Št. 40. V Gorici, dne 19. maja 1899. Tečaj XXIX. l/.luija dvakrat na tod en v Stlrili Izdan) I li, in siaer. vsak torek in puttik, /.jut run j o ta.t|»nje opoldne, vtičttruo izdanjc pa oh h. uri popoldne, in stano z „Gospodurskint Listom" in h kako drugo uredniško izredno prilogo vftid po pošti prejotnatia ali v ttorioi na doni pošiljana: ,» Vse letq ........ gld. . |KirWta".^*"t"."*.-tr*. «. •» -3'— .....**¦. četrt leta . . . . . ,; . » K>0 Posamične številko stanejo l»' fcr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. (I v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od !). do \± ure: Na iiaroeiia brez doposlaiie naročili«« yn ne o/iiapm. ^ ,,1MU M O REČ«''izhaja "neodvisno od «So5e» trikrat-mesečno in stano vso leto gld. l*s!0. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakaini Se h w ar z v Šolski ulici in Jeliersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della CasermarinI'i p air v ulici Pontedolla Fabbra. OCA (Večerno izdanje). Uredništvo in oduraruiStvo so nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v D„ nadstr zadoj. — UredaiL' sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure prodpoldne. »opisi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipraviiištvu. .'Neplačanih pisem ue sprejemlje ne uredništvo ne upraviustvo. _ ___ Oglasi In poslanico se računijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Goric«. „Goiiška Tiskarna" A. Gabišfck tiska in zalaga razen »Soče. in *Primorca» še „Slovnusko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletao 1 gid. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog: in narod! «Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nadškof dr. Missia— kardinal. Po žalostni smrti dr. Alojzija Zorna je bilo nastalo važno vprašanje: kdo bo njegov naslednik, ki bi bil v teh resnih in razburjenih Časih vsaj kolikor toliko mož na svojem mestu. Prihajala so v javnost imena nekaterih kandidatov, dokler se niso popolnoma umaknila tedanjemu ljubljanskemu škofu — dr. Jakobu M i s s i j i, ki je bil tudi imenovan. — S tem imenovanjem je bila vlada res rešena iz precejšnje zagate, ker pri vsakem drugem kandidatu je videla raznovrstne okolnosti, ki bi vzbujale bodisi na slovenski ali na italijanski strani, ali pa na obeh, pojave nezadovoljnega presenečenja. Ljubljanska škofija je trikrat večja nego goriška in dohodki ljubljanskega škofa so precej večji nego oni goriškega; pozicija na enakem sedežu' v Ljubljani se torej ne da primerjati z Gorico vkljub temu, da goriški nadškof je ob enem metropolit ilirskega kraljestva, v katero spada tudi ljubljanska škofija. — Ako je torej ljubljanski škof šel v Gorico, so morali biti na najmerodajnišem mestu ž njim dogovori, katerih zaključek je zadovoljil novega nadškofa goriškega. O tem se je svoječasno natančneje govorilo po časopisih. Že takrat pa so prihajale po ovinkih v javnost skrivnostno povite vesti, da nadškof in knez goriški je namenjen še za nekaj višjega; v kratkem času se je razkadila ona tajnostna megla in govorica je dobivala čedalje določnejšo obliko, češ: nadškof dr. Jakob Missia je določen za — kardinala. In ta vest se je pojavljala od tolikih in take raznovrstnih slranij, da ni bilo o resničnosti nikakega dvoma več. V ponedeljek pa je došlo v Gorico naznanilo, da nadškof goriški dr. Jakob Missia bo imenovan kardinalom v seji konzistorija, ki bo prve dni junija. To naznanilo velja že toliko kolikor imenovanje, ker to je le še čin formalnosti. Zategadel se mu je izkazala v ponedeljek vojaška čast, kakoršna kardinalu tiče, in predstojniki oblastev so se mu poklonili. MARCO VISCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal Commaso 6rossi. (Dalje) Deklica vendar ni mogla dolgo prenašati, da mora mati molčati ž njo, in drugi dan po Ottorinovem odhodu ji je jako ginjena povedala, kak6 se jo bilo zgodilo, da je ni ubogala, dasi ni tega nameravala, in da se prav za prav še sama ni mogla dobro zavedati, kako na kak način jo bilo prišlo to. Naposled je iskreno odkrila materi vse svoje misli, ter ji ce!6 pokazala pismo, katero jo našla med listi Dantejeve knjige. Ermelinda ga je prečitala. V njem je Ottorino priznaval, da je bilo res že nekaj govorjenja o poroki s hčerjo Fran-china Kuseonija, a da on ni bil še svoje besede zadal tako, da bi so je ne upal pošteno odtegniti. Sedaj pa, da se je trdno odločil, nikdar nobene druge poročiti nego le njo (namreč Biče, kateri je bilo pisano pismo), naj mu prizanese, če se ji zdi nedostojno, cla se j<_ drznil pisati ji, prodno jo je zaprosil od njenih starišov, a da hoče to storiti ko j, ko bo imel upanje, da ga ona ne zavra?.'. Kardinalsko dostojanstvo je najvišje cerkveno odlikovanje; še več: kardinal je član-senata, ki vlada s papežem na čelu ves katoliški svet; kolegij kardinalov, katerih more biti največ 70 na vsem svetu, voli papeža (od 1. 1059.), le l svoje srede od 1. 1378. imenuje jih papež; toda takozvane katoliške velevlasti Avstrija, Francija in Španija imajo pravico, cla predlagajo v to ^sposobne in vredne može*. Kardinali so člani konzistorija, imajo sedež in glas na občnih koncilih, naslov-Ijajo se Eminenlissimi, v posvetnih odnošajih pa so knezom (principes) jednaki; nosijo plašč purpurove barve in rdeč kardinalski klobuk. Knez in nadškof goriški dr. Jakob Missia je torej prvi Slovenec in prvi nadškof goriški, ki je dosegel takd redko dostojanstvo. Da ga je v to predložila preljuba dunajska vlada, ker je to njena p r e d p r a v i c a, to je brezdvomno in to edino nas nekoliko moti, da ne moremo povsem iz dna duše veseliti se. Ostaja nam torej dolžno spoštovanje, katero nam nalaga pokorščina do katoliške cerkve, ono spoštovanje, kakorSno tiče tolikemu cerkvenemu dostojanstveniku. Novi kardinal ostane v Gorici in bo še nadalje poleg svoje cerkvene oblasti tudi poli t i š k a oseba v deželi. Kakošni s<> naši nazori nasproti škofu-politiku, to je pač dovolj znano — in enaki ostanemo nasproti kardinalu-politiku. Ako kje lakti, posega virilni glas v goriškem deželnem zboru tako živo v interese nagega naroda, da moramo ž njim vedno računati, pričakovati od njega dobro ali zlo, kakor je poučen ali zavzet za jedno ali drugo stran. Zategadel se moremo baviti ž njegovo osebo tudi mi neznatni časnikarski črvički, ker to spada v naš — poklic. Sodili bomo torej tudi zanaprej njegova politiška dejanja in jih presojali s svojega stališča. Vsa čast njegovemu dostojanstvu — kar mu tiče, mu tudi damo in bomo vedno zahtevali, da mu tudi drugi dajo — toda njegovi koraki po opolzkem ledu našega politiškega vrvenja spadajo pred sodbo javnosti, katere interesi so ž njimi prizadeti. Ermelinda je z najnežnejimi besedami obečala hčeri, da jo hoče zadovoljiti, če bo le mogla. Vendar jo je opominjala, naj se preveč upanju ne udaja, ker bi se znalo zgoditi, da bi mladenič ne mogel tak6 lehko popustiti une ženitbe, kakor sam misli. Kajti za tisto je vnet Marko, jako ponosen gospod, kateri ne more strpeti, da bi mu kdo nasprotoval. Ta da ima vrh tega že neki starodavni gnjev proti njihovi hiši. Naposled ji je priporočala, naj se pusti voditi od nje, in deklica ji je bila obečala, da jo hoče vedno slušati. Tako ji je bila mati povrnila vso poprejšnjo ljubeznivost, in sedaj se je na poti zaupno pogovarjala ž njo kakor po navadi. Grof pa, ko sta odšla ribiča, jo začel misliti, kaj bi moglo pomeniti pismo, katero sta imela zanj. «Ali se je morda v Milanu kaj dogodilo, radi česar me Ottorino opominja, naj bi sedaj ne hodil tja ? Kdo ve, kdo ve...» In sklep jo bil, da so zavili iz ravne poti in krenili proti Monzi, kjer je hotel govoriti z mladeničem, prodno bi šel naprej. DEVETO POGLAVJE. Prišli so na trg sv. Ivana v Monzi proti večeru. Tam so zagledali veliko množico Ijudij okolo nekega duhovnika, ki jo z neko klopi prav navdušeio pro- DOPISI. # Iz Kobarida. — (V odgovor g. županu). Hvaležni smo g. županu, da je v svojem dopisu v 37. štev. »Sočini* priobčil mnoge odloke z dnevi in štev. o ustanovitvi in zgodovini našega sodišča. Gotovo bi iste radi naveli tudi gg. dopisniki v štev. 35. cenj. „Soee", a niso jim bili tako lahko na razpolaganje, kakor g. županu, cerkovniku in tajniku naše občine. Omenjeni dopis je pisan prav lepo in istinilo, dokler mu ne pride iz peresa priimek Urbančič. Prav vidi se g. dopisniku, kateri se mora za svojo dosedanjo župansko čast zahvaliti jedino le tačasnemu »najhujšemu agitatorju" g. Urbančiču, da želi izbruhali ves svoj žolč radi v štev, 35. priobčenega dopisa na istega g. Sicer pa g, župan, oprostite, malo prehitro trdite, da se je Vam posrečilo pregovoriti starešinstvo v seji dne 11. januvarija 1897., da se napravi sodnijsko poslopje v nekdanji Pagliaruzzijcvi hiši pri cerkvi. Ni li morda bil ravno isti, katerega Vi v svojem dopisu z nekim veseljem napadate, najhujši agitator v ta namen? Saj to sami priznavale, ko ga imenujete „najhujšega agitatorja", da se je sodišče spravilo na glavni trg pri cerkvi. Ta zadeva morda torej ni bila baš Vaša zasluga. Pač pa se je g. Urbančič s svojo nevstrašenosljo v tem boju več — recimo pa Vašem »blamiral* — po našem odlikoval, nego Vi. (jemu stopate v tem pogledu na solnce? Nikakor se ne čudim' *. Urbančiču, da je bil on »najhujši agitator", da bi spravil sodnijo na glavni trg. Tako je postopal do 14. julija 1897., t. j. dokler se je mislilo, bilo prepričano, da mora občina na svoje stroške priredili prostore za sodnijo in davkarijo. G. Urbančič je bil tega jedino pravega mnenja, kakor pa g. župan, ako bode zidala občina poslopje iz svojega žepa, naj ga zida tam, kjer bode to njej t. j. občini v največo korist in olepšavo. Istih nazorov je bil tudi pozneje, ko se je visoka vlada sama priponudila, da napravi poslopje na svoje treske, ako ji občina daruje poljuben primeren prostor. Vsi povedo val. Ko je ljudstvo zagledalo pot* nike na konjih, je obrnilo ramena govorniku ter se vsulo okolo prišloct-v, da bi zvedelo, kdo so., od kod prihajajo in kam grejo. Ko je Ermelinda zapazila, da je cerkev odprta, hoteč še rešili tistih nadležnih radovednežev, je dejala soprogu; «Me ženske bomo tu notri čakale, mej tem ko pojdete iskat Ottorina. Poskrbite; da se zopet napotimo in da bomo, Če mogoče, že pred nočjo v Milanu*. «Hočete 4ti v cerkev v času prepovedi?« jo dej&l grof, vendar le bolj potihoma, ker ni vedel kakega mnenja je bila tista množica postopačev ondi okolo njega, in bi se ne bil rad naklonil kake nevšečnosti. A Ermelinda, ne zmerni se za njegove pomisleke, je prijela za roko hvor ter namignila Lauretti, njeni materi Marijani in sokobirju, naj bi jima sledili, in jo šla naprej ter vstopila v cerkev. Na velikem žrtveuiku so gorele sveče in nvetilnico, za njim so peli kanoniki kakor v rednih časih. V Monzi so bili namreč tudi prav tako kakor v Milanu vsi duhovniki na strani protioa-peža Nikolaja petega, in misleči, da je Ivan dvaindvajseti postavno odstavljen, se niso menili za prepoved, katero .|e bil on proglasil. starešine in med temi tudi g. Urbančič in drugi so si izbrali tudi sedaj le Pagliaruz-zijevo hišo. Občina je torej darovala vladi 7000 gld. vredno poslopje in dvorišče ter Se 500 gld. že gašenega apna, da si vlada zgradi sama sodnijsko poslopje paralelno % župni-ščem ne sedanjem dvorišču Krilnnove rojstne hiše. Ko pa je dne 9. maja menda 1898, velerodni g. sodni svetnik Milovčič v družbi z blagorodnim g. c. kr. inženirjem Mahni-čem prašal, ali bi se moglo dobiti primernih prostorov za začasno poslovanje našega sodišča, tudi Vi, g. župan, in vse starešinstvo ste naprosili takratnega svojega prijatelja Urbunčiča, naj nemudoma priredi začasne prostore, da bode sodišče prej poslovalo. Naprošoni je ustregel Vaši in želji Ko« baridcev. Takrat jo bil še sam prepričan, da prireja le začasno proalore, Svoje novo pred tremi leti sezidano poslopje je popolnoma prenaredil in prezidal v sedanje sodnijsko poslopje po vladnih načrtih, katere je Ugotavljal in prirejal g. c. kr. inženir v Tolminu, ki so bili od merodajnih oblastij potrjeni. Gorostasno pa je to, kar je gosp. župan zapisal kot uničujočo kritiko omenjenih prbstorov. Kako morete Vi tako oblastno trditi, da ni omenjeno poslopje po načrtu zidano. Menda ste užaljeni, ker nišo mero-dajni gg. načrtov in drugih podrobnostfj pošiljali g. Urbančiču po Vaših rokah uradno potom županstva, ker so jih izročili neposredno lastniku sodnijskega poslopja l Vas H žali, da so se merodajni faktorji neposredno posvetovali ž njim, kar je bilo jedino prav in umestno ? Poslopje se je zidalo pdpolnoma po vladinih načrtih, kar se lahko prepričate pri onih gg. c. kr. uradnikih, !:ater|m se je poverila rešitev našega sodišča. Znano pa je sem, da je pred kratkim c. kr. komisija spoznala omenjeno poslopje za popolnoma primerno in sposobno ter se prav laskavo izrazila o njem. Recimo, da je g. Urbančič res nekoliko sebičen, k; r goji ie Bbrumno željo", da bi sodišče ostalo deij časa nego pet let v njegovih prostorih, morda celo za vedno. Ermelinda so je za trenotek po-mišljcvaia, ali bi ne kazalo vrniti se, ker st> je bala izobčenja, kateremu bi zapadel, kdor bi bil prisoten božji službi, opravljeni po razkohiiških duhovnikih v času prepovedi. A potem je mislila sama pri sebi: E, pa kaj, saj sem prišla semle samo zavetja iskat, kakor če bi šla v kako hišo ali pod mostovž. In ne da bi se priklonila ali prekrižala, se je kar vsedla na klop, ter mignila hčeri, naj se vsede tudi ona zraven nje. A Laurettinovo mater, vso zmarn-lieno po prigovarjanju nekega drugega svojega sinu, Bernarda, kateri se je bil naučil na pamet štiri razloge od nekega razkolnega redovnika, je navdala sveta jeza. Povlekla je za krilo hčer, katera, ko je videla, da so se gospodinje vsedle, jo hotela tudi takisto storiti. No, sedaj je morala poklekniti zraven matere. Ta je še kakor zmaj pogledala soproga, ki je bil ostal, stoječ, in se je, drže" roke za hrbtom, kratkočasil s tom, da je gledal sibile in proroke, ki so bili naslikani pod stropom. Konečno se ni mogla' več zmagovati in je začela poluglasno mrmrati: «Tako se vedete v cerkvi, kako? ; da bi bili stopili v kak hiov I Sram vas bodi!« , •'"' ' ¦ »Tiho bodite, da vas ne bodo slišale gospe!« ji je šepetala na uho Lau-rtita. ;/<¦¦ To že^o-moramo pa koj opravičiti in pazljivi čitatelj koj spozna, da je prava ia utemeljena'. 6. Urbančič je pričel dvomiti, da bode vlada zidala novo poslopje, dasi ji je občina darovala prostor s starim j^iopjem vred in 500 gld. gašenega apna. Tt ,A dvoma ne goji edino on, pač pa tudi velika večina Kobaridcev, ako ne vsi in tudi g. župan sam. Tu ravno žulji čevelj našega g. župana in tovariše. Zato so ti boji in nspadi na osebo, katera se je le toliko pregrešila, da je hotela Kobaridu in vsemu našemu sodnemu okraju koristiti s tem, da* se nemudoma otvori sodišče, ter na županovo in splošno željo priredila provizorične prostore, kateri ga vsTed vhidihih zahtev veljali mnogo tisočakov. Je pač nehvaležnost plačilo sveta. (Konec pride). Domače in razne nmee. | Osebne Testi. -— Deželno višje sodišče tržaško je imenovalo avskultantom na Primorskem: avskultanta na okrožnem sodišču v Mariboru, g. Frana Mavarja in pravne praktikante: Justa Diet z a, Nikolaja D o menico, Marija Mu s me z z i in Leva Petritscha; oficijalom I. razreda Arlura Pilata za okrajno sodišče v Pazinu. Sodnim izvedencem za lekarniške stvari je imenovalo isto deželno sodišče lekarnarja Antona Fran z on i j a. C. kr, trgovinsko ministerstvo je imenovalo pravnika Ščit. Dolenca poštnim konceptnim vežbenikom v Trstu. V pokoj stopi koncem maja t. 3. gosp. Mihael Zega, nadučitelj v Kanalu. Smrtna kosa. — V ponedeljek je umrl v Ljubljani vpokojeni deželni šolski nadzornik Jak. S m o 1 e j v 75. letu svoje starosti. Od leta 1866. do 1. 1884. je bil ravnatelj ljubljanskega gimnazija. Tega leta je postal deželni šolski nadzornik ter stopil 1. 1890. v pokoj.* Obiskovalcem ljubljanskega gimnazija izza let 1866. do 1884. je pokojni Smolej gotovo v dobrem spominu, ker dasi strog in točen, je bil pokojnik prav blaga duša. Izvrsten šolnik je ume! povzdigniti ugled ljubljanskega gimnazija, da je pod njim na obče zaslovel. Pokoj njegovi duši 1 ' Preizkušnje usposobljenosti za ncl-teJjstTO v Gorici so pričele S. dne t? m. in so trajale do 17. t. m. Došlo je 6 učiteljic in dva učitelja, in sicer je bil en učitelj izpraševan za meščanske šole. učiteljice za ljudske šole in en učitelj iz nemščine kot učnega jezika za ljudske šole. Opravili so preizkušnje: g. Andrej Lašie, (učitelj na slovenski ljudski šoli v Gorici) iz II. skupine za meščanske šole s slov. in nem. učnim jezikom z odliko; g. Otilija Fajgclj, pod-učiteljica v Pečah (Staj.), za slov. in nem ijud.šolez odliko; g. Ana Boštjančič, podučiteljica v Št. Vidu pri Planini (Staj.), za slov. in nem. ljud. šole; g. Marija G e b u 1 a r, podučiteljica v Podgori pri Gorici, za slov. in nem. Ijud. šole; g. Marija Franke, podučiteljica v Veliki Dolini (Kranj.), za slov. in nem; ljud. šole; gc Amalija Oblak,pod-učiteljici v Kamenji (Vip.), za slov. ljud. šole; g. Nagu-Zalokar, podučiteljica v Vačah pri Litiji (Kranj.), za slov. in nem. Ijud. šole. En učitelj je med preizkušnjo odstopil. Vse gg. učiteljice so usposobljene tudi iz petja, iz telovadbe nobena. Odlikovancem in ostalim i'%. učiteljicam čestitamo. Ožji odbor slovensko-hrvatskih poslancev iz Primorja je imel, kakor smo že poročali, v sredo v Trstu sejo. katera je trajala celi dan. Nabralo se je za obravnavanje že toliko gradiva, da ga v sredo niso mogli zmagati. Zato je danes zopet seja v Trstu, j V Ljobljani se snidejo v torek dne 23. t. m. slovanski državni poslanci s Primorskega, Koroškega, Štajerskega in iz Dalmacije na posvetovanje, da označijo in povedo stališče Jugoslovanov izvrševalnenui odboru desnice državnega zbora, kateri bo imel sejo dne 25. t. m. na Dunaju. Information" trdi, da sploh še ni določen dan 25. t. m. za sejo. Društvo .Sloga* bo imelo v četrtek 25. t. m. ob 11. uri predpoldne svoj letni občni zbor v prostorih goriške Čitalnice. Da ne bo zmešnjave med družbeniki, dobi vsakdo izmed njih pismeno vabilo, ki bo veljalo ob enem kot vstopnica, brez katere ne ho imel nikdo pravice udeležiti se zboro-vaaja. V Gorici, 18. maja 1899. Dr. A. Grego r 6rcV predsednik. Kardinal dr. Missia. — Kardinalu pritiče častna vojaška straža. Zato smo videli v iorek popoludnd, ko je bilo uradno razglašeno, da nadškof postane kardinal, stati pred nadškofijsko palačo na straži vojaka tukajšnjega peSpolka št. 47. Stal pa je le nekaj ur, ker kardinal dr. Missia je resignoval na častno stražo. Kardinalu . na čast je svirala mestna godba v sredo zvečer ob 9. uri tri komade pred njegovo palačo. Kardinal je stal v spremstvu na balkonu, kjer je poslušal godbo in s priklanjanjem jej izražal svoje odobravanje. Čestitat so mu pri;;!: takoj goriški župan dr. Venuti, polkovnik "in poveljnik tuk. peš-polka st 47 H. pl. Leeb, poveljnik na stra- žišču major pl. Chaloupka, deželni glavar I dr. Pajer/, dvorni svetnik vit. Bozizio z uradniki, pred vsem pa" metropolitanski ka-pitelj s semeniškimi profesorji ter z vsem duhovniki v m^stu; ob tej priliki je imel daljši govor prost Jordan, za kateri se je kardinal dr. Missia primerno zahvalil s prošnjo, naj ga podpirajo po združnem geslu „ut i sini unum!" j Deželni zbor goriški pred odločil- j nim treuotjem. — Italijansko časopisje molči, kakor na povelje. Dokaz, da se nekaj pripravlja. Prejšnji teden še so bili italijanski ca-porioni vsi v skrbeh, ta teden pa ponosno dvigajo gtave, z obrazov jim sije neka zado-voljnost. Kar se pripravlja, — ni ugodno za Slovence! Kaj slovenski poslanci delajo, za to se_ nikdo ne brign, kakor za lanski sneg. Toliko veljave smo si priborili!! V nedeljo je bilo skoro že gotovo, da bo v četrtek seja deželnega zbora. Dnevni red je bil že pripravljen. Deželni odbor sam ima vse svoje predloge v redu. Drugače pa bi prišlo na dnevni vod: 1. dovolitev 100.000 gld. za vipavsko železnico, zato pa takoj 50.000 gld. za nepotrebni tramvaj v Furla-nijo; 2. dovolitev najemninskega, da v k a v Gorici — kar je edina presrčna želja goriškega lahonsiva, ker bi dobil magistrat nov bogat vir dohodkov, kateri bi lahko rabil \ proti Slovencem. »Gomore" je očitno po-| vedal, da to je poglavitna žolja Lahov; ako j to dosežejo, potem jim ni dosti več mar, ali deželni zbor deluje ali ne. — Z gotovostjo i se je pa računalo na to, da se seje udeleži nadškof. Slovenski poslanci bi bili v takem slučaju v hudih škripcih. Po mnenju vseh treznih mož bi bilo treba v takem slučaju abstinenco opustiti, ker ž njo ne do-sesajo nesklepčnosti pač pa sklepčnost s lak6 imenitnim dnevnim redom. Morali bi iti v deželni zbor ter ondi z vsemi sredstvi i doseči, da ne pride do glasovanja o teko navihanih nakanah nasprotnikov. Deset poslancev, ki so na mestu, gotovo doseže svoj namen. Ako je tudi nadškof navzoč, ne bi prišlo do glasovanja, ako —! 1 Toda v ponedeljek smo dobili na virilno mesto — kardinala, in to je vsaj za hip prem eni lo položaj. To je sicer le kombinacija, ali verjetna! — Mesto seje deželnega zbora je bila seja šolskega odseka, ki je razpravljal o deželnem prispevku šolskim okrajem. Cujemo, da velikodušni Italijani so privolili skupne podpore 104.000, t. j. nekako 50% sedanjih učiteljskih) plač, toda razdelili so jih baje že sami pa okrajih, in sicer tako, da imajo Lahi kolikor mogoče mnogo!? — Ako bo seja deželnega zbora, bo tudi ta »koncesija*1 na dnevnem"! redu! (Za učiteljske plače s 25 % poviška pa I bo treba še počakati, je dejal posl. Lenassi J furlanskim učiteljem v Gradišču). j Od italijanske strani prav pridno iščejo j nadškofa in ga poučujejo o razmerah po l svoje. Danes Pajer, jutri Venuti, potem Ver- j zegnassi, pa zopet Pajer itd. itd. Včeraj j poulična demonstracija, danes serenada, ka- J kor nanese prilika, — Slovenci pa kaj takega j ne razumemo. Sploh ne vemo prav nič, kako i stališče zavzema nadškof — in v tem je naša slabost ter moč nasprotnikov. j »Prijazni" dr. Pajer je iskal osebne zveze z našimi župani, o katerih je upal, da bi pospeševali gibanje proti oficijalni politiki slovenskih poslancev. In res so ga začeli nekateri že hvaliti, toda slabo so naleteli, ko so hoteli dalje širiti svoje »dobjro mnenje8 o Pajerju in njegovi politiki. — Tudi jedeu slov. učiteljev je zahajal na dom dr. Pajerja... Nabergoj. — Neki Nabergoj s Krasa i je prišel te dni v Gorico ter si hotel poiskati mesečno sobo. Na vratih neke hiše je čital," | da se oddaja taka soba in takoj je stopil I do gospodarja, da se zmeni glede sobe. Res sta se zmenila. Konečno ga vpraša, kako j da se piše. Odgovor je bil: Nabergoj. Od kod ste doma: S Krasa! Takrat je pa za- ] vrela italijanska kri po žilah gospodarja, da je bil hipoma bled, hipoma rudeč; začel se je izgovarjati, da sobe ne odda, ker je po-treba še poprav, itd. ter da listek n^a. hiši odstrani. Nesrečni Nabergoj je odseli'' smejaje se, da je tako preplašil s svojim' imenom laškega gospodarja. "Ko je čez par I unij korakal tisti Nabergoj zopet mimo one j hiše, je sts.l na vratih še vedno listek, naznanjajoč, da se odda mesečna soba. —• — j Boje se — „mi vstajamo in njih je strah!" I Petei1 Favetti. — Naš stari prijatelj v Gorici nam poroča: Peter Favetti je bil obsojen v Trstu dne 16. t. m. na 2 meseca I ostrega zapora; poleg tega mora odslužiti 3 leta vojaške službe. Toda ta bivši jednoletni prostovoljec se mislr dali po prestani kazni I odsloviti od vojaščine; torej bi se rad popolnoma izognil triletni vojaški službi. Srečna Gorica, kadar se povrne v njo ta vrli njeni sini! K»ub italijanskih poslancev je imel j v ponedeljek sejo, katere se je udeležil tudi ; namestnik grof Gočss. j Kolikor smo poizvedeli, laški poslanci niso preveč zadovoljni s tem, kar jitn je govoril namestniki Shod t St. Andrcžu. — V nedeljo j je bil v stari šoli shod, kateri je bil sklical dr. Pavlica; udeležba je bila precej številna, j Govoril je pa le o zavarovalnici "?a živino in razlagal pravila. Poslušalci so se jako zanimali in so zavzeli za to, da si ustanove zavarovalnico. — Kaj pa je z .zvezo" takih zavarovalnic ? Organizacijo je bil menda prevzel deželni poslanec Grča. V Marijami so ustanovili 14. t. m. društvo ,Soc. Marianese Austria". Udeležba je bila velika. Na ustanovnem shodu se je po-vdarjalo, da Furlani so veseli, da soFurlani ter ob jed nem Avstrijci! Furlanija šteje sedaj že 7 takih društev. — Zopet nekaj dela več za goriške irreden-tovce, ki naskokujejo neprtstano ta društva ter hote Furlane spreobrniti v svoje irre-dentovske svrhe. K*-'r> končno zmaga, ali avstrijska misel ali ir .denta?! J Slovenski otroški vrtec v DeTinuje Italijanom trn v peti. Zato pa rujejo proti njemu, pred vsem v »Piccolu". Tudi »Karjola" ne sme zaos^ti za svojim tržaškim očetom ter udriha po slovenskem šolskem vrtcu, češ da od merodajne oblasti bi ga sploh ne bili smeli odpreti. Razumemo, da če bi šlo baš vse po volji Italijanov, bi ne smeli odpreti otroškega vrtca v Devinu, pa tudi bi na čelom Goriškem ne smelo biti niti jedne slovenske šole, temveč samo italijanske. Mi le želimo, da vrli Devinci vstrajajo v strastnem boju, kateri so jim napovedati „legaši !• J Razdivjanost v Korminn. — Pišejo nam: V Korminu je imel biti 14. t. m.shod krščanskih socijalistov, katerega pa prav za prav ni bilo, ker so to preprečili nekateri socijalni demokratje. Kaj se je culo tu besed, I in grdih, ostudnih besed proti duhovščini, Bogu, cerkvi. Ko je hotel govoriti neki duhovnik, so kar besneli. Kaj takega še ni bilo j v Korminu. Zvečer pa so šli h koncu zasra-movat g. župnika. j Nekdo izmed teh ^mož" je prišel pozno J po noči domov. Razsajal je, da je bilo groza, in sicer tako, da je žena klicala na pomoč. Pomoči ni bilo, mož je le bolj razsajal in j jej pretil, nakar je žena v obupu, da se ga reši, skočila skozi okno ter obležala na mestu mrtva. Posledica razdivjanosti! Kormin postaja nevarno mesto, odkar se vsiljuje iz Go- I rice nezdravo mišljenje v prebivalstvo! Ali J ni činiteljev, ki bi preprečili razširjanje nezdravih mislij v Korminu?! Zadnji čas bi bil, da se naredi temu konec. j Proti uredclskt železnici. —- V kranjskem deželnem zboru je stavil baron S c h we-g e I nujni predlog glede na drugo železniško I zvezo s Trstom, t. j. za bohinjsko železnico, kakor jo hoče imeti on, Balohov Jože, da se bo bolj komodno vozil dourd in z doma. j Železniška zveza naj bi bila med Ru- j dolfovo železnico od Celovca preko Karavank do primerne točke črte Jesenice-Škofja Loka, J ki naj bi se nadaljevala preko Kranjske na- j ravnost v Trst. Baron Schwegei je utemeljeval svoj predlog rekšl, da bi proga, katero ima on v mislih, bila najkrajša in velevažna toliko za Kranjsko, kolikor za zalivje tržaško in za občne državne koristi. Proga čez Predel bi služila le interesom južne Nemčije, dočim ne bi nobena avstrijska dežela imela od iste niti najmanjšega haska. Kranjska bi se ž njo izključila od velikega med narod nega prometa. Prigovor, da bi železnica čez Karavanke bila predraga, ne velja, ker treba misliti na živ-Ijenske interese države. j Predlog poslanca Sclnvegelja se je sprejel soglasno. Vodstvo društva katoliških slovenskih učiteljic na Primorskem je razpisalo dne 24. vinotoka 1897. nagrado 40 kron za najboljši i spis v zemljepisnem pouku v tretjem šolskem letu. Vložili sta spisa gospici učiteljici Lavo-slava K o r š i č in Ljudmila P r e m r o u. Ker sta pa oba spisa dobra in precej enake veljave, je dobila vsaka imenovanih gospic polovico nagrade. i i Članek „Edinosti", kateri smo omenili j I v zadnji Številki, je vzbudil občo pozornost. ! ; Vse neodvisno časnikarstvo je pritrdilo i j članku, ker isti, podprt na neovržna dejstva, j kako vedno huje *$ postopa s primorskimi Slovani baš pod grofom Thunom, je moral prinesti vsakega, kdor ima srce za primorske trpine, do tega, da jugoslovanki poslanci ne smejo več dajati svojih glasov vladi na razpolaganje, ako ne krene na druga pota; za izdajico bi morali smatrati istega, ki bi pod sedanjimi razmerami stal na strani nam tako krivične vlade. Kjer nič ne dobimo, tam tudi ne moremo ničesa izgubiti..... Hrbet obrniti vsem tistim, ki nas poznajo J le takrat, kadar nas potrebujejo, drugače pa { nam narekavajo „strenge Bestrafung", nas prezirajo, tlačijo ter mečejo Slovane v temnice..... Za nabiralce poštnih razglednic — G, Ljudevit S t i a s n y, učitelj v Radovljici, odpotuje v Kavkaz. Kdor mu pošlje I 3 K, dobi od njega po pošti 15 največ umet-I niško izdelanih razglednic, namreč iz; Radovljice, Trsta, Brindisi, Korfu, Aten, Dar-danel, Carigrada, Tifiisa, Jalte, Sebastopola, Adese, Cernovic, Budapešte in Zagreba (torej s 5 različnimi poštnimi znamkami). G. Stiasnjr je že bil v Rusiji ter je svoje takratno potovanje opisal v »Slov. knjižici"; I potoval je s kolesom. Glavni namen poto- I vanja mu je, dokazati, kako izborni omiko- nosci so Rusi, vsaj so Kavkaz, spremenili iz največjega uboštva v cvetoče pokrajine. Iz Tifiisa v Kavkaz (200'/» .vrst) krene g. Stiasnv peš po sloveči vojni gruzinski cesti. Radodarni donosi. Za „Šolski dom": Ivan Lisjak, kot letni donesek 5 gld. — I. G. župnik v K. daroval 5 gld. —' Zamorec v gostilni pri HAttemsu" požrl 1 gld., pri „Petelinu" gld. 125, pri g. Fonu na Solkanski cesti gld. 3-44. — O priliki svatbe gosp. Jos. Brezavščeka v Za vrhu dne 16. t. m. je nabral gosp, F. K. iz Levpe gld. 555 za »Šolski dom", gld. 5*55 za »Slov. Aloj-zijevišče". — Nabral pevski kvartet pri »vremenskem proroku" v Tolminu 3 gld. — Preostanek »cehe" po shodu v Št. Andrežu preteklo nedeljo gld. 2'50. — Preostanek nekega računa župnika J. K. pri Kopaču 42 kr. Skupaj gld. 27'GG. Upeljalt kavo, ki bi pospeševala zdravje in ki bi pbjednem nadomestila neredilno, našim živcem Škodljivo bobovo kavo, ali jo vsaj storila Škodljivo, to «o skušali že dalj časa doseči vestni zdravniki in prijatelji človeštva. V Kathreiner - Knoippovi sladni kavi se je slednič našlo nadomestilo, za to tako splošno razširjeno navado, ki se skoro ne da več pogrešati, da se popije enkrat ali dvakrat na dan,' tudi večkrat, nekoliko tople kave, katera zdravju ne Škoduje, ki pa vendar zadovolji našemu namena, Kalhreiner-Kueippova sladna kava se je skazala zlasti glede priljubljenega okusa bobove kave kot njena najizvrstncjšft primes namesto doslej običajnih po-močkov, ki niso bili druzega kakor barvila. Samo ta kava ohrani ta dobri okus, ga stori ge mnogo boljšega, milejšega in prijetnejšega. Slednjič se z upo-rabljevanjem tega domačega izdelka (ki je pristen le v gnanih izvirnih zavitkih z imenom Kathreiner, nikoli na vago na prodaj) v vsaki družini precej prihrani, in služi torej ta kava splošni blaginji v dvojnem ožini. Razgled po svetu. Iz štajerskega deželnega »bora. — V seji dnč 18. t. m. je prišel na razpravo dež. proračun. Dr. S e r n e c je izjavil v imenu slovenskih poslancev, da se ti ne udeleže razprave, ker je v proračun postavljena svota 20.0U0 gld. za rimski gimnazij v Celju in ker se hoče dati podporo nSchulvereinu" in aSudmarki". Slovenski poslanci so na to zapustili dvorano. Sodnijski uradnik — nrotoran. — V Gradcu so aretovali c. kr. avskultanta Fraisa, ki je poznat agitator ter posebno goreč delavec rsa polju za prestop k prote-stantizmu. Baje je kriv tudi hudodelstva ve-leizdaje. — Gonja za prestop k protestan-tizmu rodi vedno hujše posledice. Ogerski državni zbor je preložen do 4. junija. V seji 18. je poslanec Ugrou inter-peloval vlado, ee je -zastopnikom' Avstrb-Ogerske naročeno na konferenci v Haagi povedati, da Ogerska je povskem samosvoja država! Ogerske oblasti in hrvatski dopisi. — Dolgo časa je trajal prepir, ali so ogrske oblasti obvezane sprejemati hrvatske dopise ali ne, no, ta prepir je sedaj rešen. Ministerstvo je izdalo naredbo, s katero opozarja vse državne in druge oblasti, da so po na-redbah iz 1. 1877. vezane, sprejemati in reševati hrvatske dopise; če jih pa baš ne razumejo, jim ministerstvo preskrbi prevod. Naše in ogersko ministerstvo""imata velevažno nalogo, dogovoriti se končno glede na nagodbo. Po Binkoštih se bodo pogovori nadaljevali. Listi ugibajo, da utegne v tem slučaju pasti ali edno ali drugo ministerstvo, pa zopet se čujejo glasovi, da s samimi spremembami nam nt nič pomagano, temveč prav v takih odnošajih je želeli, da imamo stal-nejši vladi, da se stvar vendar konečno do« žene. Slika iz Italije. — V 20 občinah okraja Nuovo Oziero so zaprli te dni mnogo oseb, ker so se deležile skrivnih družeb. Zaprli so tudi več županov in občinskih tajnikov ter razpustili več občinskih zastopov. Dokaz, da je mnogo gnjilega v tej blaženi Italiji! V Parizu štrajkajo vsi pismonoše, ker državna zbornica ni dovolila njim povišanja plač. Včeraj se pošta ni mogla raznesti. K protestantizmu. — Nemški nacijo-. nalni listi pripovedujejo, da število tistih, kt so pristopili k protestantizmu, presega že število 10.000 ter da jih prestopi še mnogo. Priznanje. — Lastnika staroznanega zavoda za izdelovanje cerkvenih priprav in lepotičij ler društvenih zastav itd. Fel-1 i n g e r & H a s s i n g e r na Dunaju I. Seilergasse 10. sta bila imenovana v priznanje njiju zaslug c. kr. dvornim zalagateljem. } Španija. — V ministerstvu vlada ne- soglasje, kateremu so vzrok neugodne denarne razmere v Španiji. Vojni minister Polavieja hoče denarja, da prenovi vojsko, ali denarja ni. Obali Španije so neutrjene, topovi in puške obrabljene ter starega sistema, zato bi bilo potreba vsaj 80 milijonov peset, da si Španija v tem pogledu le za silo opomore. Nasproti temu pa je finančni minister izračunil, da letošnji primanjkljaj že dosedaj znaša okoli 30 milijonov peset, torej odkod vzeti denar za preosnovo vojske ? Španija stoji pred ban-kerotom. Car in mirovno vprašanje. — Mej vsemi prijatelji pravoga svetovnega miru je l kajpada pryi ruski car, ki ničesar drugega ne želi, nego da se na vsej Črti ustreže njegovi želji. Pred kratkim je bil pri njem v ednourni avdijenci angleški mirovni apostol Stead. Car se mu je zahvalil za njegovo intenzivno delo v Angliji in v Ameriki za mirovno propagando ter mu tudi naznanil, da stavi velike nade na mirovno konferenco v Haagu, ker si ne more misliti,