>f i«
Največji domin dnevniki ▼ Združenih državah	I
Veli« xa leto ...	$6.00 1
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00

NARODA
Ost:sfOTeriskih idelavcev v Ameriki.
B®i
The largest Slovenian Daily in * the United States.
lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OORTLAHDT 287«.
Entered as Second Class Matter. September 21, 1003, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Oongreee of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 148. — STEV. 145.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 22, 1925. — PONDELJEK. 22. JUNIJA 1925.
VOLUME XXXm — LETNIK XXXIII
POZIV MEHIŠKE REPUBLIKE La Follette na
mrtvaškem odru
Predsednik Calles je sporočil listu World prošnjo Mehike. — Poslanice državnega tajnika Kellog-ga noče komentirati, vendar pa prosi Ameri-kance, naj ne puste, da bi materijalistični nazori ogrožali odnošaje z južno republiko. — Pravi, da se ni potreba poštenim kapitalistom ničesar bati.
MEXICO CITY, 21. junija. — V odgovor na vaše kabelsko sporočilo sem sklenil, da ne bom podal nobenih novih izjav po nesrečnem dogodku, provociranem od ugotovil državnega tajnika Kel-logga. Ta dogodek se je završil natančno ob času, ko si vlada in narod Mehike na vse mogoče načine prizadevata, da razvijeta raznovrstne medsebojne odnošaje.
—	Prijazna ponudba vašega lista in njegova resnost in važnost mi nudita priliko, da na kratko spomnim veliki ameriški narod na nekaj, kar sem rekel v javni obliki v oni deželi, ko sem kot izvoljeni predsednik užival njeno sijajno gostoljubnost.
—	Takrat sem pojasnil na dolgo in široko pred velikim zastopstvom kapitalistov v New Vorku posebne razmere v naši deželi, bedno stanje — ekonomsko in moralno — mili j oho v Mehikancev zaradi sistematičnega pozabi jen j a, na katero so bili obsojeni tekom stoletij vsled kriviČnosti in pomanjkanja socijalne solidarnosti. Vztrajal sem pri domoljubni in človekoljubni potrebi, da se izvede kulturno dvignenje ter ekbnomsko oprošče-n je velikih mas, posebno pa rojakov, ki tvorijo mozeg mehiške narodnosti.
—	Opozoril sem na dobičke, katere bi prineslo tako delo oproščen j a ne le Mehiki, temveč tudi na rodom, ki bi imeli trgovske ali duševne stike z Mehiko. Naše postave, vtelešene v ustavi, določajo sredstva, da se izvede oproščenje. Sledeč črki in duhu teh postav, ne da bi dovolil prestopkov ali nasilnih dejanj, bom skušal —- v mejah možnosti časa in akcije — dvigniti ekonomsko in kulturno stanje velikih mas mehiških delavcev.
—	Brez njihovega moralnega in ekonomskega oproščenja ne more nikdar obstojati v Mehiki noben organski mir. Tudi ne more doseči naša dežela potrebnega izboljšanja, da si pridobi časten sedež v zboru narodov, s svojimi prispevki k napredku splošne civilizacije.
—	Tako visokega načrta v tako elementarnem in človekoljubnem smislu — kajti njegov namen je dati človeško obliko življenju milijonov človeških bitij, bi ne smeli ovirati dejanski egoistični na zori, ki so posledica malenkostnih dogodkov, neizogibnih v vsaki veliki akciji socijalne narave, v katero se vmešavajo številne volje in številne pravne avtoritete.
—	Ne smeli bi dovoliti, da bi služili taki dogodki kot motiv za oviro razvoja domoljubnega in človekoljubnega programa, posebno ker je bila vlada, kateri načelujem, pripravljena uravnati take dogodke v mejah poštenosti, pravice in postave. Ne verjamem, da bi moglo nastati kako vznemirjenje med kapitalisti dobre vere, ki žele biti deležni dobičkov investiranja v naši deželi, kajti vsakdo teh bo dobrodošel ter deležen podpore naših postav.
Truplo senatorja La Fol-letta razstavljeno pod kupolo Kapitola, ki je bil pozorišče njegovih prvotnih uspehov. — Ljudske množice žalujejo molče.
PROČ OD ANGLIJE! -
PRAVI KITAJSKA
Oseminštirideset višjih kitajskih šol je pozvalo vlado, naj prekine diplomatične odnošaje z Londonom. — Inozemski urad je izpregovoril. — Krivdo radi izgredov in nemirov v Šanghaju je naprtil inozemskim oblastim. — Iz Kantona bodo poslali vse ženske in otroke.
MADISON, Wis., 21. j umi j a. — Fighting Bob" La Foilctte je zopet med svojim narodom ter *-~pi člane« nev^adramno spanje poti kupolo dr/avaieipra Kapitola, ki je bil priča taikili številnih triumfov iz njegovih prejšnjih dni.
To je bil konečni po v rat k senatorja v domačo držaA-o. Madison. glavno mesto države in sedež državnega vseučilišča, je pozdravil "malega velikana", ob številnih prejšnjih .prilikah. K temu zaključnemu potadravu pa se je zbrala molčeča množica ljudi, -stopajočih vse siloje prebivalstva malega mesta.
Možje so stali gol ogla vi, otroci :so mahali z 'zatstavicami in žan*ke fco stale molj5e, ko j«' privozil vlak na postajo. Ljudska množica je opazovala razkladanje cvetk, videla, ka*ko so dvignili Lz voza krsto, vsebujoč o traipio prejšnjega poglavarja ter biLa priča, kako je stopila, iz vlaka majhna ženska, katero se je vedno opisovalo kot " -naj modre jšo svetovalko" senatorja".
Nato pa se je 1'judlska mkiožica vrnila k svojim vsafkdaaijim po-«>]otu iii nalogam.
Ljudsko množice na postaji in tia install so kazale ljubezen in spoštovanje do mrtvega moža.
Zunanje stališče rojakov seuia-torja je značilno iza način, ka'ko razpravljajo o njegovi smrti. Ljudje so sprejeli pravorek ter smatrajo La FoMetta v smrti mogočnejšim kot je bil v ikeda^j, v življenju. Vse strank arMfrv o je bilo pozabljeno.
Dan m časti vi s Wisconsin svojega odličnega sina. Vse stranke so zastopane.
Ta poloižaj znači tudi, da bo trajal njego vpliv na državo še leta in leta. Živahna oseibnoist. 'katero je kazal. pošteni pogum, ki ga je zna<nl. njegov rekord v zakonodaji domat5e države. — vse to bo trajne vrednosti.
Potovanje pro* i domu je bilo značilno gilede Mpliiva. katerega je izvajal La Folletite na ljudsko d<v »lišljijo. Nikaikih velikih ljudskih množic ni bilo Mpatziti. dokler ni prišel vlak v njegovo državo.
Evropske države bodo vrnile dolg
Francoski vojni dolg je prišel zopet v ospredje. Državni department je namignil, da se bodo pogajanja skoro pričela. — Na vrsti je baje tudi Cehoslovaška.
Neznanec umorjen v Rutherford, N. J.
Skrivnostni mož je bil v •panju zaboden. — Morilec je pustil bodalo v truplu žrtve. — Umor jeni je pričakoval ženo iz Finske.
PEKING, Kitajska, 21. junija. — Kitajski delegat je, zastopniki oseminštiridesetih višjih šol, so včeraj poslali k vojnemu in zunanjemu ministru deputacijo z zahtevo, naj vlada takoj prekine svoje odnošaje z Anglijo.
Na zunaj je postal splošni položaj tukaj dosti mirnejši. V Pekingu ni bilo opaziti nikakih znakov stavke in številni dijaki, ki so se zbrali tukaj iz drugih mest in krajev, so zopet odpotovali do mov.
Kitajski zunanji urad je predložil včeraj zvečer inozemskemu in diplomatičnemu zboru memorandum, kojega namen je dokazati, da so bile inozemske oblasti krive zadnjih nemirov v Šanghaju.
To svojo trditev je uveljavil zunanji urad že prej. Memorandum je predstavljal odgovor na zadnjo poslanico diplomatičnega zbora, in kitajski zunanji urad je vztrajal pri trditvi, da so poročila glede ponovnih dogodkov v šanghaju, kot navedena v poslanici diplomatičnega zbora, bistveno razlikujejo od kitajskih verzij.
Z izjemo umora angleškega podanika v Šanghaju (Mac Kenzie-ja, ki je bil kot risar uslužben pri občinskem svetu v Šanghaju), izjavlja poslanica, da so se vsi drugi dogodki v Šanghaju zavr-šili raditega, ker ni bilo mogoče dobiti hitre in poštene uravnave zadeve kitajskih dijakov in stav-karjev v Šanghaju.
— Nikdar ni obstojala tendenca proti-tujskega značaja ali želje, da se strmoglavi postavo in red — se glasi v memorandumu. Odkritosrčno upamo, da bodo poslaniki soglašali s tem nazorom.
Memorandum dostavlja, da je izdala kitajska vlada povelje na narod, naj se obvlada in da upa, da bodo poslaniki velesil hitro uravnali zadnje, obžalovanja vredne dogodke v soglasju s principi pravice in človečanstva.
Memorandum zaključuje z ugotovilom, da bo vztrajala kitajska vlada na stališču, katero je zavzela v prejšnjih protestih ter obrača prav posebno pozornost inozemskih poslanikov na to izjavo.
KANTON, Kitajska, 21. junija. — Včeraj je bil ustreljen blagajnik japonske bolnice, ki je dvignil pet tisoč dolarjev iz inozemske banke.
Pozneje se je ugotovilo, da ni imel umor političnega značaja in da ni v nobenem stiku s splošno stavko, katero nameravajo vprizoriti proti japonskim, angleškim in ameriškinv^delodajalcem.
Ameriški konzul je izdal včeraj zopet poziv, naj se odstrani iz Kantona vse ženske in otroke, ker se je bati resnih nemirov in izgredov.
Francozi love
komuniste
Na domu nekega vodilnega komunističnega poslanca so našli vojaške listine. — Aretacija stoindvajsetih oseb v veliki ^ ofenzivi proti bol jš^ vikom.
—	Zaželjivo bi bilo, da bi časopisje vaše dežele obenem 2 izobraženimi in človekoljubnimi možmi |	mim	se je na-ki so čast dežele, proučilo resnične razmere v Me- ranil ^ank Li"d V^rsXTMa/
.... . .	,	i i • • i	. ,.. .	Sftnkens v Rutherford. N. J.
biki z visokega vidika, ne da bi imelo v mislih interese materij alnega reda.
—	Nato bi se razumelo, kakp resnična je trditev, da je* bila naloga vseh revolucijonarnih vlad v naši deželi rešiti socijalne in ekonomske probleme kajti moralno in človečansko bistvo se tiče ne le nas, temveč predstavlja tudi nalogo, ki zasluži pospeševanje, simpatije in rešpekt drugih narodov, ki so bili kot naprimer Združene države, bolj srečni v dosegi lepšega poj mo van j a domovine in lepše ekonomske in socijalne organizacije. .
Skrbno je prikrival pred vsakim, fcd kod je -prišel, kdo da je in kaj da cJeJa, — čeprav je bil na-videa mizar.
. Včeraj ob treh zjutraj je prebudil gospodinjo zvonec hišnih vrat. pred kaiterimi je sta.1 neki pioškl. dočira je stal nekoliko V ^fstran drugi moški poleg avtomobila.	,
-rr Žetim videti Linda, — je rekel odločno neznanec.
Spi v svoji »rtbi ter ga nqSeni motiti ufe tej uri, — je rekla go-
spodinja. a moški jo je poitisnil na -stran ter pohitel po stopnjitrah navzgor.
Nato je prihitel navzdol, s»koei!l v čakajoči aivtomoforl ter se hitro odpeljal.
Gospodinja je aula stoika nje in priklteana policija je našla Linda z bodaleem v bližini srea. i — Umorjen sem. — je zarnr-mral ranjeni ter izdihnil.
Neki ipolicist si je zapomnil številko avtomobila, a idkaizulo se je da je naipajčna. Izvedelo se je, da je delali Lind koet mizar v različnih krajih predino je prišel v Rutherford in da je pričakoval sVo-jo ženo iz Finske.
Vse druge podrobnosti iz njegovega življenja ^o otsTale nepojasnjene.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V , ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Soproga glavnega tajni« ka K. S. K. J. umrla.
v"
Iz Jolieita smo dobili brzojavno sporočilo, da je umrla soproga glavnega tajnika K. S. K. J., Mrs Zalar. Bila je uzorna slovenska žena in dolbra mati svojim otro kom. Užaloščeni družini izrekamo svoje iskreno tsožaiije!
Blaga pokojnika bo ostala vsem ki so jo poznali, v trajnem spo minu.
WASHINGTON. D. C.. 21. jun. Takoj za. objavo, da ho pričela dne 25. junija Italija s pogajanji glede vrnitve svojih vojnih dolgov.' se' je namignilo v državnem de-1 pasrtmentu, da .sta dali Framcija' in Čelu fnI o vaška izralza svoj mu namenu. 4a se formalno lotita v kratkem času \ipra sanja refu udiranja -svojih dolgov v Združenih državah.
Ta migljaj soglaša z vtisom, predvladnijoči 111 v državnem de-partmentu. tla jcpotslanik Ilerrick sporočil rezultate svojih pogovo-ov s francoskimi finaaičnim ministrom Caillauxmu in drugimi francoskimi vladnimi uradniki.
V francoskih ofieijelnih krogih se je povdarjalo, da se peča francoska vlada v sedanjem času v glavnem z delom balauciranja prorau^na. To delo bo luujbrž zaključeno do dne 14. julija. Ak-tovna pogajanja pa se najbrž ne bodo pričela prej kot v pričet ku jeseni.
Manjka tudi podrobnosti glede načrtov čehoslovaške vlade za re-fundiranrje njenih dolgov v Združenih državah. l>olg. ki znaša nekako šestdeset milijonov dolarjev, obstaja i z pomožnih in rekon-štruketj-skžh kreditov, dovoljenih po sklenitvi .premirja.
Znano je, da je vlada Združenih drža<y pojasnila čeli osi o vaški vladii svojo željo, da se uveljavi neke vrste red'undiraije in da je čehosJovaški minister za zunanje zadeve, dr. Beneš, -namignil, da se bo njegova vlada formalno lotila zadeve v najkrajšem času.
jZa.stopiiKki neke newyorike bančne hiše se mude sedaj v Ce-hoslovaški ter so razpravljali s če-hoslovaško vlado o vprašanju privatnega posojila, da se stabilizira valuto one dežele.
Namigndo se je danes, tla najbrž ne bo nobene ofieijelne izjave glede predlogov, tikajoči h se italijanskih pogojev za uravnavo dolgov, dokler ne bodo pogajanja zadostno napredovali a. da bo upravičeno upanje glede dogovora. Znano j»a je, da m> .--i* vršili številni tozadevni pogovori med poslanikom de Martino ter tajniko-
PARIZ, Francija. 21. junija. — Aretacija sto in dvajsetih k i • 111 •»-n isto v v Parizu in jxrovinei j-* predstavljala prvi udarec v!a<b- v njeni ofenzivi proti franeo^klii! komunistom, katere s - d< lži. namenoma delujejo proti franen-rkim interesom v Maroku.
Poslanec I>nriot. edi*n konmni-stienili voditeljev, je bil zaslišan včeraj .popoldne. Zahtevali s<> • • 1 njega, naj pojasni, na kakšen n;t-ein se je polastil privatnih pičeni, kat-ra je naslovil lajnik iiiaršala I.yauteya na maršal« ve-_ra nečaka v Parizu ter tudi številnih d mir" h dokumentov, katere je našla poli cija na njegovem domu.
Večina teh dokumentov s(- liče vojaških afer v Maroku i -r militaristične i>ropntrande ni'" ? francoskimi e lanii.
Glasi se. <la bo ministr-■ pred sodnik Painleve ]>rihodnji t»»rek naprosil poslansko zbornieo. nri| razveljavi poslansko imuniteto Doriota, da se ira ho lahko kazensko zasledovalo.
Številne listine, katere je našla polieija v domovih drugih komunistov. predstavljalo inform;; i t -\ojaške narave in navodila, izmenjana med francoskimi generali in maroški fronti.
Komunistčni organ 'IhmianiTe' je vodil silno in odkrita kampanjo.-v kateri je pozival t'raneoske čete, naj se pobratijo /. rif-kimi četami, (ločim je zavzela komunistična propaganda v provineah resne proporeije. posebno v pokrajini Toulousa.
Painleve je objavil, da je sklenil napraviti konec temu za vratnemu počenjanju komunistov, ki so baje v stalnem stiku z A bdel h rimom.
Cenzura v Italiji
RIM. Italija'. 31. junija. — Včeraj je bil sprejet v parlamentu predlog, ki dovoljuje, vladi uvesti strojro cenzuro nad vsemi časopisi. knjiirami in pamfleti.
nia Mellonom in Kelloirgom in da sta ohe st rank i preeej natančno jpojasmili svoje nazore.
Sovražnik unije izginil
DI BUQUE. Ia.. 21. jttnija. — Pekovski mojt4ter Reanale}-, ki je vedno gobezdal, da bo mnitnl tukajšnjo pekovsko linijo, je nezna-nokam izginil. T'pniki .so mti dali zapreti pekarijo.
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJIT. Dasta to nai« cm sled*6ei	f
JUOOIL1TIJi :
1000 Din. — $18.50 2000 Din. —$36.80 5000 Din. — $91.50 Pri naluMilih, H snataj« nanj k«C k«t m Kart itearjer rkinun »m«*«]
tu poštnino ill druge »tredke.
mm zadnje pette ta ls»ta£nje "Peitnl Ukovni
1»
ITAJLUA Df ZASEDENO OZEML3M\
200 lir .......... $ 8.80 500 lir..........$21.00
300 lir •............ $12.90 000 lir ..........$41.00
M aaraiilih, ki nttaje mmK kM Mi Ur n !■■■■■ pmk«] p« u eealer tm poitnlno in druge strc#ke.
■w«Ua u adaje peftie ta IsptalaJ« f JaMjeMfca kreditu kmka
Ea poiilj* tre, ki preeegajo PBTTISOO DINABJEV all pa D V AT 18 OC LIH dovoljujemo po mogočnosti fee poeeben popust. Nntrjea ta fina sedal al ■te!—. Maja m veOaal ta Mp& k tega raslega na al amii padati aatantne eene t—grel.
ke aaje pride prrhinl deaar ? reke. POtaJATVE PO BBZ90 AYN£K PISMU IZVRŠUJEMO W
ivajkbajšem Času teb baCunamo ka stroške
Order aO pe
Not lerk
Torte, M. T.
tli
" *


v


GLAS NARODA
: G9LOVEHS DAILY)

Ornmei and PuMbjked by taurnmšBG POTLJ8H0W COMPANY!
(i Corporation) v preetdent	Louis Benedik, *r«awr
Plati of buamooi of the corporation and addresses of above officers 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y
f* Q Ii AJB N A p O D A "Fofas of People"
--3—^r-—s-ir?r-:--
Čičerin « Rusiji in Angliji
liMMed Every Day Except Sundayp and Bolidqye.



Za celo leta velja Uet na Ameriko
in Kanado ___$6.00
8a pol leta___$SjOO
Za ietrt leta------ $1.50
Za New York ta celo leto — $7.00 Za pol leta .................— $3.(50
Za nioeemetva Za pol leta —
celo lato _ $7.00 ______ $3.50
i
I
: l
C
I
h i
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Wo* Naroda" ittoja vsak* dan ievzemH nedelj in praeujkov.
Dopin brss podpisa in osebnosti se no priobčuje^« Denar naj se blagovoli poiiljati po Monqy Order. Pri /premembi krs^a naročnikovi prosimo, da se tudi prejšnje bivališče nameni, da hitreje
najdemo naslovnica.
MGLA8 K A K O D A", 82 Goptlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.__
"D O G O V O R P*

Nfl. tretjem kongresu Sovjetsike Unije je imel ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin obširen govor o sveto\1no-})oliti*hiem položaju. Na'jdalje se je .zamudil .pri Angliji, iz česar je razvidno, kako tcižko je zadela so v jet e angleška odpoved jpogonlbe. ki jo je lani podpisal McDonald.
Čičerm je trdil, da se opažata v stališču velesil napram Rus rji "dve; kategoriji kombinacij, dve važni, takorekcle nasprotni tendenci. Ena kategorija svetovnih komibinacij obstoji v ustanovitvi enotne fronte proti sovjetcun druga kategorija pa v naporih, ki izhajajo iz antagonizma velesil in zasledujejo cilj, da .se Rudija pritegne v to ali ono kombinacijo kapitalističnih držav. Talko .se je v Franciji (za časa Herrkrtove vlade pojavila v časopisju in v izjavah državnikov tale kombinacija: Francija proti Angliji, to se pravi Francija. Rusija skupno s Poljsko in Japonsko proti Angliji, ki zopot potegne Nean-eijo na svojo stran. Bilo pa je še drugih 'kombinacij ; n. pr. Nemčija z Rusijo.
Tretba pa je reči. da v poslednjem času prevladuj; prva kategorija. Enotna fronta proti Rusiji
Odkar je minula nesrečna sveftovna vojna, ki je |M>vzroičila to-(se .ustvarja okrog Zveze Narodov, liko gorja, pitajo državniki narode in javno mnenje sveta s svoji- Glavno ulogo -v tein iigra prejko-
sHej Anglija.
Angleški zunanji minister siccr
mi "dcngovori", konferencami, shodi in oibljubami, katerih ne smatra uikdo resnim.
Tako igraokanje nima v rtisnici nobenega drugega resnega na-' oficijelno izjavlja. da ni nikak mena kot nuditi nekoliko razvedrila par diplomatičnim razvalinam, povzročitelj in inieijator kakrš-ki se ablrajo sedaj tukaj, -sedaj tam ter kujejo naMepe, ki naj bi preobrazili svet ter mu vrnili mri4, srečo in zadovoljstvo.
Treba bi bilo cele knjige, če bi hoteli navdsti vse konference, ki so se za vršile izza časa, ko je bilo sklenjeno premirje. U«pCh vseh teli pa je bil podobeai ničli.
n ill kol i načrtov za enotno fronto proti nami, da to ni bil in tudi nc bo. Toda neka deputaeija »konservativcev se je obrnila na angleško vlado z zahtevo, da prekine odno-Take konference niso bile nikdar uspešne ter tudi nikidar liejšaje z nami. Kot poroča ktmserva-
bodo, kor jim je manjkalo in jim manjka tudi sedaj skupnosti interesov onih, ki so zastopani na takih konferencah in shodih.
Najbolj klasični slučaj za to nam nudi opijska konferenca, ki se je vršila lansko leto. Namen je bil iztrebiti proizvajanje opija ter trgovino z opijem.
Tozadevne predloge .so stavili ameriški delegati, a Jasno je bilo takoj o<l početka, da bodo tozadevne 'predloge odobrile le države, ki niso direktno priaadele pri proizvajanju in razj>ečavanju strupenega opija. KoneJcno je bilo sprejeto neko .skrpucalo, ki ni nikomur podobno ter pušča trgovino z opijem tako kot je; bila, vsaj v sve-jnjih mesecih omahljivo. V početjem biMvu.	i icu leta je angleška vlada predfla-Vsi moralni hi človekoljubni pomisleki iziginejo, kadar pride vihala pogajanjst. mi smo se pripra-t-Jin materi jalLstienem svetu m pošte v denar, kadar pridejo vpoštev J vljeni pogajati; naj sovjetska vla-interesi te aii one državne zakladnice. intemtsi skupin, ki črpajo ve- ^ da stavi predloge, mi bomo te iikanske dobičke iz bede in propaiosti celih narodov ali širokih slo- predloge proučiti.
tivno easopi-sje, je zunanji ministri- izjavil, da Anglija ne more prevzeti sama odgovornosti za ]>relom s Sovjetsko Rusijo. To bi pomenilo, da bi bila Anglija v stanu prelomiti z nami kot članica e-notne front v
Oficijelno držanje angleške vlade napraon nam je brio v zad-
jev številnih narodov.
V Ženevi je bila ravnokar zaključena konferenca glede omejitve oboroževanj. Tudi cilj te konference je bil hvalevreden, a kaj se je dejanski doseglo?
Bodimo odkriti tt<r recimo, da ne dortfi več kot nič.
Nelkaitere države iso podpirale te določbe, druge zopet druge ter odklonile podpis nadaljnih. Vsaka posamezna država je imela v očeh tvoje lastne interese ter pristala v določbe le v sluieafju, da so prijala njenim interesom ali da jim vsaj niso nasprotovale.
Predbednik konference je izjavil, da sicer niso dosegli razoro-ženja, da pa so storili velik korak proti uresničenju tega cilja.
Res, to je visok cilj in tudi uresničljiv, a dokler bo organiziran svet tako kot je sedaj, dokler bo vsaka posamezna skupina pripravljena braniti svoje intereise z orožjem v roki, toliko časa 'bo tudi ta cilj inedqfiegljiv.
Kako daleč je Nvert oddaljen od zaželjenega cilja, ki pa ni cilj diplomatov in profe&ijonalmh politikov, nam kažejo dogodki, ki "so se -zvrtali iaza konca evetmiie vojne. Vojno so vo-jevali "za demokracijo in prostost majhnih narodov". — Tako so pravili narodom takrat, ko je bilo treba šteti denarje ter prelivati kyi. Na.versaiflski konferenci pa se je izkazalo, da se je vršila vojna izključno le v namenu, da se porazi Nemčijo ter uniči njeno naraščajočo trgovsko silo.
To se je zaveznikom tudi posrečilo, in kakorhitro je bila zmaga zagotovljena, so prišli s pravo barvo na dan. Raizdelili so meds?* nemške kolonije, ki jadrajo s'daj pod lažnjivo zastavo "mandatov", naložili Nemčiji velikansko vojno odškodnino ter pričeli tako šikanirati poraženega sovražnika, da ne bo mogel še dolgo stopiti na noge ter postati nevaren zmagalcem.
Vse za demokracijo in prostost.
Ker pa je treha ljudem ali vsaj gotovim slojem ljudi vedno si-pati peska v oci, «*o pričeli nkhcevati različne konference, ki stanejo narode velike svote denarja, a ne dosežejo ničesar.
Svet ni ostal talk kot je bH, ipač pa je ipoHtal še slabši, kajti vojna je povečala brezdno med revežem in Ibogatmom ter prinesla koristi le majhni lupini veleindustrijalcev. trgovcev in liferan-tov, dočim je na drugi strani vpropastil številne, ki sso prdje životarili vžaj tako koit se primeroma spodobi -človeku.
Dogodki v Maroku in na Kdtajskem so živa prKa breaplodno-sti takih konferenc iu dogovorov.
M:i smo odgovorili: **Mi smo z največjim veseljem pripravljeni .mačeti pogajanja, hote-li bi le vedeti. v čem je pogodba, ki smo jo podpisali z MacDonaldom za an-gile?<ko vlado n sprejemljiva. Povejte nam ito. ix>tem bomo ved ill. kakšni preillogi «o mogoči.'' To te ni zgodilo.
Danes je stališče angleškega zunanjega ministra nekoliko drugačno. On pravi, da je obnova prijateljskih odnošaijev s ŽSovjetMko Rusijo nemogoča, dokler ta ne list avi svoje .profpagamde. To je že nekaj drugega. To je doslovna ponovitev besed lorda Curzona pri janinem edinem srečanju v Lausanne. Jaz sem Curzonu tedaj odgovoril : "Mada in njen celi aparat sn obvezujeta, da ne bosta u-ganjala nobene propaigainde, vlada pa ne more prevzeti odgovornosti za to. kaj pravi kak zasebni državljan. Mi ne mOremo prisiliti komunistične stranke, da neha biti komunistični a stranka. Mi ne moremo članov 'komunistične stranke siliti da nehajo 'biti 'komunisti.""
ln Ourzon mi je odgovoril:
"Če gre za to. da se ne vodi 100-odstotna, ampak 50-odstotna propaganda, sc vlada njegovega veličanstva o tem ne more pogajali."
Isti motiv zveni v Ohamberlai-novean pozivu: "Ustavite propagando !"
V nadaljnem je Cičerin razla gal, da ruska vlada kot talka in njeni diplomatic ni organi ne vodijo propagande, da pa Rusija odklanja zahtevo, da se odr če komunizmu. Izjavil je:
"Skušnja prvega leta je pokazala. da se nas ne da vreči, da tu stojimo in bomo tudi ostali. J v suis, j V ceste." In v aluziji na n ki Leninov odgovor leta 1910. voditelju menjšeVikov Martovu, ki je hotel vreči -boljševiški otlbor ruskf socija.ldemokrrt.«jke stranke. .}e dejal C'i'erin :
" Chamberlp.iin nam pravu "l-staviti se mora vsaka propaganda. komunistična stranka mora prenehati 'biti komunistt ična." tedaj mil moramo kot nekoč Lenin Martovu odgovoriti: "Fjiitofc-k*, citoven Chamberlain." "Po-skusite, meščan Chamberlain."
"Oni so to že posksili, pa se jim ni posrečilo. Kaj tore'j hočejo Vojaio? Vojne ne morejo lioteti. Novo i nt ir vene i jo Tudi to so že« poskusili. Kaj torej hočejo? Oni morajo razumeti*, da m* mora ustvariti med Anglijo in nami. med kapitalističnimi državami in našo državo modus vivendi. Da pa sc tdoseže, mora Anglija urediti svoje razmerje napram nam kot vlada napram vladii in opustiti svojo dosediuijo zahtevo, da komunistična stranka preneha biti komuni-itdena.
Na tej podlagi se more razpravljati in ski- ipati. Ko smo 1. 1921. sklenili začasno pogodbo z Anglijo. ku jše danes edino veljavna pogodba med nami in Anglijo, smo predlagali Angliji, da s? pro-uče vsa vprašanja, ki nas intere-sirajo. da se ustvari v vseh teli vprčišanjih med nami in Anglijo modus vivendi. Lloyd Georgeeva vlada ni marala take konference. Tudi Mac Donald se ni spu ščal v poilrobno konkretno proučevanje vseh spornih vprašanj.
Dokler pa se to ne zgodi, bo obstojal med nami iai Anglijo in torej v celokupni mednarodni politiki oni element nestanovitosti. ki je tako mučen za kapitalistične države.
Predno je odpotoval pater Ko-verta v Rim. se je prisrčno pošlo-
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Sadjarstvo na Goriškem.
Leta 1924 se je iz Goriške izvozilo za :} milijone lir sadja. Ta iz-
vojno. V zadnjem času se je naše ljudstvo oprijelo gojenja breskev.
•la
vil od ameriških Slovencev, po-ivoz Sl' ni dosegel višine pred sebno pa od svojih pristašev v Chicagu.
Povedal jim je. da ni nikdar nameraval kaiziti miru ter se jim je zahvalil za v.so njihovo dosedanjo d<forad;'lnos!t.
V poslovilnem članku, so na na jbolj značilne 'besede:
— Vrjemite mi. da sem takrat najbolj vet^el. kadar sem topen.
Ce je to rcN, se mora nahajati Koverta že na tem svetu v devetih nebesih.
Kajti nihče ni tolikokrat in tako temeljito tepen kot on.
PLANET Z MILIJARDO LUN
Če bi se države 'za svoje lastne zadeve že vsjvj napol toliko zanimale kot se zanimajo za Kitajsko, bi število diplomatov za polo-^ vieo znižalo in še ta polovica bi
ne imela kaj dela.
*
Pred volitvami imajo kandidati navado vse mojjoče obljubljati.
Ce bi bil kandidat res pošten bi moral stopiti na govorniški oder t<vr Izjaviti: ; Cenjeni vol i le i, izvolite na to važno me-to poštenega človeka. In jaz seiti tak poštenjak. Da sem res. vam bom dokazal. Obljubil vam ne bom ničesar, da bom mogel vse izpolniti, kar sem vam obljubil.
Goriško stolnico obnove.
goriški stolnici s<f se za«" obnovitvena dela. V to svrho se je cerkev zaprla in se bodo verski obredi vršili deloma v cerkvi sv. Antona, deloma v cork v i liuakula-t . Iz ct rkve -n (nKtraniVi ve» mo-biljar: orirlr. spovednike, stole, omare, svečnike, oltarna kipe. prti itd. Kor za pevce dvigne d>> v:Šine >t-ra.n>kih galerij. V <^ta-lem ostane ■zunaivjtwt in notranjost cerkve ista.
V Divači
>o 10. maja pra.zm>\ aii 1.~>IV-I toic obstoja župnije. Cerkev v Divači je ena najlepših na Goriški m. Zlasti -o nekateri kip; iti pa slikt* \ prezbiteriji Izreilne mnetuišlce vrednosti.
•V Vršnem,
kjer po-iva primorski -lavček Simon (Jr «;orčič. so i^novali prosvetno društvo, ki nan stopa po p<-ti. začrtani od velikega doma če ga pesnika.
Edinost
piše tu-
P.ppis.
U j>o «vetu, 9 Bvojkn prijateljem Kitajsko ter ee slednjič izkrcal v
-Donipluka, Mo. •
Tukaj je umrl. rojak Prank Grampo\vian, -doma z Vrhnike. Bil je markantaii. obefcnost. Že v mladih letih, *iko je bil pri Soutamu v starem kraju, je bift navdušen sta naravo in za pototvamje. Bil j« eden xtttamwatoftjeiv g>lajim»kega. društva ter člaaa pap^rskega kluba. Želja po 4iofivljajiiJi «a je gna
(Košinerljem. ki je bil doma iz Že-ieznikov, se je pofdal v Južno Afriko. Oba sta v#<topila v bursko ar-madb. TTscda Košmerlja od tedflj ni znana. Grampovčana so pa Angleži vjeli. Posrečilo se mu je pobegniti v neko nemško kolonijo, 'odkoder se je s transportnim par nikom odpeljal v Vladivostok. Ma to je prepotoval vso Japonsko in
V Kovertovo di Rev. Trunk.
Sprva mu je pero še precej gladko teklo, zadnji čas se pa e-paža, da možak v služi svoje ime.
Zadnjič je povedal zanimivo zgodbo o Zidu. kaiteretga hoteli na TurSkem "ipopraviti"*. Zgodbe na tem mesitu ne morem ponatisniti, ker bi me zaprli za stran \
E,: zgnan .mi tvaški sprevod.
Pc vinski komuni-i i so te dni li t<'!i -premi/ :/. iroi:-ke Ixdnice in-k< ja svojega tovariša k vernemu počitku na domače pokopališče Ko so se prumikali proti pevnisk« mu mostu čez Sočo. si» t d druge - trani pridrveli karabinje: .ji n
vseh ozirih za-j sprevod ravnali.
I/, spi-tvoda so obenem aretirali kakih 20 komunistov ter jih od-snali v za;>ore. Kr>ta s,- je n;ifr> odj>eiljala na i)oko{)a!:"či' brc? •prevoda. Drugi dan sfr bili komunisti že izpuš'-eni i>: zap rov.
V jasnih invVh vidimo z daljnogledom na nebo4donu ono nebes-sio telo. ki zadnje stoletje najbolj /iinima astri nome. Planet Saturn je m. d vsemi nebe.siiimi telesi najzanimivejši. On ne krt»ži v neskončnem prost railstvu sam kakor «irligi sorodni planeti, temveč ga obdaja svetel obroč, ki je v svoji m sijaju čudovito lep. Za -Jupitrom je Saturn največji spremljevalec sobica. Njegov obseg je samo 30G0-kraJt manjši od obs. p-a olnea. « krog katerega kroži j>i> poti. ki znaša 1.400.000.000 km. Saturn napravi pot okrog sobica v 29 let. I?rez svojih tajinstvenih obroeev bi Saturn morebiti ne zbujal tolikegi zanimanja zvezdo-sloveev. Človeštvo ve pravzisprav zelo mal > o tem planetu, da^i ima modema astrmumija na raz.jmla-ire. kol.salne daljn. »irlede. ("Hio /vezdnslovea 1 diko razloči na Sa-turnu samo svt itlejše In temnejše }>ro^re. ki spreminjajo svojo lego Tnko. kakor su'-e plani * okr u svoje osi. Astronomi s,-» dognali. <la se zasnče Saturn eikn.ir -voje osi \ 10 urah. SaMirnovo leto je e0-krnt ve«-je o l našega. Saturnrrv ■lan pa polovico man.i^! od naše-
Zagonetni obroč, ki obdaja ta • > * a > i t. je zanimal že tialiieja. ti.i-iji-v l-lt--k(»p ji- bil s e- v e prešla'« la Ni	italijanski astre.nom
':o«ru i'i. kaj predstavlja ta obro *. >e 1 e p.o-Ui'je se je ]>■.-srei"do a^tro-ii'muoiii »nlkriti podrof)iin-fi strukture teira obroča. <'as-"ni j' pn-:: : do ziključka. da —t o ji obroč isveilejšega notranjega iu trm-ir-jše-a /iiuan;, ga il-'a. Zunanji obroč ji- manj razsvetljen negt) n« Tran j:. Prvotno so a-strojiomi mi sliii. da je obroč deb«-l k večji mit 20 km. Pozneje .i« bilo to nazira-nje ovrženo. ,Z i"-i tkmii zadj>i«^a tole*;a - o astronomi .ugotoviti, tla ie obroč deb 1 več -*o krb !in ■ rov.
nemoralnega pisanja. Svetujem j
pa dohtarju Poloni, naj piše na Vipavska oblina je dobila 550,000
San Fran.ci^cu. V Ameriki je v dobri veri, da bo koristil rojakom in selbi pomagal k boljšemu življenju, začefl iprodaljati delnice za rnajne. Podjetje ni u»"l>elo. Nato je začel a znanim rojakom Toma-nom, veteranom pokojnega srbskega krailja. izdajati v Ohicagi "Slovenski Gospodar". Pozneje se je preselil sem v Missouri "ter se lotil fatmerstva in prodaje zemljišč. Samo v Neeleville je prodal za pet deset tisoč dolarjev zemlje. Pred .šestimi meseci je začel bolehati na strašni bolezni — Ta-ku. Težke operacije na mogel prestati ter je v hudih bolečinaih umrl. Zaptvča žalujdčo ženo in tri. otroke. Bil je vseskoe naprednega mišljenja in zavektan Slovenec. ^Zaradi lažje izgovorjave si je v Ameriki nadel ime 43ram.
Bodi na lahk« tuja zemlja !
Poročevalec.
Iz Jugoslavije.
Dva a vi j a tika ponesrečila.
V	Mostarju «e je prij>etila težka aei-oplanska ' nesreča. Podporočnik Jjtmgič in narednik Miško-vič sta .s« dvignila v višino 2000 metrov. Ko je aeroplan plul proti Nevcsinju. zaioti'1 ga je vilrar. Po ne>rcči je istodobno pokvaril tudi motor. Aj iroplan je treščil na tla. Naj-edaiik ALiškovič je ostal nc mestu mirte v. podporočnik Jungle pa je težko poškodovan in se dvomi. da bi okreval.
Zanimive arheološke izkopnine.
V	okolici Šida v Sremu je vinogradnik Milakovič pri prekopavanju vinqgrada naletel na lonec, napolnjen s starodavnim na-kitoan (zapestnic-, uhani itd.) Sremsko poglavarsiv-o je poslalo strokovnjaka na lice mesta, ki je ugotovil. da so najdeni predmeti velike arheološke vrednosti ter da potekajo iz brončene dolK1. Vsi pnd-meti so bili izročeni narod'nemu muzeju v Beogradu.
Mošo Pijade obsojen na 20 let ječe
Te dni je bila v Beogradu razglašena razsodba v znanem ko-munistianem p roe os u proti novinarju Maši Pijade ju in tovarišem. Obsojeni so: Mošo Pijade na 20 let težke jelce, Crpčič na 10 let. Cipčičeva žena na 2 leti. Životič |Da 10 let, G joka Pašič na 10 lot in Vinkpvič na 6 let težke ječe. Vsi obsojenci so prijavili priziv proti raz-sodbi.
VQLA8 NAHODA". TOE BRST JUGOSLAV ADVERTISING 96D9SEH.
pristoijno mesto. Mogoče bo imel s Trunkom vif- sr^'ee, kot jo je unci z menoj.
Rečem pa samo toliko; če hi z K'sakim frančiškanom tako napravili kot so hoteli napravili Turki •z dotičnim Židom, bi človek lahko
frančiškane ne prste se štel. *
Pred vojno je bila v SleVeniji taka navadaf. da so porotniki krat-komalo oprostili vsako detomo-rilko.
\'sleiltega so ibili detoinori na dnt-vnem redu. Med vojno in po vojni se je pa v tem < žiru precej Lzpremenilo. Detomorilke dobe ponavadi od dveh do desetih let. T leto m or o v je vedno manj. Zadnje leto sta bila samo dva. > Ali bi ne ibilo dobro, če bi se iste taktike poslužila tudi ameri šli.a sodišča ter kaznovala z dolgimi zapornimi kaznimi vsako žensko, ki usmrti svojega moža?
Stavim, da bi .se silno zmanjšalo število takih umorov.
*
Robert La Follette, ki je kandidiral za predsedniško mesto Združenih držav, je utnrl.
On je bil mož najlepših nazorov. Xjt'govo delovanje je bilo kristalno čisto, njegovi nameni sto bili najbolj pošteni. Potemtakem seveda ni čuda. če ni bil izvoljen za predsednika Zdriuženih držav.
Ameriškim kapitalistom ni uira-jal. Postibno se jim je zameril z nekim pri prostim ral?unom, ki se glasi: Za Vsake tri am t Tiske vojake. ki j>o .padli v svetovni vojni na francoskem bojišču, je v Ameriki nastal en milijonar.
Prelita kri ameriških vojakov je bila potemtakem strahovito dragocena.
*
V nedeljo me je prijel znani frater na Osmi cesti za besedo, ker sem bil omenil, da je bil na banketu irt?koliko eiknjen.
Zapisal sem. kot so mi rojaki j-poročili.
Ker pa zahteva zadoščenje, mu ga dam na tem mc;<tu. Konštati-ram. da znani frater na Osmi cesti ni nikdar v svojem življenju okusil niti kajJjice opojne pijače.
Menda je s item zadovoljen.
lir za podrte vojašnice,
ki jih je odkupila italijanska država. Vipav-ka eVŽ-.ina šteje 11 ti-oe pri'bivaibrev. Kljub t"mu je brez sodišča! Zato je razumljivo, da se je <edaj pojavila splošna za-^hteva po sodišču, ki je v tem me-stceu obstojalo na l 100 1 i iu k se ie ukinilo šele pred kratkimi leti od italjanske oblasti.
Padanje nezaposlenosti v Italiji.
V prvem četrtletju t.l . je znašalo število nezaposlenih v Italiji 142,552 napram 21s.7M) \ mak'
dobi lanskega 150.44:) dno :il
eta m napram
decembra 1924.
Zilaj ]>revladuje v nasprotju s prejšnjimi Irpotezami nabiranje, ■i;, tvori Kitnninv obroč ogromno število lun. Saturn ie glede spremljevalcev najbogatejši planet. X;"1-kaieri a-tronomi so mnv-uia. dn n ima <•!:> milijardo. Pole" ogrnili n tga števila teli neznatnih sprr.mljt vak-t-v ima Saturn š - de-s» t v« "-jih lun. med njimi je znan /'asti T:?an. ki so sra odkrili v IT. -1 o b t j u. tei* Feba in Todida. od-•krita šelev novejšem času. Ta dva - pre-mljevalea >ta zelo daleč od pbiuct i. Ob-vj des«'j,«rra spri mlje-\ a lea je zelo majhen. Celo Titan, ki je najvo'jl noti Vsinii Saturno-vimi lunami, ima 5000-krat mauj-j š: obseg nego Saturn.
Naše poslovanje,
MP
katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah.
Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ;
v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c.
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2?° od vsakega zneska..
Preskrbujemo v hranilnicah v stari do-movini naložen denafr in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shreuijene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povrartek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno.
fit ANK S A USER STATE BANI
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.

Si?'*: Zri.-.Vi-'W-iiiE-i--..,
il, , 1 " -i jK-"*! ž<r -j f±y -•aftsi-sž&at:i.
•• •«	'-V-	'■.".i

Anton Čehov:
ROTSCHILDO VE GOSLI
Mestece je l>ilo majhno, bednej-št* od va-si. in v njem so živeli siko-ro edino starci, ki so tako redka umirali, da je bilo že nerodno. Tudi bolnica in ječa sta potrebovali le malo kiNt. Z t no besedo, šlo je slabo. Ako bi bil Jakob [-vanov rakvar v gubernijskem mestu, bi imel gotovo lastno hišo in zvali bi »ra Jakob Matvjejevie, tu v mestu pa *o sra imenovali kar Jakob, a njegov vzdevek je bil — Bronza ; živel je mbožno kakor navaden kmet v stari hišici, ki je imela eno sobo in kjer >o bili nameščeni 011. njegova žena Marta, |><-«". širok postelji za dva. krste. stružnica in vse gospodarstvo.
Jakob je izdeloval dobre, trdne krste. Za kmete in meščane jih delal p » svoji postavi in s - ni nit" enkrat zmotil, ker večjih in kre;»-kejših ljudi ni bilo nikjer, niti v zaporih, <lasi jt» štel že sedemdeset let. Za plemiče in ženske pa jih jt kz.l 1 i val j»o meri in se je posluževal pri tem železnega aršina. Naročila za otroški* krste je sprejemal zelo nerad in jih je delal naravnost brez mere, s prefeiran-.i<'111 in j vedno, ko je prejeanal plačilo za delo. govoril:
—	Odkrito rečeno, ne bavim se rad z bnkljarijami.
l?az«'n rokodelstva mu je nekaj malega nc*Lo tudi igranje na <;osli. \ mi >t ru je na svatbah navadno igral židovski orkester, ki pa je \odil poeinjeval <• Mojsej lljie Sabkrs. kateri j«* spravljal nad polovico dohodkov. Ker j«- Jakob zelo lopo igral na «?osli zlasti ruske pesmi, ga je Sahkes včasih najemni za svoj orkester z dnevno p'ačo ">0 kopejk, ne vštevši darov. ki so jih dajali gostje. Kadar j", Bronza	v orkestru, ledaj »se mu je predvsom potil in rdt r.il obrdK; bilo je vroče in dihalo je po česnu, da bi se človdk lahko zadušil; <io-li no ječale, na desni mu je hrupel na uho kontrabas. na levi pa plakata flavta, ki jo .]<» iLria'! mršav Žid. s <m1o mr žo rdečih in sinjih žilic na »-čin in ki s«- je pisal kakor znani bogatin Rotschild. Ta pro-kleti žiiI je hotel celo liajveselej-k« pesni' igrati žalobno. Br^-z vidnega razloga je v Jakofba proni-kalo so\Tašt vo in prezira nje do zidov, zlasti ilo Rotschilda ; začd s<* je z njim prepirati in ga psova-ti; nrk(>" tra jo hotel celo pobiti: to mil jt- Rotsvhild zameril in nri divje zabrusil v obraz:
—	Ako bi v,i- ne vpošteval radi \ašega talenta, bi že davno zleteli fkozi okno!
Nato je zaplakal. Zato Bronze niso pogosto vabili k orkestru, le kadar j»> bilo to neobhodno potrebno. če je manjkal kdo ed Židov,
Jakob ni bil nikdar dobre volje, kajti imel je neprestano strašne izgube. Na primer ob nedeljah hi praznikih je bilo greh delati, pond lj"k je težaven dan, in na ta način m* je v krtu nabralo o-kro? dvesto dni, ob katerih je bil prisiljen držati roke križem. In kaka iziguba je vendar to! Ako je kdo v oiiestu slavil poroko brez godbe, ali ako S^akhes ni povabil Jakoba, je bila to tudi izguba. — Policijski nadzornik je dve leti bol hal Ln hiral. Jakob je nestrpno pričakoval negove smrti, toda nadzornik se je napoti zdravit v gubernijsko mesto in je turn u-mrl. To vjjtm je brla izguba najmanj d«set rublje v, zakaj krsta bi morala biti dragocena in izločena. Misli na izpube so nadlegovalo Jakoba zlasti ponoči; polagal je poleg sebe v postelj gosli in ko so mu lezle v glavo vsakršne nesmiselnosti. je drgnil po strunah, gosli so v temi zvenele in njemu je bilo borje.
Šestega maja prošlega leta je Maria nenadoma zbolela. Starka je težko dihala, pila mnogo vode in se opotekala, vendar zjutraj sama zakurila peč in šla celo po vodo. Pod veeer je legla. Jakob je igral ve« dan gosli.- ko se j? že popolnoma stemnilo, je vzel
gočasja začel računati skupni zne«ek celega leta. Naročunil je več ko tisoč rublja i v. To ga je tako pretrewlo, da je izailučil raču-'. ne na tla in pomandral. Nato jih* je pobral. mlaskal z jezikom in globoko in trudno vzdihal.
Mislil je, ako bi teh izgub-; Ijenih tisoč rubljev naložil v ban-; ki. bi nabralo na leto najmanj 100 rubljev obresti. To se pravi, da je tudi tedi štiristo rubljev i7 guba. Z eno besedo, kamorkoli sej obrneš, le izgruba in drugega nič.
— Jakob! — ga je poklicala Marta nenadoma. — Umiram!
Ozrl se je na ženo. Njen obra.T je od vročine rožaisto sijal ter je bil nenavadno jasen in radosten. Bronza, ki je bil navajen, videti njeno obličje vedno bledo, plaho in nesrečno, se je sedaj prestrašil. Podobno je bilo. kakor da u-niira in se vese.i, da se končno na v ko reši te hiše, krst in Jakoba. . . Gledala je v strop, gibala z ustnami, na obrazu pa se ji je izražala -reča, Jtakor da vidi svojo rešiteljico smrt in ž njo šepeta.
Že se je svitalo in skozi okno je i;ilo videti žarenje jutranje zore. Gledaje na starko. S3 je Jakob spomnil, da je vse življenje ni niti enkrat pobožal, niti enkrat po-Ijubimkal in da mu ni niti enkrat prišlo na um, kupiti ji robec ali prinesti ji karkoli sladkega, le krieiil je nanjo, karal jo radi iz-gub in ji crrozil s pestmi; res je nikdar ni pretepal, a vendar jo j;
I Vzomi svooj ■št ar ko dn (pojdi z bogom. Na svidenje!
—	Napravite mi dobro, — je zaprosil Jakob. Sami veste, ako bi jo, recimo, bolel život, ali kaj znotraj, tedaj bi bili dobri praški in kapljice, ona pa je vendar pre-hlajena. Pri iprehladu pa je prva stvar, spraviti v tek kri, Maksim Nikolajič.
Ranoceinik je že poklical nastopnega bolnika in v čakalnico je .stopila ženska z dečkom.
—	Pojdi, pojdi! — je zaklical nevoljno Jakobu. .Zastonj se truditi!
—	V tem slučaju ji nastavit? u>aj pijavke. Večno vam bom hvaležen.
R-aaiocelnik se je raizsrdil* in za-Jerič a l:
—	Reci še ka>j! Tepec! . . .
Tu da Jakob se je razjezil in ves zardel, a rekel ni niti besede, prijel Marto za roko m vedel iz čakalnice. -Šele ko Rta sedla na voz. je jezno in. zaničljivo pogledal na bolnico in dejal:
—	Prave umetnike so vas nastavili tu. Bogatinu bi pač -postavili rožiče, a ubožici ne privoščijo niti pijavk*! Lopovi!
Ko sta dospela domov in sto-•pala v Mšo, je Marta kafkih deset minut stala, naklonjena na pc?. Zdelo se ji je. a/ko leže, da ji bo Jakob govoril o izgubah in ošteval. da samo leži in noče delati. A Jakob jo je opazoval s skrbjo in indslil, da je jutri Jovan Bopro-felare, pojutraišnjim Nikolaj Oudo-delinik. potem nedelja, nato' pr* pondeljek. — težavni dan. Štiri dni ne bo .smel delati, a Marta e-nega teh dni gotovo umrje; to se pravi, da mora naipraviti krsto danes. Vzel je svoj želetzni aršin.
Mrašil jii ona je vedno drevenela od strahu. Da, on ji ni priporočal.Ist0?*1 k starki in ji vzel m-ero.
naj pije čaj, ker sta imela brez tega itak dovolj velike izdatke, in ena je uda le toplo vodo. Tedaj jc raumz-il. otd česa ima sedaj tako
tuje. radostno obličje in postalo mu je tesno pri srcu.
Ko je dočakal jutra, je vzel pri sosedu konja in odpeljal Marto
v	bolnico. Tu je brio malo bolnikov, za*o mu ni bilo treba dolgo čakati, kake tri ure. V njegovo veliko zadovoljstvo to pot bolnikov ni sprejemal zdravnik, ki je bil sam bolan, nego ranoceinik Mak-im Nikolajič. starec, o ka-t< rem je šel po mestu splošen glas, da razume več od zdravnika. da.si je pijanec in pretepač.
—	Zdravja Lščeva. — je dejal .iakob in vedel starko v čakalnico. — Oprostite, da vas nadlegujeva s svojimi ničevostmi, Matk-sim Nikolajič. Izvolite pogledati! Zbolela je družica mojega življenja, kakor se govori, oprostite Izraz! . . .
Ranoceinik je nannršil sive ob?-|
vi	in božajoč se po licih jel ogledovati starko, ki jc sedela na ta-buretu zgrbljena, mršava. ostro-n osa in z odprtimi us trni, t?r je bila v profilu .popolnoma slična ptici, ki bi rada pila.
—	M - da. tako. . . je počasi iz-pregovoril ranoceinik in vzdih-nil. — Influenca. morda tudi vročica. Sedaj je po meistu razširjen tifus. No, da! Starka je v letih, slava bogu'. . . Koliko je stara?
—	f'ez leto jih bo sedemdeset, Maksim Nikolajič.
Da, da. stara je. Treba je to upošt- vati.
—	Seveda, prav ste izvolili pripomniti. Maksim Nikolajič, — je dejal Jakob vljudno se smehljaje. — in snčno se vam zabvalujem za vašo prijaznost, toda dovolite mi omeniti, da hoče vsaik črv živeti.
—	Kaj še! — je vzkliknil ranoceinik v tonu. kakor da bi bilo od njega odvisno, ali bo starka živela ali umrla. — Tako tedaj, moj dragi. polagaj ji na glavo hladn* obkladke in dajaj ji te praške po dva na dan. Potem pa na svidenje!
V izrazu njegovega obraza je Jakob videl, da stoji stvar slabo in da praski več ne bodo pomagali ; jasno mu je bilo. da Marta kaj kmalu umrje, ako ne danes — jutri. . . Lahno se je dotaknil rano-celnika ob laket, poanežiknil z oe-mi in dejal polglasno:
—	Treba bi bilo nastaviti roži-
-ŠK
ZANMNHMW Kf) RIS TIH f 04 ATI I
(Foreign Uqguag« Information Service. — Jugeelav Bureau.)
PRAZNOVERJE GLEDE ZDRAVJA.
V jako zanimivem radio-preda- j vati, da oči oslabijo, ako si obrije-vanju je Dr. W. L. Munson, zdrav'jo brke, oziroma da korenje po-stveni uradni države New York, večuje pogum. Treba tudi precej-gOMoril o praznoverju v zdravstvo- j šiije doze lahkovernosti na strani uih rečeh.	. človeka, ki veruje, da mehurček
Od lia-jdavnejših časov človeške: l.oike siurJdjive vod' privešen na zgodovine pojavlja ž.llja po-vratu odganja nalezljive bolezni, znanju in razlaganju stvari. Kar j ali da oreh v žepu je dober proti se tiče zdravja, je človek spravljal vnetju živca ali da krompir poma-bolezni v zvezo z nekaterimi do- ga proti revmatizmu. Enako ne-godki. dostikrat samo dejstvo, da 12.111119, je vraža, da prva deželica se nekaj slučajno pripetilo v zvezi v maju pomaga proti bolezni nn 7. boleznijo, se je smatralo za vz- očeh. I11 kako naj si človek razla-rok oziroma lek dotične bol ezni, j »a, zakaj nekateri ljudje verja-V nekaterih slučajih blaznasti so 1 mejo, da spustiti kij m"* dol po hr-1 j udje opazila, da je bolezen slu- btu -ustavi kri iz nosa. čajno začela ob nekaterih poseb-! Vse to bedasto praznoverje je nih fazah meseca. Zato s eje me- preostanek iz davnih dni, ko so sc-smatral za vzrok blaznosti: an- ljudje verovali v čarovništvo. V gleška bes».'da <•l^lnatic*, (blazen) današnjih časih, ko vemo nekaj spominja na luno.	več o zdravju in t. vzrokih bolez-
Trciba bd bilo cel« knjige, da bi ni- te vraže so le smešne, kadar opisali vse različne vraže, ki so nis-o m varne, kedo-j cvetele glede zdravja. Ali Ljudska izobrazba glede Vzro-
iigodtgi jnladosti. iapirkizem je, Veli^to iseuzaeijo, ^ abudHi tsyoj
smatral Flammarion saa vedo. 11c' čas Fianunarionovi poleti v balo-pa za vero. Že v - prvih njegovih j 11 u (18*37—173),vko je hotel prou-knjigah — "Bog v prirodi" (letajčiri atmosfero. Rezultale teh opa-lc?67), se skriva, kakor pravi nje- zovanj je opisal v knjigi "Atinos-gov življenjepLsec. "za znanstve-'fera" (ISTI) ki velja -a njegovo ni kom pesnik in filozof z in wttč-! najboljše, res čisto znanstveno de-nimi nagnjenji.'- Vse to je Flam-ilo iu za najvaržnegše delo o poja-m ar ionu za^wralo vrata v oficijtd- j vih v našem ozračju, ni znanstveni svet, ki ga nikoli ni j Flamimarion je bil rojen 26. fe-priznal za učenjaka, dasi je napi-{bruairja 1842. v Montignv-le-Roi. sal celo vrsto strogo znanstvenih ] \ zh^dno d Pariza. Najprej je št u-
iliral teologijo, ker pa je bila nje-
Poleg delovanja v lastnem ob-
gova rotlbina v denarnih stiskah.
servatoriju. ki si ga je bil uredil ,noral izstopiti iz sem-mišča ter
sc lotiti praktičneipra po kije a. Učil so je i>4-i nekem gravfirhi. obeaiem pa je študiral tudi privatno, tako da j«' 1. 1858 z uspehom maturiral.
v Parizu je bil Flammarion urednik aH -otrmlnik številnSi }>oJjml-no»znanstvenih revij. <>d katerih je najbolj znana revija ''Cosmos".
Potem je ona legla, on pa se je prekrižal Ln jel delati krw-to.
Ko je bilo delo gotovo, si jc Bronza nadel, očala in zapisal v svojo knjižico : /
—	Manti Ivanovni krsta — ? rublja 40 kopejk.
In jo vzflihniil. Starka je ves čas ležala molče in zaprtih oči. (^vce;r pa, ko se je izmračilo, »o tifciiaflonia poklicala s4arca.
—	Ali se opominjaš. Jakob. — jc vtprašaJa, veselo ga ogledovajc. — Ali se >:poraiinjaš. pred petdesetimi leti nama je Bog dal dete-ce z belokodrimi laiski ? Tedaj sva po 1 dala na rečici -in prepevala
. . . pod vrbo--In bridko se
na-sjnehnivši je pristavila; — T' mrla je deklica.
Jakob je naipel sv olj sponi'ii. a fce ni mogel spomniti niti otroka, niti vrbe.
—	To se ti sanja. — je dejal.
Prišel je duhovnik, jo obhajal
in dejal v sveto poslednje olje. Nato j^ Marta jela mrmrati nekaj nerazumljivega in je proti jutru Izdihnila.
Stare sosede iso jo umile, olek-le in položile v krsto. Da bi ne bilo treba odveč plačata cerkovnika, je Jakob sa-m čital psalter in za grob niso nič zahtevali, zakaj pokofpailišerii strežnik je bil njegov kum. £tirj? mužiki so nesli krsto na pokopališče, a ne za denarje, nego vz spoštovanja. Za fersto so stopale .starke, berači in dva bebca, a Ijudistvo. ki jtih je sreeavalo. se je pabožno križalo. Jakob je bil hudo zadovoljen, da Be je izvršilo vse tako pošteno, spodobno in paotini ter da ni nikogar žalilo. Ko se je od Marte zadnjikrat poslavjlal, se je dotaknil z rotko kršite in mislil: — Letpo delo.
med njimi jih je nekaj, ki so zlasti nevarne in uWtgnejo provzroči-ti veliko škode, ako človek v nje veruje. Imamo pa trudi precejšnjo skupi.no bolj nedolžnih vraž. ki ne škodujejo nikomur, razun pameti onega,' ki v njih veruje.
Nekateri, na prim- tr, pravijo, da niz jantarjevih kroglic okrog vratu preprečuje golšo (krof). Mi znamo, da nezadostna količina joda v hrani je vzrok te bolezni — koravde box!o pomairale le tedaj, ako se poskrbi za primerno dozo joda. Kdo pa ni že sjišal, da legar (typhoid fev'«r) baje izvira iz izpuhov močvurjev. gnjilih odpadkov in troihno.be in da terpentina in sladkor preprečuje to bolezen? Mi pa znamo, da ta bolezen nastane. ako neka mala klica prodre v naše telo. 111 da se bolez 11 preprečuje potom primernega cepljenja. Ali niste že slišali govt rice, da nočni zrak iz močvirje v provzročuje malarijo? Mi znamo, da se ta bolezen razširja potom komarja, ki prenaša klice 111 al ari j. Nekateri pravijo, da čebula pomaga proti kožicam ; verovati v tako bedarijo lahko privede v smrt. kajti edino preprečilo je cepljenje koz. Ose,-ljena svinjina je baje dobra v slučaju rane na nogi. da se pr ipreči 111 rt vi eni krč ; za ta krč (tetanus) pa je injecija primernega proti-strupa edina odipomioč. In takih \<raž jih je še 11a tisotče in tisoče. Ako predavatelj bi bil -znal za slična prazno verna zdravila pi nas v starem kraju, bi bil iiihel na razpolago še veli/ko bolj značilnih prim- rov.
Ako človek veruje v vse te vraže, je v vel "ki nevarnosti, da umre radi bolezni, ki bi se bila dala prav lahko preprečiti ali ozdraviti, da jc šel k zdravniku.
Seveda nazadnje vsi s' zatekajo k zdravniku — kadar je prepozno. V tem ravno tiči zlo.
Nekatere vraže so bolj nedolžne narave in so zanimive, ker so tako smešne. Težko je, na primer, razumeta, tkako morajo nekateri vero-
kov raznih bolezni, prenašanja nalezljivih b dežni in zia.sti poduk glede načinov, kako naj se boldz-ni preprečujejo, je največe koristi zji javno zdravje: luč znanstva! odganja temo vsega praznoverja. | V zdravstvenih stvar 81 obrnite se 1 do onega, ki je strokovnjak, in to je zdravnik. Aiko ste bolni, vprašujte njega za nasvet — 110 zanašajte se na nasvet so-eda. Nasvet tega je navadno toliko vreden, kolikor >iane — namreč nič.
SMRT ZNANEGA ZVEZDO-SLOVCA
Te dni je umrl v svoji zvezdar-1: v -T u v Ls >y-y U r-Orge blizu Pariza zna.mon.iti zvezdo sloveč Fla m-marion. Smrt ga je zatekla sredi plodovitejra znanstveneiga delovanja. kateremu je posvečal vse s-ile navzlic visoki starosti 8:1 let.
Osebnost tega astronoma je bila zadnja 1 ta njegovega življenja nekako pozabljeoia tudi med širšimi sloji laične jti,vmosti. za katero je bil pokotjni nekoč med vsemi znanstveniki najpopularnejši. Vzroke moramo dskati v dveh smereh. ( ainille Flammarion, pravi zvezdoslovec-sa.m-ouk. je imel takoj spočetka nam.oi (popularizirati astronomijo, ki so jo snilatralt rlo njega za privilegij strokovnjakov. lined je pri tem srečo in knji-ue. ki jih je izdal, so kupovali lj-u-<1 je tako radi kakor najboljše romane. Njegova ^Popularna astronomija" (i. 1880). odlikovana z nagrado Francosko Akademije, velja še <Ja.ne-s za mojstrsko delo v tej stroki. Ta knjiga je šla po svetu v milijotiuk izvodov. Flammarion je znal tudi o .astronomiji pisati talko, da je .potiasnil celo najtežje probleme astronomične matematike podrobno in pregledno.
Znanj je. da je postal Flammarion zagrizen spiritist in da je i-mel nagnjenje k spiritizmu že v
Prir .jai je sijajno obiskana pre-1 ^nAt<) stopil ikot dijak na davanja, 1. 1887. pa ustanovil Parwko zvezdaruo. Ptikopan je brl francosko astronomično društvo.,	grobniei ipri observatori-
eigar prvi predsednik je bil sam.1 v -Invisv-sur-Onge.
V poznejših letih je zgradil na po-1	----
darjenem posestvu v Juvissv-sur-
Orge blizu Pariza zvezdaruo, Preiskava proti Radiču končana.
spada med najboljše urejene <>:>- ' Pr iskava [»roti Stjeparc-i R.nli-servatorije v Franciji. V njej je-ču je končana in so s.pisi že izro-neumorno delal in izdal še celo vr-!<\ni državnenifu pravdništvu. Za--sto deloma strokovnih, deloma po-< slišane bo.lo le še nekatere priče pularnih znanstvenih knjig. j izven Zagreba.
Vsled ninogobrojne udeležbe na našem prvem izletu vslcd splošne zahteve rojakov, priredimo
18. julija t. L
II. SKUPNI IZLET
JUGOSLAVIJO
iu sicer s parnikom
PARIS
ki je Slovencem tako zelo priljubljen.
Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago.
Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in -1 skupaj.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVES" $20
B strelico ra slovenske črke, č, i, ft ~ $25.-
'OUVEB* PISALNI STB0JI 80 ZNANI NAJBOLJ TBPBftNl.
Pisati na pisalni stroj nI nikaka nmetnost, Tako] ItS-f« vsak pile, Hitrost pisanja dobit« H
■LOVENIC PUBLISHING COMPAHT
llV Tllfc, I, Ti
knjižico, v kaiero je vsak dan za. j če, Maksim Nikolajič. pisoval svoge iagwbe in je iz do?-J Nd več čais^ dfra^i, ni časa. —
(Konee ■ prihodnjič.)
Štirje železniški delavci
so se zadušili
' BIRMINGHAM. Ala., 21. jun. V Woodward C o ail & Iron Company je eksplodirala peč. Pri eksploziji ni bil nihiče ranjen, pač pa so sirupeni plini, ki so se nato razvili, usmrtiti štiri delavce.
SOFIJA, Bolgarsko. 21. junija. Včeraj se je začela tukaj obravnava proti kojmmistom. Državni pravdnik je zahteval, naj se obsodi na smrt sedemindvajset ^euci-liseuikov. Med obtoženci je tudi vež ženak. Broces bo trajal tri ledne.
Nove pošfljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo M mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročitom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vašo naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi t money ordrom, y znamkah ali gotov denar ▼ bdh»immb pisan na:
6US MflflflA, a2Mantt St., Now York

Psrafitajte pa*no oglase o aovili knjigak.
^KNJIGARNA "GLAS NARODA1'
POUČNE KNJIGE: '
Nala zdravila ............................... .50
Najboljša slovenska kuharica t mnogimi slikami,
obsega 668 strani ................. .......6 00
Nemi! oveniki besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 uuo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, ftatistižni m gospodarski pregled in —■
Zgodovina SHS., 3. zvezki, zgodovinski podat-ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 8JI
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............40
Oadje gnjezdo, povest iz dni trpleoja in nad. Trdo veza no .......... ..................76
Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —.
Kraljica mnčenica, trdo vezano ............... JB0
Sasaki, povest iz roškega ....................v^.TO
Mi plačamo poštnino.

ŠOLANA.
SOMAN.
Za "Glas Narcda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
Pokopali i>o Margareto, ne v grajščini, tenivcie na pokopališču v Trnovem.
Zvo"-:r. ko je bilo vse'tiho, je stopil Maurus na esveži kup zemlje, ki se je nahajad poleg zidu pokopaJišea.
V	rpki je držal šop solan in on sani je izgledal kot umirajoči.
Sta! je ter zrl navzdol na svežo zemljo.
—	Margareta, Margareta! — Ali je bila kriva?
—	Sveti Bog v nebesih, usmili se ter reši to vprašanje, ki mu zastruplja «ree!
—v Margareta, li angeljskoeista. pred kaitero je klečala moja duša kot prod svetnico! Margareta, ali ^i 'zločiuka!
Tedaj pa >o legle na njegovo čelo temne senc*.* in visoko se je vzravnal.
—	Ah, — da sem mog.il vrjeti vate! — V<si dokazi krivde iso protii tebi. — Tvoji časti m čistosti 'tvojega imena sem prizanesel in pred svetom si brez madeža in lo je bilo moje zadnje dejanje ljubezni. Z Bogom. Margareta, — tvoj grob ne zasluži poročnega venca, ki sem ti ga splete! v svojih samjah, — a strupene cvetke, katere .->i mi ponudila m s katerimi si zastrupila moje življenje, ti vračam.
Položil je na firob šopek solan, sitlsnil zobe ter odšel, visoko vzravnan s pokopališča.
*
V	sobi Jorued -la »t doli Ileiirijeta in hišna ter morali stražiti grofico. Juried >e je bala
—	Ah, te oči. te strašne oči. — je neprestano ponavljala.
—	in pomislite, korrtesa. 'kakšna nesreča, — je šepetala hišna. — Zaprli so krsto, ne da bi mrtvi zatisnili oči. Ce človcik ve, kaj se nato 'zgodi . . .
-Joti od se je vzravnala 7. zaničljivim smehljajem ter je izgledala naenkrat zelo energična, dočim fee je lleurijeta zgubila od strahu.
—	In kaj se zgodi pot t an .'
—	Potem se vrne kot vampir. — je mrmrala hišna z zamolklim gladom. — Pazile konte.saf, vrnila se ho v svorji lastni aH drugi poplavi, — a oči bodo iste
Francozinjo je stresla mrzlica. Ona. ki ni nikdar poznala strahu. kesa ali obzira, koje srce je <bilo okamenelo in hladno. — ona je naenkrat |H*~tala nervotena.
Ni pa pustila, da bi ss je lotil tak ofljčutek groze. Zasmejala se je.
—	Kakšne bajke! Mi vendar ne živimo vele v Srednjem veku, draga moja. ko vrjeli ljudje v strahove in copernice. Kar je mrtvo. je mrtvo in kar je zemlja enkrat pogoltnila, ttiga ne da vcc iz sebe.
Starka je zrla v tla.
—	O. lahko bi navedla slučaje, koaitesa . . .
(iroiica Perpignau pa ni hotela uikakrh primer ter je na kratko prekinila pogovor.
Skoda, tla ni mogla peti ter drugače razgrajati, da na rta način pifpodi temne misli. — kajti kaj takega bi se ne ispOdobilo v hiši žalosti. Nekaj časa bo še lahko hlinila boleraen ali pa oistada pod pretvezo. da hoče urediti zapuščino tete. Kaj pa potem?
Ali je mogoče ravnala ifedasto in nepremišljeno? No, če bi še živilli Margareta in teta. bi bila igra itak irzgilbljena. Sedaj je bilo t roba prijeti Maurusa na spreten način za čatsit ter izsiliti zaroko. .JoriM je res postala nervozna. Ni hotela biti sama v veiikih praznih dvoranah oai ponotči je morala «sp»ti Hemrijeta v njeni esobi na zofi. Pogosto je planila grofica kvišku v. lahnim krikom. — Ah. oči, te s t ra-sne oči! — je mrmrala. — Se vedno me zasledujejo! I>aj mi prašt k, Henrijeta.
Dva dni poznejt; pa je bila grofica Perpšgnau Iffo skrajnosti presenečena in poparjena vsled pLsma, katero je dotola od mladega barona.
Maurus je nenadoma odpotoval ter se pismeno poslovil od .To-ried. Rekel je, da je vsled zadnjih dogodkov tako zmeden in -podrt, da more ven v svet, kjer bo skušal pozabiti ter se razvedriti. Grai-ščina je kontesi popolnoma na razpolago ter lahko osfauie tam toliko časa koč se ji zljuibi.
Bleda kot smrt je zria Joried na nesrečno pismo. Pretresal jo je izbruh najbolj divje in strastne jeze ter ogorčenja.
Zaigrano! Vse zaigrano! Iu ona je bila dokaj spretna komedijantka !
Takoj je dala ukaz. naj se spravi njene stvari skupaj.
K*j naj počne v tem pustem praznem gnezdu, kjer ji je ozračje frohnobe padalo na živce? Pospravila je dedščino tete in v velike zaboje je daJa zmsti vse. kar se ji je zdelo količkaj vredno. Tretjega dne je odpotovala sama, potem je sporočila Ktrajšoveu. naj p ni de ter se poslovi od nje — en dan po njenem dejanskem oil-hodu.
Zaničljivo se je smejala. Niti v glavo ji ni padlo zabavati «e s tem kmetavzom in napravila je debelo črto preko tega majhnega doživljaja.
Prišel je. a gnezdo je bilo prazno.
Grofica je odptftovala polna srdite naglice, brez prijaznih sed, — kot zapusti kraljica, ki je izgubila prestol, pozorišee svojega sijaja.
Krašovec je prišel in Henrijeta mu je sporočila zadnji poadrav grofice.
Obraz mladega moža se ji je zdel čuden, ostarel, strašen v svoji mrki nepreinično>»ti.
Pripovedovala mu je na dolgo in široko, da je grofica odpotovala za svojim ženinom, baronom ter dostavila porogljivo: _ Ni šc
znano, če je šel gospod baron v nastavljemo mu past. V noči, ko je umrla baronica, pa se je kontesa naravnost obrnila baronu na vrat ter izsilila zaroko ž njim. Baron ni izgledal posebno vnet in ne ve se še, Če ni mogoče izginil, da »prekine celo stvair.
Kurt je poslušal z naši roko odprtimi očmi.
—	V noči smrti? To ni res. — je sopel. — Kedaj se je to zgodilo!
—	Proti jutru, ko je šla strežnica že v vodo. — Vprašajte hišno in Friderika.
—	Potem sem svoje mesto prezgodaj zapustil, — je mrmral Kra-šovec, ki je prebledel, se udaril s pestjo po čeflu, skočil na konja ter v diru odjahal.
Na srradu je postalo še boJj tiho in samotno kot poprej.
D' Annunzio — Snežniški
(Dalje prihodnji J.)
Pred vojno smo vedeli o njeijn, da je novi Carducci, dia je glasnik prerojene modeme italijanske lirike, sledili so si njegovi romani "Ogenj"', "Slast'". "Morda, morda ne,"' zbirke pesmi, tragedije
—	in vsa ta dela so imela na sebi nekaj oiSarljivega, vznesenega, pol romantičnega, pol mistično -tragičnega. Med akorde najbolj vz-hieenega navdušenja nad njego vim delom se je pa vmešala diso-nanca očitkov podlosti napram E-leonori Dust*, podlosti napram lastni ženi in in celi vrst i drugih dam, škandalčki, pa tudi škandali. kravali izkratka, izgledalo je. kakor da mož ni prav normalen, ali ne pošten, ali vrag veli kaj.
Vsi ti glasovi so pa povečali radovednost, populamoist. in so nekako služili v prid nedvomni kvaliteti njegovih umetnin. Bolj ko umstvena vsebina njegove proze in po.zije je pa dvignila slavo nje govega imeina jezikovna virtuoz-nost. D "Annunzio je moderni italijanščini me^to klasičnega dal sodoben slog in na neverjeten način pomnožil že itak bogati besedni zaklad ter pesniško terminologijo, nekako slično kakor Zupančič slovenščini. (To je pa tudi letdina možna in dopustna paratlela mod njima )
Ob vstopu Italije v vojno je italijanski "nacionalni pesnik' in novi Carducci tudi postal glasnik vojne. Predstavljal je neka'ko trobljo razpaljenega javnega mnenja in postal obenem ofieielni glasnik vlade. Njegov govor na Sco-glio d i Quarto V Genovi v .maju 1. 1913. j- bil neposredni uvod vojne napovedi. Galbriele je pa t-udi sam vstopil v armado, in ta poteza .je simpatična. Šel je med letalce, bil član napadalnega oddelka, se hrabro obnašal in dobil končno ma-jorski čin ter od šrapnela resno rano nad levim sencem ter očtisom. Letal je nad Benetkami, nad Jadranom. nad Pulo, naid Trstom in po soški fronti, in koncem vojne je vodil raid letalske es&adire od Pa* "ije na Dunaj in nazaj, kar je končno, čeprav ne bogve kakšno izredno hhrojsko delo, vendar le resen vojaški čin, za. (katerega zlata hrabrostna medalja ni bila preveč nagrade.
Z vednostjo in sredstvi vlade je nato orgaaiaziratt £ dlobrovoljoe,,'' v to s vrh o adkotnandiraine iz arma-de, in je od Sredipolja ("Redipu-glie" v dolini med Sočo in skrajnimi kraškimi obronki) organizira/l svoje "legije*', « katerimi je zavzel Reko. Naj bo stvar še tako teatralna in inscenirana od drugih — in i na Koroškem nismo znali najti svojega d'Annunzia , . .
Tako je ves čas njegovega življenja resen čin, združen s pozo.-s teatrom!, raklamio. D'Annunzio postane na Reki '"komandant", kakor nekoč v dobi renesanse konvi-sadorji in kontotieri Mailatesta, Sforza in drugi. Zavedno posnema mož v \Tsem svojem dejanju m Obnašanju človulka pozne srednjeveške renesanse, je pesnik, je baib-jek, filozof, vojaki, politik, nore<r. harlekin, junak. — med nami je takšna cvetka ne le nerazumljena, marveč sploh nemogoča, in če bi bil mogoč on. bi mu ne bilo mogočo takšen vpliv in ugled med narodom. ki ga slavi in časti vkljnib temu. da včasiJi .kdo zmaje z glavo ali zmigne z rameni. Cosa vuo-le ? E' nn poeta !
Po reški epizodi postane Gnaibri-ele knez s priimkom d i Monte Ne-voso. — Snežniški, in odid« v Gor-doaie ob G ar disk em jezeru, kraj, .kri je pač 'podoba raja'. Tu ja nekoč nemški profetsor in umetnostni zgodovinar Thode dmel svojo vilo
—	grad. z btijnim paTkom. tik ob jezeru, in gradič poln dragocenosti. starin, umetfcnin prejšnjih in sedanjih vekov. Gospa Thode iz u-gledne dainske rodbine. Posestvo F-ekvefetrirano, kjnr last sovražnega državljana, naenkrat postane Ga-briela d'Annurozia. Kako. se danes ne ve. — od \T9eh umetnin dobi gospa Thode le ndke ostanke v spomin, in še to iz '4 posebne mrlofiti."
Karin Miehae>Ls ji« opisala ta rop in poznejše nevredno, pasje obnašanje d?AnniiBzievo v pod-listkn,tt^atorega je pred mesecem
prineslo vse dansko, švedsfeo, nem ško, holandsko in švicarsko novim-stvo, ter mnoge člLtške. angleške m ameriške novine. Sramota d'Aaa-nunzia je šla po vsem s>*etu kot bramota laške vlade in laškega naroda. Vendar je stvar čudno naglo utihnila, polemfke ni bilo, — tudi molk je bil organiziran. Vlada je pa d'Anmisnzra podarila §e drugo knežjo vilo-pala<čo v Fiewo-le. kot narodni dar. Nagnada za Quarto, za R iko, za razne usluge "pesnika naroda" in postolovca kamarili.
Vkljub tem darovom pa ob fa-šistovskem prevratu d "Annunzio ni postal nič. Užjiljen se je zabu-tlil v svojo polačo. pričel zopet pisati poeme. ode. mistieno-historič-no-romantično - filozofske spise, sedaj pa že mnogo bolj plehke, s prazno učenostjo natrpane, jezikovni1 pretirane (stvari. Tri so 5e literatura. vendair nič živega več. Muzealna mistika, teatralna Lirika. besede, besede, besede . . .
Toda na Gardskein jeezru je torpedovka, vsa na razpolago njemu, "knnzu Snežnika."' Torpedovka je v polni bojni opremi, i-nia štiri resno napolnjene brzo-strelne topove, ima dvoje pristnih torpedov in štiri težke bombe za metanje. >Z rta in droga plapola zastava "Republikanske kneževine Kvannerskifl (di Carnaro)" in "komandatski" flaižok Gafbrie-lov. Začudeni potnik si je mogel večkratt doživeti nepričakovano romantično prigodo. Vozil -si «e s potniškim pairnikom po jezeru, naenkrat je Ga'brielova torpedovka okrenila pi"oti pamiku. zaslišalo se je rezko povelji: "Udri. pre-dri!"' in vojna ladja se je s .svojim jeklenim rtom zagnala proti boku potniškega parnika. da se zarije vanj in ga potopi. Pretresljiv krik potnikov, žensk, dece . . . le v zadnjem hipu se torpedovka še ofcrjme. m na zadku njene palube si med štabom njegovih oficirjev zagledal Njega, kneza, vojvo-dd. junaka, pesnika, lopova, norca .. .
Dom njegov, nekdaj TlioJeje-v. je poln, natrpamo poln dam m gra beža, aeroplani so tu. zbirke orožja. desettisoči knjig, med njimi redkah in visok?! vrednosti, kipov, amuletov, pohištva raimih stilov. — ilustriran lost bi ves mesec živel od Gabrielovega muzeja. ^Iož je danes bogat, in vsi nekdanji upniki so plačani. — iizvzemši goljufane dame in glavna njegova žrtev. Eleonora I^use, je uanria. ali ohranila si je čast, katero je "knez Snežnika" breizsramno r a zastavil ljudem in orisal vse. kako jo je užival. . .
Prejšnji vladi je bil potreben, pa tudi sedanja rabi njegovo "li-rd." njegovo besedo, njegov vz-hičeni patos. Neke slavnosti se bližajo, d'Aiunimzio naj bi prisil v Rini, nagovorili ljudstvo, se poklonil kralju, naj bi insceniral ro-mamsikim dušam nov teaiter. Zato je Mutstsolini sam šel fc njemu v IK»>ete, v gradfi^ a- Gardo no ob Gar d i. Tu mu je predstavil d'Annunzio štiri svoje priležruice, ki jih i-OJ os Bp J03TB51 '..dsiJBiH,. »Cnti^ut njegove nune in j? povedal, da včasih pokliče eno ali drugo in jo vpraša: "Kdo sem jaz?"' Ona pa mora takoj izpustiti predmet, katerega ima v rokah, mora roki pr-križati, se globoko prikloniti m svečano trikrat odgovoriti: "Ti si "tsantissinio, pantissimo, santis-simo!"' (Najsvetejši). Enega svojih slug je krstil za Dap-teja. drugega za Vergila, češ. s-xiaj mi Dante čevlje čisti Vergil pa krom pir lupi. Mussoihriju je d'Annun-zio izjanil: "Lahi mislijo, da sem pol boižaiv>kega genijai pa bodo kmalw videli, da sem cel. Sedaj pišem mistično razpravo šraufu. ae-roplamu in o dnrgnh takih rečeh. To delo bo novo in velikansko razodetje." V parku ima "most milosti," na karte rem se mora -vsakdo odkriti, tudi gosfjodar sam, nje mu vržeš v nastavljeno kapo miloščino za "duhovno mik*4t. katere si deležen." Na ta m<*?t pridi, da si i izprosiš milost. — prositi sme»š tudi za milo«* erotične smeri. 'Se-le" ^eeraj .sem >prejH pismo nHke t urinske dame, ki me ofevesea. da
je že prejela tisto sladko milost^ za katero je tu molila. .
Pcteni je d'Annunzio..vodil svoje goste tudi v svojo grajsko mrtvašnico, k svojemu bodočemu <kk-tafalku. V«? naokrog erne drape-
rije, s>-ete podobice in---—in-|
dijaki idoli. Za to mešani^b k a to-1 liškega in pogamskega kulta je pa}
dal do\-oljenje---kardinali f
Gasparri osebno . . .
Rimske novine obširno opisujejo sve te budalocsti. Zdi se. da sedaj že ni vet osamljen tisti gar-(lonslii d>iavee,"ki je na vprašanje tujčevo za d'Amnunzijem nameži-knil in se ts prstom potrkal po Čelu. češ, tu gori pri njem ni vse v redu,-
In vendar, če itaiko gledam tega velikega norca. — v dobi, ko nore narodi, so takšni ljudje potrebni. Italija srednjega veka jih jh Imela na stotind. datnes ima enega ali dva. in končno . . . Riusi. Nfmci. ves ta "rumel"' od sovjeta do Ha-[ kenkreuza, ves ta moderni splen in vse to, — ali imajo ljudje res pravico, da sip at rajo samo d'Annunzia za norega? Le mi imamo to pravico, ki nismo takšnega norca-junaka znali najti in v pravem času postaviti na pravi kraj. Mi bi sedaj imeli i Koroško i Reko. Za to ceno bi mož smel sedaj tudi pesmi pisati in vile krasti, — saj jih drugi tudi!
Hretanje parnikov - Shipping News

ZVERINSKI UMOR NA DUNAJU
24.	junija: Mauretanta, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: Deutschland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. Junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania, Cherbourg. Hamburg; Conte Verde, Genoa
«0. Junija:
Pres. Wl*son. Trst; a tem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
t. julija:
Aquitania, Cherbourg: La Savole, Havre; Pres. Harding, Bremen.
2.	Julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	Julija:
Majestic. Cherbourg.
4.	julija: Leviathan, Cherbourg.
6.	julija:
De Grasse, Havre.
7.	julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg,
8.	Julija:
Berengaria, Cherbourg; George Washington, Bremen.
9 Julija:
Cleveland, Hamburg.
11. julija:
Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita. Hamburg.
14. julija:
Reliance, Hamburg.
16. julija:
Rochambcau, Havre; Mauretanta. Cherbourg; Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg.
18. Julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington.^Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
22.	Julija: America, Bremen.
23.	julija:
Beigenland. Cherbourg; Albert Bal-lin. Hamburg.
2S. Julija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	julija:
Resolute. Hamburg; Bremen, Bre* men.
29.	julija:
Aquitania. Cherbourg; La Savole* Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohic Hamburg.
Povprečni dunajski deklici, 23-letni Adeli Sehuitzovi, se gotovo ni nikdar sanjalo, da ibo šlo njeno ime po vstali svetu. In ravno tako gotovo bi si tega j>od temi žalostnimi pogoji tudi nikdar ne želela. Njena tragična usoda danes ne razburja samo Ditnaja, ampak budi zanimanje tudi daleč naokrog. Nt •primerna bestijallnost zločinca ne najde zlahka primere v evropski kriminalni kroniki in se zato ž njim bavijo voč alii main j vsi večji li.sti.
Adeli ScliuMzova je bila pristna Dunajeanka. Bolj 'feš' kakor bpa. malo .sentimentalna, malo kokeitna, 'malo tudi — saj -zdi s^ ta-ko — pokvarjena. Vlekla je po več fantov 'hkrati, -šla tako daleč da je, samo da bi dražila svojega ljubimca Baara, koketirala celo s pritlikavim grbavcem Meisangttr-jem. Ta pa je vzel njene plamteče poglede resno in tragično in si stavil za cilj svojega življenja, da mora postaiti Adela njegova žena. Ko ga je ta seveda odbila, ji je v sovraštvu, ki je lastno mnogim pohabljencem', prisegel maščevanje iai smrt. in izvedel svojo namero z demonsko vztrajnostjo.
Potujte na ameriških pamikih v
LJUBLJANO
PREKO CHERBOURGA Znižana vožnja za tja in nazaj
Cena samo $198.00 in v®č.
P<>Tl"JTK ter sr vrnite v tldobnih Sabinah trPtj'-ia razreda na stavnih partiikth l*. S. Lines—ojrromen Leviathan, splošno znani tlroree Wasltington ter i>re-novljeni America. I*r<-«itlent Harding. Republic in I*re»-ider.t luioHvrit—iz New Vorka >io Cberljourga. Soullt-nmptona a'.i Plymouth.-! in Krcmria. Pripravne in hitre zveze. k:nnor ste iiameiijcni. Mi vam bomo pomagali dobiti potni list. itzcj in natrt za vaše potovanje. V podrobnosti dobite pri vast m potniškem agentu ali pri
United States Lines
45 Broadway	New York City
J. D
Zaroka italijanske princese
RIM. Itaiija, 19. junija. — Včeraj se je oficijelno objavilo zaroko princesinje Mafalde, druge hčerke italijanskega 'kralja, s princem Filipo Hessenskim, 'ki je v sorodu "z angleško kraljevsko družiu ter star devet in dvajset let.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopnik! kateri m pooblaščeni » tirati naročnino m dsernlk *GIaj Naroda".
Vsak EUtopnlk izda potrdilo m irota katero Je preJeL Zastopnik« nflskam toplo priporočamo.
Naročnina m "Glas Naroda" Jal
Za eno leto 98.00; sa pol leta $3.00; m Stlrl mesce S2.00; sa Četrt leta 1.50.
Naročnina aa Evropo Je 97. aa sns leto.
San Fiandsco, Jacob Lai
Denver. Frank 8krabae; LeadrUk^ M. Yamntk: Poeblo. Peter Gnllg, John Germ. Frank Janenh: SaUda. Oostello; Walambnrs. M. J. Baynk.
Indlsnpolls,
Franklin ln okolico, Anton Beljak.
Maryland:
Kltzmlller. Fr. Vodoplvss.
Michigan.
Detroit, Ant. Janezleb In Jndnlch.	_,
Hlnnesota:
Chlsholm, Frank Gonle; Ely, Joe. I. Peshel; Eveletb, Ix>nls Goože; Gil-hert, Louis Vessel; Hibblng, John Pot-ie; Virginia. Frank Hrraticb.
Bflssoorf:
flt_ Louis. Mike GrabrUaa. Montana:
Bast Helena, Frank Hreila; Klein. Greogr Zobec.
Nrw York:
Gowanda. Karl Bternlsba,; Little falls, Frank Masla.
Obis:
Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sirn-Cič in Charles Karlinger; Collinwood. Math. Slapnik; Lorain. Lonis Baian in J. Kumše; Nilea, Frank KogovSek; Youngs town, Anton KikelJ.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Bronghton, Anton Iparec; Burdine, John Demshar; Conemangh, Vld Bo-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tnshar, A. Jerina: Dunlo Ant. TauielJ; Export, Louis SnpanCič Forest City, Math Kamln; Farrell, Jerry
Okorn; Imperial, VaL. Peternel; Greens bars, Frank Novak: Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panahek; Johnstown. John Polanc In Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run. Fr. Ma chek ln Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arh in U
Jakobich; Beading. J. Pezdlrc; Steelton. A. Hren; Turtle Creek ln okolico, Fr j Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Prelvch; Willock J. Peternel.
Wcot Virginia: Ooketon. Frank Kodaa.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
S31 Creeve St. ContmBUgK Pa. }
c£aa doT. iiddankt pita, ral ▼ Aavrki.
PIŠITE PO NOVI CENIK.
Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos Koren; Bacine In okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, "H. Svetlin.
Black Diamond. G. J. Parents.
Bock Springs, Louis Teaches.
Poleg gorlnavedenlh so pooblsKod toblratl naročale i tndi vei ♦•jutH H. K. J.
Aurora, J. VerMch; (Man, X Bllsh; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Porabe; Joliet, Frank Bamblch J. Zaletel in John Kren; La 8alla J 8peliclt; Maacontah. Frank IniMtln
North Chicago, Anton Kobal. Gertrad _
>grin; Springfield, Matija Barboriob I
WnkSftn. Fraak PetkbHtok. ' ; T&0VERTISE in QTjAS NABODA
y	' • it- t>»	. >-■
|Prav vsakdo—
kdor kaj life; kdor k*] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar vsakdo priznava, da imajo čudovit nspek —
KALI OGLASI
▼ "Glas Narodi"
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Ustih, prt ljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, U vam jih aamorem dati vsled naše dolgoletne ixkufinj* Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v UL raaredn.
Glasom nove naselnISke postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, camarejo tudi nedrja vi Jani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl naselnlgkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo sa tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred od potovanj em, tei se poSje prosilcu v stari kraj gls som nanovejfie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Sell dobiti sorodnika al evojca lz starega kraja, naj nam prej plSe sa pojasnila. Is Jngosla vije bo pripuSčenlh v prihodnJUl treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 071 priseljencev.
AmeriSki državljani pa samonf dobiti sem žene in otroke do 18. la ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe ee tudi ne Štejejo „ kvoto. Starifil ln otroci od 18. d* 21. leta ameriških državljanov p' Imajo prednost v kvoti. Pluti a pojasnila.
Prodajamo voone lista m vsi prs
ge; tudi preko Trata, aamorejo J» goelovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St„ Hew York
Pozor čitateljL
Opozorita trgovce fn o-brtnike, pri katorOi kupi< jate ali naročata in sta « njih postrežbo sadoToljn^ da oglainjajo ▼ lista "Glas Naroda", 8 tam bost* ▼stregli rsem.
Uprava "Glas Varodar-
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA : . 'GfLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ^ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. - .