija se redno raz vi' jajo, slabše pa je s pomorskih1 odvozom, ker še vedno prf* manjkuje ladijskega prostor®-Zaradi tega se draže tud* brodhine in nekatere ladje s° oddale razpoložljiv prostor’9 predno so priplule v pristanišč* Glede dovoza jugoslovanske" ga lesa poročajo, da zaenkr® ni računati na znatnejše kol*' čine, ker so tamošnje žage zS' poslene z rezanjem hlodovi®0 za pogodbe sklenjen,e z Velik0 Britanijo. Verjetno pa je, l'la bodo konec tega meseca zoP8* na razpolago manjše količin8 lesa iz Slovenije. ------------- Nemci so hladnokrvno ubijali, kjerkoli se jim je nudila priložnost. Zmagovali so povsod in povsod so ubijali. Hitlerjev evangelij je bil: ((Sočutje in usmiljenje je lastnost slabičev. Odločen, ponosen narod ne sme poznati teh mevža-stih čustev!» In Lahi, ki so živeli z Nemci v konkubinatu, se menili, da morajo Nemce doseči ali celo nadkrilitl v tem pojmovanju. Marsikje jim je to zares uspelo. Začeli so ubijati. Ker niso partizanov nikoli dobili v ro-kč, so sklenili ubijati kmete in ubijali so. kjekoli se jim je ezdelo potrebno.» V litrsko Bistrico so privedli osemnajstletnega mladeniča, ki so ga — menda v hudi stiski — dobili na cesti Ni jim bilo znano, če li je kaj zakrivil. Seveda, potrebno je, da ga ustrelijo. Pozvali so — kot dobri katoličani — trnovskega dekana, da ga »spravi z bogom*. Naj mu tudi pove, kaj ga čaka. ((Ljubi moj,s je rekel dekan, «ustrelili te bodo * »Pa vendar zakaj, gospod? Saj nisem nikomur nič žalega StOril.)) »Baš zato, ker nisi nikomur nič žalega storil! Taka je zdaj prttvica.» Častnik valoroznih trup je stopil v bistriško gostilno in rekel navzočim pivcem svečano: ((Ascoltate! Di Lipa nem si parla piu. Lipa e rasa °l suo-lo!» Vesle, kaj je to ((Li' as? Precej velika pa neznansko siromašna vas na reškem Krasu. Največ z gozdom se ljudje preživljajo. In ta vasica je zakrivila strahoten zločin, da je svo je borne obede tu pa tam delila s prav tako lačnimi partizanskimi borci. In zgolj iz tega vzroka so se ((valorozne trupes napile v Bistrici likerjev in odšle tja na junaški pohod. Kaj se je petem tam godilo? Prišli so junaškj Mussolinijevi vojščaki do Lipe in jo na hitro obkolili, Nato se je začela epopeja vredna sinov rimske vulkulje. Vas so zažgali na vseh koncih in krajih. Mršava in zgarana živina je v hlevih živa gorela. Napol blazni vaški trpini so begali sem in tja in povsod so bili za njimi pijani Mussolinijevi vitezi in jih z naslado pobijali. Male otroke so pobijali kar s Pu- ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH Piše v jubilejno knjigo France Magajna £1 Epopeja vredna sinov prave volkulje Pijani Mussolinijevi krvniki so obkolili siromašno vas Lipa in jo zažgali, ljudi - žive ali mrtve - pa so metali v žerjavico škinimi kopiti in jih nato nabodene na bajonete — marsikdo je bil še živ — kakor gnoj na vilah, nosili in metali v ogenj. Odrasle, ki jim niso mogli priti blizu, so streljali od daleč. Sele potem so jih — zine ali mrtve — z združenimi močmi metali v žerjavico. Izredno srečna ženica iz Lipe je potem pripovedovala moji sestri, ki biva v Ilirski Bistrici: «Veste, tisti dan ni bilo mojega moža doma; odšel je nekam po opravkih. Doma sem ostala sama S svojima dvema otročičema in malega psdčka-imamo tudi. Naša hiša je malce osamljena od ostalih. Cula sem krik po vasi in planila k oknu. Mnogo hiš je že gorelo, po ulicah so Pa begali va- ščani za njimi Pa fašisti, ki so pobili vsakega, ki so ga dosegli; otroke so pobijali kar s puškinimi kopiti. Vsa blazna od groze sem pograbila otročička in tudi malega psa, ker sem se bala, da bo lajal, in se zavlekla pod obok ognjišča — saj veste, v tisti prostor pod ognjiščem, ki je namenjen za drva. Zabičala sem otrokoma, do morata biti tiho, psička sem pa kar zavila v neke cunje in ga porinila v kot. Kot mrtvi smo bili tiho vsi. Kmalu potem so priholomastili tolovaji noter. Prišli so v kuhinjo, pa niso pogledali pod ognjišče. Cula sem jih, kako so premetavali po sobah. Potem so odšli in zaprli ižrata za sabo. Kmalu sem začutila duh po dimu. Vedela sem, kaj to pomeni; hišo so zažgali. Kaj zdaj storiti? Ako bežimo ven, nas bodo zunaj pobili ali vrgli žive v ogenj, če ostanemo notri, se bo goreča hiša porušila na nas! Takrat sem se spomnila, da imamo obokano klet. Obok bo vzdržal, tudi če se hiša poruši nanj. Da bi nas le dim ne zadušil Pobrala sem otroka — In psička tudi — in bežala z njimi v klet. Potem sem bežala v kadečo se sobo in pobrala odeje s postelj. Namočila sem jih v vodi in zopet bežala z njimi v klet. Otroka sem zavila v mokre odeje in psička tudi, ki se je prav tako kot jaz ves tresel od strahu. Zavila sem še sebe in nato smo se stisnili v kot in čakali, kaj bo. Kmalu je dim napolnil klet, s težavo smo dihati, živi pa srno bili le. Poslušala sem. kalco se tramovje in zidovi podirajo na vrh oboka in drhtela ob misli, kaj bo, če se poruši tudi obok. Ni se porušil, vzdržal je. Uro pozneje je prasketanje ognja ponehalo, zidovi se niso več podirati in dim se JC začel polagoma izgubljati. Vsa odrevenela sem čepela v kotu v popolni temi in se nisem ganila, ie otročiča sem stiskala k sebt. Po celi večnosti časa se je začelo zamreženo okence kleti svetlikati. Delal se je dan Kmalu sem čula zunaj hojo ljudi in nato krik mojega moža: «Oh. žena moja, otroci mojih Planila sem k okencu in razbila šipe. »Se smo živi. Reši nas tz kleti!» Mož je skoro podivjal od veselja. Prinesel je od nekod dolgo bruno in z njim iztrgal rešetko iz okna. Najprej sem mu podala otroke in psička in končno splezala skozi še sama, In zunaj sem videla razdejanje: Vsa vas požgana, vsi ljudje pobiti, vsa živina je v hlevih zgorela. Samo tisti, ki jih usodnega dne ni bilo v vasi, so kakor brezumni tavali sem in tja. In teh ni bilo niti deset. Nismo si upali oklevati. Bežali smo v Dolenje, da se skrijemo pri znancih. Kajti, veste, ni bilo s tem vse končano. Italijani so še pozneje ubili vsakega, če so le vedeli, da je iz Lipe doma. Pet so jih ubili drugi dan, To je zgodba ene same vari. V Lipi je bilo pobitih skoro tristo ljudi. Kadar se peljete v vlaku iz ilirske Bistrice proti Reki, vprašajte sopotnike, kje je Lipa. Pokazali vam bodo na lev i strani vlaka, tam daleč na kraškj planoti, danes že obnovljeno vas Tam je v malem obsegu Kalvarija slovenskega rodu, ki je sicer izšel iz boja zmagovit, toda za kakšno ce- no. In če je še kdo med nami’ ki se mu toži p o fašistovskih časih, ni več človek — je val, ki ne ve, kaj je narodfl0 zavest in ponos. In če se peljete iz Sentpetrt na Krasu proti Ilirski Bistrici) °zrite se v oddaljene brk n1' ske hribe na desni. Zagledal' boste na nekem rob u orjaške drevo. To drevo ni evkalip man-Več lipa, najbrž največja 0 vsem Slovenskem Primor!0-Tam, ob tej lipi, se nahaja t)aS. Tominje. Kakšne so danes, n vem. Za časa borbe so bilf požgane do kraja. Takrat s0 kulturni Italijani polovili ,,se Tominjce, ki so jih mogli ^°' biti, in jih zaprli v skednje-Nato so stavbe zažgali. Ako T9 hotel kdo pred ognjem begniti, je bil takoj ustrelje1* so in vržen nazaj. Tcminjci goreli in zgoreli živi, Njih0** smrtni krik je bil lumpom ^ juga vesela pesem. Pravijo, so pri tem pomagali tudi ci. Pa zakaj ne bi? Ali ni ° to sijajen šport fašizma? Odk®8 je v Evropi prenehalo sežig0' nje čarovnic, ni bilo nikjer l'r‘ takega «žpSsa». (Nadaljevanje sledi)' FRANČIŠKA ________________ movtfcchi 6 III nad. — Telefon Mev. 93-80* m 94-63*. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. UREDNIŠTVO: ULILA OCJLASP od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno* Št. 20. —i Telefonska št. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90M>‘“ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tls“gT Odg urednik staniblavTenAo! - Š^Tržaški'‘lU.«« »vod?-^‘corU oftF&K 1-H* tIlT^-Koper. Ul. Batt.sti 30la-I, Tel. 70. | Ljubljana. Tyrševa 34 - tel. 20-09. tekoč, račun pr. Komunalni bank, v Ljubija«, 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.SO.Z.