NOVI TEDNIK
^, IMARCA 1978 — STEVIUCA 13 — IJETO XXXII — CENA 4 DINARJR
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Vso našo družbo v teh dneh preveva izredno živahna politična aktivnost, to pa
je seveda našlo svoj odraz t^idi na straneh našega časnika. Vendar, če bi hoteli
zajeti vsaj delček vsega, bi moral jiaš časnik iziti v mnogo večjem obsegu. Kljub
temu pa smo skušali vsaj pribliino posredovati to aktivnost na našem območju.
In še novo v uredništvu.
Drago Medved potuje z delavci SLG v Sarajevo. V prihodnji številki NT bomo
pričeli objavljati potopis Emesta Rečnika iz Španije. 8. aprila bo premiera domačega
filma Metez, za 9. april pa pripravljamo javno radijsko oddajo v Celju.
MILAN SE NIC AR
ŠMIGLOVA ZIDANICA: KURIRČKOVA TORBICA NA POTI
v soboto je s petih mest v Sloveniji odšla na pot, že petnajstič zapovrstjo, Kurirčkova torba. Na našem območju sta
na pot krenili kar dve Kurirčkovi pošti, V Konjicah je bil Mart štajerske, na šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pa
je odšla na pot koroška Kurirčkova torbica. Danes jo bodo od žalskih pionirjev sprejeli v Letušu velenjski, končni
cilj vseh petih pošt pa bo 1,3. maja v Ljubljani. Na šmiglovi zidanici, kjer je bila pred štiridesetimi leti prva konfe-
renca KPS so se zbrali številni pionirji iz vseh šol žalske občine, ki so pripravili bogat kulturni program, poleg njih
pa so tam bili še borci, mnogi predstavniki žalskega družbenopolitičnega življenja ter mladinci. Osrednji govor je imel
predsednik OK ZSMS Žalec Branko Povše. Pionirji so s Šmiglove zidanice poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu
I najlepšimi željami za njegov 86. rojstni dan. Na sliki vidimo prvoborca Antona Kotnika iz Prebolda, ki pionirjem
predaja Kurirčkovo torbo. Ta je hip za tem že krenila na dolgo pot tja proti Koroški, pionirji pa so obljubili, da bo
varno, mimo vseh zased, prispela v Ljubljano. J- V.—T. T.

SAMOUPRAVNI ODNOSI NISO SAMI SEBI NAMEN

v vseh občinah našega ob-
močja ocenjiujejiO, d-a prevla-
dujejo v času priprav na 8.
faangres ZKS diokaj staibUne
dnižbenopolittčne in gospo-
<larske razmere. O tem pri-
6a več dejstev. V pnri vrsti
dokaizujejo ta;ko trditev kon-
tinuirana bitka 2ia uveljavlja-
nje družbenoekonomskega po-
J<>žaja delavcev v združenem
<islu, kot ga nakazujeta usta-
^ in zakon o združenem de-
lu. Nadalie, razvoj material-
nih produkcijskih sil je v
zs^dnjiih letih olprar/il prej od-
prta žarišča nestabilnosti in
slabega gospodarskega polo-
ža,jia delovnih organizacij ter
ustvaril dokaj dobre gospo-
darske rezultate. Tudi i2sidi
volitev v temeljnih organiza-
cijah združenega dela in kra-
JevnUi skupnostih so pokaza-
da se delovni Ijud.^e in
občani zar/eda^o nailog, k jih
čakajo na vseh področjih de-
^ in življenja in da so pri-
PJ'avijeni tudi sami temeljito
Poprijeti za delo, da bi jih
^in^.prej uresničili. Nenazad-
^''6 je treba poudariti" 6.oy
^tvo, da družbeni in osebni
standard delovnili Ijudii na^
prav v vseh občinah in
tudi ta kazalec nedvomno
^Hva na ugiodno razpolože-
celotnega prebivalstva.
Ob vseh doseženih rez^ilta-
tih pa seveda velja opozoriti
še na nekatere slabosti, v Ita-
terih odpravljanje in razre-
ševanje bodo morali komu-
nisti usmeriti večji del svoje
Ix>kongresne aktivnosti. Pri
ocenah o uresničevarnju zako-
na o združenem delu se v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela pogosto pojavlja
samozadovoljstvo ob doseže-
nih rezultatih. Nemalo je tr-
ditev, da je »pri njih« proces
uresničevanja zakona o zdru-
ženem delu zaključen in da
so že storili vse za utrditev
ustavnega    položaja delavca.
Celo osnovne organizacije ZK
mnogokrat pristajajo na tak-
šen zavesten tormalizem, ki
še zdaleč nima nič skupnega
z dejanskimi odnosi v temelj-
ni organizaciji. Podobna so
tudi razmišljanja o samoup-
ravnih odnosdh, ki naj vlada-
jo v tozdih. Pogosto Je pri-
sotno mnenje, naj se s sa-
moupravnimi odnosa ukvarja-
jo  partijske  organizacije, z
gospodarjenjem pa se bodo
ubadaU zgoLj vodilnd ljudje.
Takšna razmišlj'anja seveda
opredeljujejo samoupravne
odnose tako, kot da so sami
sebi namen. To v celoti raz-
vrednoti njdhov družbenoeko-
nomski smisel, kajti samo-
upravni odnosi se morajo ka-
zati v rezultatih dela sleher-
nega delavca in morajo vph-
vati na rezultate gospodarje-
nja sleherne delo^me sredine.
Ni torej zgolj fraza trditev,
da so dobri gospodarslci re-
zultati odvisni predvsem od
razvitosti samoupravnih od-
nosov na vseh nivoijJh.
Ko so še pred časom os-
novne organizacije Zveze ko-
munistov ocenjevale v svojih
sredinah uveljavljanje dele-
gatskih odnosov in ob tem tu-
di delo delegacij, so F>ogosto
krivile za vse slabosti, ki so
izhajale iz ocen, predvsem
delegate in delegacije same.
Po izidu študije tovariša Kar-
delja in v času živahnih pri-
praiv na volitve pa so osnov-
ne organizacije vendai-le bolj
kritično ocenjevale raisvoj de-
legatskega sistema. Iz njUi je
razbrati, da so se komunisti
v osnovnih organizacijah ven-
darle znebili ohlapnih ocen
o delu delegacij ter poudar-
jali predvsem naloge in odgo-
vornosti ZK skupaj z drugi-
mi družbenopolitičnimi orga-
nizacijami do nadailj njega
razvoja delegatskega sistema
in s tem tudi do dela delega-
cij. Ob tem pa so naglasih
tudi nujnost iskanja novih
metod in načinov delovanja
komunistov tn njihovih os-
novnih organizacij, ki se mo-
rajo prilagoditi razmeram po-
litičnega sistema samouprav-
ne demokracije.
Delegati, ki bodo 3., 4. in
5. aprila zastopala komuniste
širšega celjskega območja na
8. kongresu ZKS, odhajajo na
kongres zadovoljni in z za-
vestjo, da je bilo na širšem
celjskem območju v zadn ah
letih dosti narejenega. Obe-
nem pa jih skupaj z vsemi
ostalimi člani Zveze komuni-
stov zavezujejo številne nalo-
ge, ki so povezane z bitko za
uveljavitev samoupravnih so-
cialističnih odnosov v sleher-
ni celici naše družbe.
DAMJANA STAMEJ£IC
INOVATOR 77

TUDI S ŠTUDENTI, DIJAKI IN KLUBI
Sredi aprila bodo v Celju
že tretjič podelili nagrade in
priznanja v okviru akcije
»Inovator 77«. Tokrat je v
njej sodelovalo 15 delovnih
organizacij iz celjske občine,
ki so poslale komisiji za iz-
vedbo te akcije 43 predlogov,
v katere je bilo vključenih
81 inovacij. Pri inovatorskem
delu pa je v vseh delovnih or-
ganizacijah sodelovalo 76 ino-
vatorjev. V primerjavi z lan-
skim letom, ko je tekla ak-
cija »Inovator 76«, se je to-
krat močno povečalo število
sodelujočih, štiri organizaci-
je združenega dela so se pr-
vič vključile v akcijo, tako da
je komisija prejela deset ino-
vacijskih predlogov več kot
v lanskem letu. V ilustracijo
še podatek, da je lani sode-
lovalo v akciji 49 inovatorjev,
ki so predložili 57 inovacij. V
letošnji akciji so se najbolje
odrezali v železarni štore ter
v Aeru, od koder so poslaJi
po osem predlogov za inova^
cije, izkazali pa so se tudi v
Emu, kjer so oblikovali šest
predlogov.
V okviru prireditve »Inova-
tor 77« bodo letos podelili
priznanja tudi študentom,
krožkom (oziroma inovator-
jem na šolah) ter klubom in
društvom iz celjske občine.
Vse zdiTižuje skupno geslo
»Mladi za napredek Celja«,
ki skriva v sebi raz\'ejano ino.
vatorsko dejavnost mladih.
Študentje so F>osla.U žiriji za
podelitev priznanj »Mladi za
napredek Celja« štiri pred-
loge, krožki in inovatorji na
šolah osem predlogov, kluiM
tn društva pa so poslali štiri-
predloge.
Prireditev, na kateri bodo
podelili priznanja tn nagra-
de »Inovator 77« in »Mladi za
napredek Celja«, bo 10. anri-
la v veliki dvorani Narodne-
ga doma.
.. ........--.....
O ELEKTROGOSPODARSTVU
KONEC
ZAVIRALNIM
MOMENTOM
Predsednik skupščine Samoupravne Interesne slnip-
nosti na preskrbovalnem območju f-lektro Celje Fra-
njo Kljun je na zadnjem rednem zasedanju skupščine
med drugim izrekel tudi naslednjo misel:
— da moramo v temeljnih organizacijah združenega
dela elektrogospodarstva Slovenj Gradec, Krško in Ce-
lje začeti iskati in najti drugačne načine nagrajevanja,
kajti prav nagrajevanje je eden tistih zaviralnih mo-
mentov, ki je na poti hitrejšemu razvoju te pomembne
panoge na našem,območju. Gre namreč zato, da se
prav v tej stroki stvari ne razvijajo tako, kot bi pri-
čakovali in želeli ter je zaradi tega tudi prišlo do neka-
terih težav. Delegati obeh zborov so v izredno dina-
mični razpravi ugotovili, da obstoja vrsta težav zaradi
katerih niso bili izpolnjeni zastavljeni in sprejeti plani,
tako letni, kot tudi srednjeročni. To pa pomeni, da je
treba takoj pristopiti k pripravi takšnih meril za
nagrajevanje delavcev v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela elektrogospodarstva, da bodo ti ostajali
v tej stroki in dajali več, kot so do zdaj. Bolj se je
treba povezati navzven in ne /apirati samo med lastne-
zidove. Da bomo konkretni, vzemimo primer tozd
Elektro Celje, ki ima 410 zaposlenih.
Fluktuacija zaposlenih je velika, saj je samo v zad-
njem času kolektiv zapustilo 66 delavcev in to pretež-
no zaradi težavnega terenskega dela ter neustreznega
nagrajevanja. Podobne podatke so omenjali tudi drugi.
V tozd Elektro Celje je tudi 50 odstotkov takšnih, ki
niso sposobni za delo »na višini«. To ugotavljajo z red-
nimi zdravniškimi pregledi, še bi lahko naštevali za-
govore in prigovore delegatov obeh zborov, vse pa bi
zmogli strniti v stavek: k vključe\-anju v naš samo-
upravni sistem bo treba pristopiti odgovorneje in če
bomo to storili, bodo tudi rezultati boljši v korist nas
vseh. Ponedeljkovo zasedanje skupščine Samoupravne
interesne skupnosti na preskrbovalnem območju elek-
tro Celje je bilo plodno, želeti pa je, da bi videne In
povedane pomanjkljivosti čimprej odpravili. Kajti, kr>t
je omenil delegat iz šentjurske občine, zgoditi se zna,
da bomo na naslediiji skupščini (ki bo že verjetno v
novi sestavi!) ugotavljali isto.
TONE VRABL
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 13 — 30. marec 1978
imUl OELA
Prihodnji teden se prične
8. kongres ZKS, kateri bo ce-
lovito ocenil do«sedanjo delo
ZK na jMsamemih področ-
jih dela in sprejel smernice
sta delo komunistov v razvo-
ju političnega sistema in soci-
alističnega samoupravljanja
v prihodnje.
Revolucionarne spremembe
v razvoju družbeno ekonom-
skega in političmga sistema
spodbujajo in zahtevajo tudi
nadaljnje podružabljanje ob-
rambe in varnosti. Odločanje
o obrambnih pripravah in
družbeni samozaščiti posta-
ja vse bolj sestavni del samo^
upravnih pravic, odgovorno-
sti in obveznosti vseh de-
lovnih ljudi in občanov. V
prihodnje si bomo morali še
bolj kot doslej prizadevati
za neprestano krepitev sploš-
ne ljudske obrambe in raz-
voju varnostne kulture kot
celovitega in enotnega siste-
ma. Težišče družbene samoza-
ščite mora biti na varovanju
ustavne ureditve, težišče ob-
rambnih priprav pa na zo-
perstavljanju zimanjemu spo-
padu.
Zveza komunistov, je pri
uveljavljanju DS In obramb-
nih priprav že dosedaj uspe-
šno premagovala težave, sub-
jektivne slabosti in idejne od-
pore, ki so biU v bistvu del
odpora poti samoupravnemu
razvoju družbe In politike
ZK. Še vedno obstajajo ne-
razumevanja glede bistva
splošne ljudske obrambe, ki
se ponekod v praksi kaže na
raznih področjih slabega ob-
rambnega in samozaščitnega
organiziranja. To je tudi
vzrok za počasno uveLfav-
Ijanje ustavnih pravic in od-
govornosti na tem področ-
ju v nekaterih TOZD, KS in
drt^h subjektov. Težišče de-
lovanja ZK mora biti v pri-
hodnje v družbeni bari, ka^
tera se mora hitreje »uspo-
sabljati kot najbolj neposred-
na nosilka nalog in- aktivno-
sti.
VIKI KRAJNC
S. JAGODIC
¥ n^LADI^SKi
KnJIGS
v Mladinski knjigi v Celju
je že v navadi, da v 23goT-
njem prodajnem prostotru or-
ganizirajo prodajne razstave
sodobnih slovenskih likovni-
kov. Tako je te dni razsta-
vil svoje najnovejše stvarit-
ve akiademski slikair Stane Ja-
godic, šmarski rojak. Zanimi-
vo je tudi to, da je prav te
dni odprl razstavo svojih del
tudi v LjuV.jand v Klubu kul-
turnih in znanstvenih delav-
cev. Ob tej priložnosti je iz-
šel tudi mantjši prospekt, v
katerega je avtor sam napi-
sal uvodno besedo, saj je Sta-
ne Jagodic znan kot ra2xniš-
Ijujoč ustTOrjalec, saj se to
tudi mo<^no razodeva v njego.
vih številnih fotomontažah,
fotodokumentih in fotoiklažih,
pa tudi v izredno duhovitih
risbah, grafikah, sitoiskih in
v vseh izraznih oblikah nje-
gove likovnosti.
Vsekakor je vsak stik s sli-
karstvom Staneta Jagodica
ze>lo dragocen, ketr g.re za po-
štenega ustvarjaOca, ki je vse
svoje sposobnosti zastavil za
kar naj^bolj dognano iskanje
v svetu likovnosti, ki ne bo
nikoli dorečen. V tem je tudi
dragocenost vznemirljivosti
tekanja, skozi dela Staneta
Jatrodiča lehko doT>ro sT^zna-
vaoao tft ps-oces. D. M.
CELJSKI KMETJE
ZDRUŽENI V ZADRUGI
KMETIJSKA ZADRUGA USTANOVUENA ŠE LETOS
v celjski občina so dolgo-
trajne raziprave o samoup-
ravni organiziiranostl kmetov
sklenili s sklepom, da bodo
ustanovili samostojno Kme-
tijsko zadrugo. Ta bo v obča-
ni zaživela že letos, pri nje-
ndh začetnih korakih pa ji
bodo pomagale: vsi odgovor-
ni dnižbenopolitičnd in go-
si>odarski organizmi v občini.
V zadnjih letih je bilo v
pogledu samoupravne orga-
niziranosti kmetov celjske oib-
6ine čutiti več problemov. Ne-
kateri med njimi so isiiajahi
Iz sedanjega načina organizi-
ranja kmetov, ki so bili zdru-
ženi v dve poslmna enoti te-
meljine organizacije združene-
ga deda Kooperacija pri Kme-
tijskem kombinatu Hmezad
Žalec, v takšni obliki samo.
upravne origandzlranosti je bL
la namreč problematična
predvsem dohodkovna omeje-
nost kmetov, ki nd omogočala
njihovega sprotnega vpliva na
oblikovanje in delitev dohod-
ka celotne delovne organiza-
cije. Po drugi strani pa so
ustreznejši način samouprav-
nega organiziranja zavirali
tudi sami kmetje — koope-
ranti, ki so imeli v okviru
Hmezadovih poslovnih enot
boljše pogoje za svoj materi-
alni razvoj kot ostald kmetje
in jim je zato ustrezalo sta.
nje, kakršno je vladalo na
področju njihove organdzira-
nosti.
Perdlog o oblikovanju Kmc^
ti^e zadruge v Celju pred-
videva ustanovitev dveh enot
na področju Celja in Vojni-
ka. Materialni položaj kmetov
in odnosi, ki vladajo med nji-
md pa narekujejo, da to ne
bi bffile zadružne enote am-
pak proizvodni okoliši. Tako
bi bile te mote bolj usmer-
jene v prodjsvodiijo in bd za.
gotavljale večji razvoj kme-
tijstva na tem področju.
V ceijskd otočini se aa usta-
novitev Kmetijske zadruge
odločajo predjvsem z name-
nom, da bd po tej poti po-
spešili kmetijsko proizvodnjo,
ki v zadnjih letih kaže za-
skrbljujočo sliko stagnacije.
IndustrijSifci center, kot je Ce-
lje, ima obsežen kmetijski
potencial, ki bi lahko bolje
izkoriščen dal veiike rezul-
tate pri preskrbi mesta. Ob
tem pa velga še poudariti, da
ustanovitev Kmetijske zadru-
ge ne pomeni poti osamitve
celjskega kmetijstva, ampak
že v programskih zametkih
nove delovne organizacije na-
kazuje njeno čvrsto povezar
nost z obstoječim agroživil-
sfctm kcffnpleksom na olj-
skem območju.
DS
PO POTRESU
^^i^^^^^E.^ ^^^^S^^^ ^^H^ ^^^^^^
TOKRAT OBJEKTI DRUŽBENEGA POM ENA
Raa^ke, ki so nastale ob
potresu na Koczjanskem leta
1974 Še vedno niso povsem
i2ginile. V šentjurski občini
si prizadevajo, da bd dokon-
čno sanirali poškodovane ob-
jekte še letos.
Ko so pred nedavnim opra^
vtli pregled opravljenega dela
so ugotovili, da je uspešpo
rešenih več kot dve tretjini
poškodovanih objektov v tre-
tji in četrti kategoriji. To so
seveda objekti, ki so bili te-
žje poškodovani in jih je bi-
lo zato treba čimprej obnovi-
ti. V tem obdobju so obno-
vili tudi več kot dve tretjini
lažje poškodovanih objektov.
Večino leteh so občani po-
pravili sami s pomočjo obrt-
nikov in gradbene operative.
Za letošnje leto pa v obči-
ni Šentjur predvide%'ajo, da
jdm bo uspelo 2^raditi pri-
bližno 120 novogradenj in po-
praviti 200 objektov iz prve
in druge potresne kategorije.
Kljub temu pa bo vrsta
družbenih objektov še nekaj
časa čakala na obnovo, kajti
znano je, da so na Kozjan-
skem v tem obdobju pri ob-
navljanju dajali prednost sta-
novanjskim objektom v za-
sebnem sektorju. Kulturni in
gasilski domovi ter vrsta
drugih objeiktov splošnega
družbenega pomena so torej
ves čas dajali prednost tistim
občanom, ki jim je potres
močno razmajal streho nad
glavo. Razen tega je prav za
te objekte najčešče zmanjko-
valo finančnih sredstev, saj
bodo potrebna še precejšnja
kreditna sredstva, da bodo
objekti družbenega pomena
lahko služili svoj«nu name.
nu. Akcija je v polnem teku,
zato je upati, da že v pri-
hodnjem letu ne bo trel«
več pisati in govoriti o po-
tresu iz leta 1974.
MP
MEDSBCilISKI SVET ZKS
V NOVEM SESTAVU
Danes ob 9. uri zjutraj se bo v veliki dvorani Narod-
nega doma v Celju sestal Medobčinski svet ZKS v novem
sestavu, prisotni pa bodo tudi vsi tisti komunisti, ki so
v njem delovali v preteklem mandatnem obdobju. Uvodo-
ma bo na konstitutivni seji Medobčinskega sveta ZKS podal
Širšo oceno političnih razmer na celjskem območju sekre-
tar Janez Zahrastnik, nato pa bo stekla razprava o dejav-
nosti sveta v preteklem obdobju. V drugem delu seje bodo
člani Medobčinskega sveta volili sekretarja, za katerega je
ponovno predlagan Janez Zahrastnik, izvolili pa bodo tudi
druge organe, ki delujejo v okviru MS ZKS. DS
IRENA
MULEJ
Kadar gre za res in ka-
dar hoče premagati vse
dvome, da bo tisto^ česar
se loteva, resnično po-
membno, zbere okoli
listen gube resnosti, sko-
zi katere podzavestno še
vedno podrhteva nasme-
šek.
Irena Mulej. Prosvetna
delavka. Vodja podružnič-
ne šole v Reki pri La-
škem, kulturna delavka,
komunist, članica komite-
ja ZK v Laškem in —
delegat na slovenskem
kongresu.
Irena je ena tistih druž-
benih delavk, ki ne ble-
sti kot kakšna zvezda na
političnem nebu, je pa
eden tistih stebrov naše
politike, akcijske fronte
Zveze komunistov, ki bi
ga hudo pogrešali, če bi
nenadoma prenehal obsta-
jati.
Pred letom je še bila
sekretarka osnovne orga-
nizacije ZK v krajevni or-
ganizaciji ZK Marijagra-
dec pri Laškem. Pravza-
prav tudi v krajevni skup-
nosti Vrh nad Laškim,
kajti ta organizacija zdru-
žuje komuniste dveh kra-
jevnih skupnosti. Že samo
to veliko pove. Krajevni
skupnosti sta morali zdru-
žiti svoje člane, da jih
je bilo dovolj za organi-
zacijo, kakršno predvide-
va statut. Toda daleč od
tega, da bi bili ti dve
krajevni skupnosti zato
družbeno manj aktivni.
ZMSluge za to imajo brez
dvoma tudi komunisti in
med njimi na prvem me-
stu njihov sekretar.
Kadar je med svojimi
šolarji ~ žari. Je vzgoji-
teljica in učiteljica od nog
do glave. Težko si pred-
stavlja, kaj bi lahko bila,
če bi ne bila to kar je.
Aktivist   je   pravzaprav

od dijaških let. Takrat je
postala tudi članica ZKS.
Bila je mladinski funkcio-
nar na šoli in pozneje
prva službena leta tudi.
Začela je učiti v težkem
kraju. Toda zanjo, hčer
delavca — mizarja ni bi-
lo nikoli s perjem postla-
no in se ni nikoli prito-
ževala.
In vztrajna je. Vsako le-
to se najboljše šole pote-
gujejo za sodelovanje v
prireditvi »Naša beseda«.
Irena Mulejeva se je za-
grizla v delo in spravila
svojo skupino iz neznatne
Reke pri Laškem v Celje
pred stroge ocenjevalce.
Potrlo jo je malo. ko ni-
so dojeli iz kakšnih os-
nov je začela in s čim je
delala. Toda že to. da je
njena skupina sodelovala,
je bila zanjo nagrada.
Na kongresu bo kot de-
legatka zastopala komuni-
ste v laški občini, pose-
bej pa še komuniste, ki
deluiejo v vzgojnolzobra-
žcvalnem procesu, katere-
ga družbeni pomen ni
treba po-ieb^i vndčrtnvnfi.
JUTfE KRAfiOVEC
i»06pjM0V§¥ET
PIŠE IVAN SENIČAR
PRE^OZLATI VOZEL
Zanamci, ki bodo študirali zgodovino naših dni, se
bodo še bolj čudili, kot se mi nad našo pisano pretek-
lostjo. Samo položaj na BUžnjem Vzhodu je tako za-
pleten, da bi ga lahko s pridom preučevali zgodovi-
narji, sociologi, politologi, vojaki, kulturniki in tero-
risti. Tudi Aleksander Veliki ne bi zmogel presekati
tega vozla, ki pa ga bo življenje vendarle prevozlalo
in tako razrešilo, kar nam je zdaj vsem uganka, sra-
mota in nevarnost.
Pred dnevi so Izraelci, potem ko so izvedli politično
koketerijo z Egiptom, napadli južni del Libanona in ga
tudi zasedli. Neposreden povod jim je bila akcija pa-
lestinskih komandosov na ozemlju Izraela, pri čemer
je bao ubitih nekaj desetin ljudi. Njihovo vračilo Pa-
lestincem, ki so živeli in se poskušali bojevati na jugu
Libanona, pa je bilo izdatno: ubitih je bilo nekaj sto
ljudi, navajajo število 700, pregnanih pa več kot 160.000
oseb, predvsem žena, otrok in starcev. To ni več zob
sa zob, ampak glavo in pol trupa za zob. Izraelci so
s tem potrdili svojo agresivnost, prav tako pa tudi
razmerje sil na Bližnjem vzhodu, ki jim je številčno
tako nenaklonjeno, v moči pa je na njihovi strani.
In vendar se zdi, da so šli Izraelci to pot predaleč.
Hoteli so najbrž, da dajo lekcijo Palestincem, da po-
kažejo neix)pustljivost do Egipta, Arabcev sploh in tudi
do svojih zaveznikov. Vendar so se zmotili prav pri teh
ladnjih. Ko so vdor v Libanon in njegovo okupacijo
obravnavali v varnostnem svetu OZN, so kaj hitro pri-
šli do sklepa, in celo na ameriški predle^. Sklenili pa
so, da pošljejo na »bojni položaj« mirovne sile OZN,
to je modre čelade ali vojake, ki jih za posebne pri-
like nabere OZN od svojih članic. Zdaj poteka trans-
port okoli 4000 modrih čelad na Jug Libanona. Na
Bližnjem vzhodu pa je že okoli 5400 takih čelad; nji-
hovo število se bo torej skoraj podvojilo.
Ob tem se sestaja v Kairu ministrski svet Arabske
lige v okrnjeni sestavi. Od 22 članov jih je prisotnih
17, pet članic pa zavrača Sadatove stike z Izraelom in
bojkotira sestanek. Tako bo najbrž propadla prilika,
da Arabci izboljšajo svojo enotnost, ki je zdaj ni. To
gre v račun Izraelu, v najhujšo škodo pa Palestincem.
Vendar to le ni samo izraelsko-arabski konflikt. Obe
veliki sUi sta prisotni, posebno močno pa ZDA. Prav
v tem času je izraelski voditelj Begin že tretjič obi-
skal Washington, da bi pojasnil predsedniku Carterju
hi številnim ameriškim Zidom politiko Izraela. Vendar
je bil ta obisk zanj neugoden. Izgleda, da so Begtna po
malem že vsi siti: tako ameriški Zidje, ki so tudi kapi-
talisti, sam Carter in celo Izraelci doma. V deželi se
razvija pripravljenost, da naj Begina zamenja zmer-
nejši človek. Od maja, ko je bil izvoljen, do zdaj ni
storil nič drugega, kot povečal število nerešljivih
vozlov. Tega pa je najbrž dovolj tudi ameriškemu ka-
pitalu, ki želi odigrati svojo vlogo tudi med Arabci.
Tudi ZDA ne želijo, da njeni tesni zavezniki vodijo
»svojo« politiko. Zaradi tega, izgleda, nastopa čas, ko
se bo nekaj temeljitega obrnilo na Bližnjem Vzhodu,
Upamo, da na dobro.
Vni. kongres ZKS
RAZGOVOR
Z DELEGATI
Pretekla teden je bil v Ce-
lju skupen razgovor z dele-
gati, ki bodo komimiste celj-
skega območja 25astopah na
3. kongresu ZKS. Razgovor je
vodil Janez Zahrastnik, sekre-
tar medobčinskega sveta
ZKS, prisotna pa sta bila
tudi člana izvršnega komite-
ja predsedstva CK ZKS Emil
Raje in Lojze Briški. U'/odo-
ma je Janetz Zahrastnik ori-
sal družbenoekonomske In sa-
moupravne razmere v temelj,
nih organizacijah združ&nega
dela in krajevnih skupnostih
na celjskem območju, nato
pa so delegati prejela še de-
lovni pix)gram kongresa. Ko-
mimiste celjskega obnv)čja
— 122S5 jdh je — bo na kon-
gresu zastjopalo 66 delegatov.
Ob tem pa bodo kongresu pri-
sostvovali t\idi vsd tisti ko-
munisti, ki so s šdiTšega celj-
skega območja zastopani v
organih centralnega komiteja
ZKS, udeležilo pa se ga bo
še več gostov z našega ob-
močja.
12.286
ICnpfl^lSTOV
Po 7 kongresu ZKS so ob-
čanske orgacuzacije Zveze ko-
munistov na našem območju
sprejele v svoje vrste 4386 no-
vih članov. Tako je bilo teta
1974 na območju 7900 komu-
nistov, sedaj pa se je njiho-
vo število povzpelo na 12286.
Pn obnovi članstva so se v
preteklem obdobju zelo izka-
zale občine Velenje in Celje,
še p>osebej razveseljivo pa je
dejstvo, da so v času med
7. in 8. kongresom ZKS moč-
no povečale število komuni-
stov tudi partiji^e organdza.
cije v Mozirju in Šentjurju,
ki so v letih poprej izkazova-
le zelo slabe trende raia^oja.
Struktura članov Zveze ko-
munistov na našem območj«
je zadjOTOljiva, saj je med
člani nekaj več kot 28 odstot-
kov žensk, 40 odstotkov ne-
posrednih prodz\^ajalcev in 30
odstotkov mladih do 27 let.
Med vsemi zaposlenimi na
celjsikem območju pa je 12
odstotkov članov ZK.
DS
POUDAREK
SOCIALI
Tako kot v vseh občinah
celjskega območja so tudi v
šentjurski in konjiški daJi f
predkongresnem obdobju ve-
lik poudarek socialni politi-
ki.
V šentjiu-ski občini so bili
najbolj lispešni v stanovanj-
ski izgradngd. Nič več nima-
jo barakarskih naselij, stano-
vanja pa so dobile predvsem
mlade in socialno ogrožene
družine. Tudi sicer je bilo f
šentjurski občini veUko na-
rejenega na področju drui'
benega standarda, čeprav se
občina sama še vedno bori z
naraavatostjD.
Z. S.
13 — 30. marec 1978
NOVI TEDNIK — stran S
pREJELI SMO
SE O STANOVANJIH!
ODGOVOR SAMOUPRAVNE STANOV. SKUPNOSTI
y Novem tedniku v pismu
Ijralcev štev. 12 z dne 23.
jiiarca 1978 pod naslovom
iij^arn naj potrkam« želi mati
sainoh"anilka, ki žal noče
biti podpisana s polnim pri-
imkom, seznaniti zveste bral-
NT, kakšne težave ima
pri pro.šnjah za pridobitev
stanovanja. Navaja namreč,
^ pozna primere, ki so šte-
^jni, da so dobili solidar-
nostno stanovanje, čeprav so
jjneli pred pridobitvijo nove-
ga stanovanja dobra stanova-
nja. Zato jo zanima, po kak-
§ni poti so uspeli dobiti sta-
novanja in na katera vrata
so potrkali.
prizadeti tov. KD bi v tem
kratkem odgovoru želeli spo.
jočiti, da smo prebrskali vso
dokumentacijo od ustanovitve
solidarnostnega sklada pa do
danes ter žal ugotovili, da
pri naši enoti ni bilo vlože-
nega nobenega zahtevka za
pridobitev stanovanja, ki bi
se nanašal na inicialki »KD«
in ki bi ustrezal vsebini pi-
sma.
Delni odg0'vor je bil tov.
»KD« že posredovan s strani
uredništva, in sicer, da je
prvi korak, ki ga je potreb-
no storiti za pridobitev stano-
vanja, ta, da zaprosi za sta.
novanje v organizaciji, kjer
združuje delo.
Princip reševanja stano-
vanjskih problemov pri soU-
damostnem skladu pa je po-
doben. Treba je namreč ve-
deti, da sredstva, ki so na.
menjena za izgradnjo stano-
vanj za potrebe občanov z
nižjimi dohodki, ostarele
občane in mlade družine,
združujejo delavci in so tudi
strogo namenska ter neodtuj.
Ijiva. Zato je možno reševati
stanovanjske probleme le ti-
stih delavcev, ki jih predla-
ga delovna organizacija v re.
šitev s pogojem, da so izpol-
njeni pogoji, ki jih predpi-
suje Pravilnik o pogojih tn
merilih za dodeljevanje na-
jemnih stanovanj, zgrajenih
s sredstvi samoupravne sta-
novanjske skupnosti, samo-
upravne enote za družbeno
pomoč v stanovanjskem go-
spodarstvu Celje. Ob tem mo.
ramo opc«»riti, da 12. člen
citiranega pravilnika tudi do-
loča, da predlagatelj, to je
organizacija združenega dela,
opremi predlog s sklepom sa-
moupravnega organa, pristoj.
n^ za stanovanjske zadeve,
da se delavcu dodeli stano-
vanje. Takšnega predloga v
primeru tovanšice, ki ji od-
govarjamo, očitno ni bilo, za-
to tudi razumljivo ni odgo-
vora, ker ne vemo komu od.
govoriti.
Kar se tiče očitka, da do-
bivajo stanovanja v velikem
številu takšni, ki imajo do-
bra stanovanja, dobijo pa še
boljša, pa samo tole:
Dovoljujete si v nekem smi-
slu skritizirati delo samo-
upravnih organov enote, ki
so izključno kadrovani iz vrst
združenega dela in ob tem
kritizirate tuxii vašega dele-
gata, fci opravlja zelo po-
membno hi težko brezplačno
funkcijo na ix>dročju, ki je
zelo zahtevno in odgovorno.
In še to: Potrkajte na vrata
v Vodnikovi ulici št. 11, da
se spoznamo, in zagotavlja-
mo vam, da bomo vam in
vašemu otroku pomagali, če
nam bo to le možno in če
obstojajo za to objektivni po-
giogi. Vodja enote
za družbeno pomoč
TONE STOPAR
V soboto dopoldne .ie predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Šentjur Jože Buder
ob navzočnosti družljeno-političnih delavcev občine, zdravstvenih delavcev in občanov po-
ložil temeljni kamen za nov prizidek zdravstvenega doma v Šentjurju. — Prizidek, gradU
ga bo Ingrad, bo zrasel v podaljšku sedanjega zdravstvenega doma in bo funkcionalno
povezan z obstoječo zgradbo. Gradnjo prizidka so narekovale dolgoletne potrebe po bolj
organiziranem zdravstvenem varstvu v šentjurski občini. MATEUA POD JED
OK ZSMS CELJE
PRIPRAVA NA 8. KONGRES ZKS — PISATI BOLJ RAZUMLJIVO
Obveščanje in informiranje
je eno najpomembnejših po-
dročij dela v OO ZSMS in
hkrati pomemben element v
naši samoupravni družbi.
Organizirati dobro informa-
tivno mrežo je delo, ki za-
hteva veliko truda, predvsem
p>a usposobljenega mladega
človeka, ki bo vedel, kaj je
njegovo delo, kako morajo
biti naloge dobro opravljene.
Tako je bilo poudarjeno tu.
di na 5, seji OK ZSMS, ki
je bila pred kratkim v Ce-
lju in ki naj bi pomenila
pripravo na 8. kongres ZK.
Na področju informiranja je
bilo že mnogo narejenega, to.
da še vedno premalo. Tudi
nekateri informatorji niso za
svoje delo usposobljeni. Zato
bd bilo potrebno uvesti kraj-
še seminarje v obliki izobra-
ževanja. Tako bi si center za
obveščanje in propagando,
kot tudi OO tn DO, pridobi,
le za to stroko usposobljene,
predvsem mlade ljudi, ki bi
poskrbeli za celotno infor-
mativno mrežo. Kajti zave-
dati se moramo, da informi-
ranje ni samo stvar infor-
matorja, ampak vseh družbe,
ruh dejavnikov. Zato je po-
trebno čimveč pisati, vseka-
kor v preprostem, vsakda-
njem jeziku, tako da bodo
informacije resnično dostop-
ne vsem, da jih bo lahko
razumel sleherni človek.
Ko že govorimo o informi.
ranju, moramo poudariti, da
je treba izkoristiti tudi dru-
ge obhke informiranja. Pred-
vsem ne smemo zanemarjati
osebnega stika informatorjev
s člani OO ZSMS, potem so
tudi oglasne deske, ki mo-
rajo biti domiselno urejene,
šolski radio ipd. V OO ZSMS
predvsem pogrešamo razne
okrogle mize, javne priredi-
tve, ki bi jih organizirali in
vodih mladi, in na ta način
lahko zelo konkretno sezna-
njali širšo javnost s svojimi
problemi. Zelo slaba je tudi
povezava s sredstvi javnega
obveščanja, saj mladi prema-
lo pišejo v razne liste, pred-
vsem v Mladino, ki je mla-
dinski osrednji časopis.
Na seji, ki je bila zelo
plodna tn dobro pripravlje-
na, so mladi podaU še poro.
čilo o volitvah, s posebnim
poudarkom na prispevku
ZSMS, o delegatskem siste-
mu, njegovi vlogi, staldščih in
sklepih.
DARJA GLANCNIK
SLOVENSKE
KONJICE:
SEJA IS
V Slovenskih Konjicaih
so se včeraj sestali člani
izvršnega sveta občinske
skupščine. Na seji so ob-
ravnavali podatke o za.
ključnih račimih v delov-
nih organizacijah konja-
ške občine, razpravljali o
predlogu in spremembah
odloka o cenah za geodet-
ske storitve ter oblikovali
sklep o spremembah in
dopolnitvah notranje or-
ganizacije in sistemizacije
delovnih mest v upravnih
organih občine Slovenske
Konjice.
DS
ŠMARJE PRI JELŠAH
VEČ O DOMU
ŠTUDENTE ZANIMA OBČINA
že odkar obstaja klub štu.
dentov šmarske občine, je
vsakoletna letna skupščina
najbolj priljubljena oblika
sodelovanja med ljudmi iz
Skupščine tn mladimi, ki štu.
dirajo v Ljubljani, žal pa
tiajvečkrat pri tem tudi osta-
ja.
Takšna je bila ugotovitev
na zadnji letni skupščini klu.
^, ki je sicer rešila več vpra-
še precej pa jih je osta.
^0. študente iz šmarske obči-
ne najbolj zanima, kam po
končanem študiju, kakšne so
njihove konkretne možnosti
^ vključitev  v  življenje  v
domači občini in kaj jim pri
tem lahko občina nudi. Za-
stavili so povsem določena
vprašanja: kam, kdaj in čez
koliko časa. Razumljivo je,
da vsi ne bodo mogh ostati
doma, ker vseh profilov obči.
na pač ne ix>trebuje, na ža-
lost pa takšnega stališča ne-
kateri študentje vendarle ne
razumejo in se potem skoraj-
da užaljeno zapro vase, češ
saj nam ne nudijo možnosti.
Razumljivo je tudi, da obči-
na, kot je šmarska, potrebu.
je več izobražencev f>ovsem
določenega profila, kot na
primer občina, ki se lahko
pohvah z razvitostjo.
Študente je živo zanimala
resolucija o razvoju občine v
obdobju do leta 1980, skupaj
s predstavniki občinske skup-
ščine pa so morali priznati,
da se ob študiju vse premalo
vključujejo, ne le v družbe-
nopolitično življenje, pač pa
tudi v tiste sredine, kamor
naj bi po končanem študiju
prišli. Takšno vključevanje je
koristno predvsem iz razlo-
gov, ki so pomembni pri gra-
ditvi samoupravljanja: štu.
dent naj se spK)zna S siVica-
mi samoupravljanja v delov,
ni organizaciji, še preden pri-
de vanjo.
Sprejeli so sklep, da bo
treba odslej več narediti za
trajnejše in trdnejše stike
med študenti in Skupščino
občine.
MILENKO STRASEK
CELJE: SKUPNA
PROSLAVA
V počastitev dneva usta.
novitve OF — 27. aprila,
mednarodnega prazni-
ka dela — 1. maja, bo v
'^elju skupna prireditev,
ki bo po vsebini razdelje-
^ v dva dela. Tako bo
"^jen prvi del 26. aprila v
dvorani Golovec, ko bo
^niela prireditev kulturno
^ politično obeležje, dru-
^ del pa bo 1. maja na
čričku, ko bo imela pri-
reditev zabavno-rekreativ-
značaj. Skupno prosla.
^0 pripravljajo v okviru
^■bčinskih organizacij ZSS
^ SZDL v Celju.
DS
CELJSKA SZDL
POKROVITELJ
Celjska občinska konfe-
renca SZDL je prevzela po-
kroviteljstvo nad prvim
republiškim posvetom o
poklicnem usposabljanju
tn zaposlovanju abiturien.
tov p>osebnih osnovnih šol
Slovenije in njihovimi 10.
jubilejnimi športnimi igra.
mi. Organizacijo obeh pri-
reditev, ki bodo tekle v
Celju 8. in 9. junija, je
prev-zel zavod Ivanke Ura-
njekove, ki je pred dese-
timi leti tudi prvič organi,
zirai športne igre poseb-
nih osnovnih šol. Na pjo-
svetu, ki bo prav gotovo
pomenil pomembno peda-
goško srečanje, bodo spre.
govorili o dosedanjih iz-
kušnjah pri poklicnem
usposabljanju in zaposlo-
vanju učencev, ki so za-
ključili šolanje na poseb.
nih osnovnih šolah ter
oblikovali predloge in sta-
lišča za nadaljnji razvoj
njihovega usposabljanja
in zaposlovanja. Na po-
svetu bodo sodelovali šte-
vilni pedagogi in drugi
strokovni delavci iz vse
Slovenije, pa tudi pred.
stavniki republiške konfe-
rence SZDL in republiške
skupnosti za zaposlovanje.
DS
SEJA ŽALSKE SKUPŠČINEi
ZAVOD ZA NAČRTOVANJE
MNOGO USPEHOV V TRILETNEM OBDOBJU
Na p>onedeljkovi seji zbora
združenega dela in krajevnih
skupnosti je beseda tekla tu-
di o problematiki žalskega
Zavoda za načrtovanje, ki je
mimogrede povedano že pre-
bredel začetne težave. Precej
nalog je uspešno opravil, vse-
eno pa. jih je še nekaj, ki
bi jih moral. Eden izmed
vzrokov za to je tudi v po-
manjkanju ustreznih kvaUtet-
nih kadrov. Ce bi bil Zavod
dovolj kvalitetno usposobljen,
potem bi verjetno lahko tudi
pravočasno realiziral precej
nalog, šo posebej v zvezi s
pripravo urbanistične doku-
mentacije. V bodoče bo mo-
rala bolj priti do izraza po-
vezava s samoupravnimi in-
teresnimi skupnostmi.
Lani je prišlo do razširit-
ve poslovanja, tako na pod-
ročje ekonomskih raziskav in
Svetovanj na področje gospo-
darstva, urbanizma, komunal-
nega in stanovanjskega go-
spodarstva ter družbenih de-
javnosti. V okviru Zavoda so
trenutno enota za načrtova-
nje, enota za pridobivanje,
pripravo, komunalno oprem-
ljanje in oddajanje stavbnih
zemljišč, inženiring, enota za
ekonomske raziskave in pla-
niranje ter skupne službe.
Doslej najtežje delo je ime-
la enota za načrtovanje.
Kljub temu, da pri zavodu
sedaj dela nekaj mladih .spo-
sobnih ljudi, pa še vedno
ne uspvevajo sproti reševati
najnunejšo urbanistično pro-
blematiko, še manj pa so
usposobljeni za kompleksnej-
še in težje urbanistične na-
loge. Sodelavci so se kljub
določenim težavam izkazali
pri izdelavi urbanističnega
plana žalske občine. V sode-
lovanju z Birojem 71 iz Dom-
žal so posredovaU obstoječe
urbanistične podatke, kreira-
li bodoče urbanistične rešit-
ve, poleg tega pa so skrbeli
za sprejemanje in usklajeva-
nje urbanističnega programa.
Enota za načrtovanje je do
konca lanskega leta izdelala
kar šestnajst zazidalnih na-
črtov ter sprememb zazidal-
nih načrtov, poleg tega pa še
vso lokacijsko dokumentacijo
s področja občine.
Poleg tega velja omeniti še
izdelavo načrta urejanja sta-
rega dela Žalca ter priprave
za izdelavo urbanističnih na-
črtov za Petrovče in Vran-
sko.
Enota za pridobivanje, pri-
pravo, komunalno opremlja-
nje in oddajanje stavbnih
zemljišč bo v bodoče mora-
la razmišljati o večji pove-
zanosti s samoupravnimi in-
teresnimi skupnostmi, orga-
nizacijami posebnega družbe-
nega pomena... To bo lah-
ko pripeljalo tudi do pravil-
nega ter pravočasnega opre-
mljanja stavbnih zemljišč,
kar je osnovni pogoj za ure-
sničitev programa izgradnje
stanovanjskih objektov, še
posebej mislimo tu na blo-
kovno gradnjo. Kljub nedo-
delanemu sistemu upravlja-
nja in razpolaganja s stavb-
nim zemljiščem, neizdelani
dokumentaciji, pomanjkanju
delavcev v tej enoti ter pro-
blemom v zvezi z nakupom
zemljišča, pa je enota doseg-
la precej usp>ehov, ki so pri-
spevali k izboljšanju komu-
nalnih razmer. Komunalno
ureditev so izvedli pri šest-
indvajsetih pomembnejših
novih objektih in soseskaJi,
za devet stanovanjskih so-
sesk so izidelali dokumentaci-
jo ter opremili stavbna zem-
ljišča, komunalno so uredili
sedem naprav tn objeiktav, ▼
naprej pa bo potrebno prav
tako dosledno spoštovati os-
novne elemente urejanja do-
ločenih stanovanjskih sosesk.
Enota za inženiring se bo
morala pri nadaljnjem delu
vključiti v investicijsko de-
javnost OZD, prizadevati si
bo treba, da bodo odpadli
privatni nadzori, izpoE>olniti
bo treba kadrovsko sestavo
enote ter razširiti njeno de-
javnost izven meja občine.
Zapišimo še to, da bo enota
za ekonomske raziskave in
planiranje zaživela prav v le-
tošnjem letu.
Splošna ugotovitev pa je
vendarle kot na dlani, žalski
Zavod za načrtovanje je v
svojem skoraj triletnem ob-
stoju precej prispeval k raz-
voju občine, tako ria pod-
ročju urbanizacije, komunal-
nega urejanja, gradnje objek-
tov splošnega družbenega po-
mena in stanovanjske izgrad-
nje.
JANEZ   VEDENIK
4. stran — NOVI TEDNIK
§t. 13 — 30. marec
GOSPODARSTVO OBČINE LAŠKO

TIM IN POZD ELEKTRONIKA V TEŽAVAH — ŠE TRI PLAČE
Izvršni sivet skiup6čdne obči-
ne Laško, razširjen s pred-
staivniki političnih organizacif]
Jn banke je minula petek raz-
praivljad o težavah v TIM,
bcAJe v tistih dveh temeljnih
argainizaoioaih, ki posilujejo z
tegubo, oziroma na robu iz-
gube. Po daljši razpravi je
balo za TIM sklenjeno, da se
rudndlic rjavega premoga nika-
kor ne sme reševati v okviru
celotne delovne organizacije,
ker bi to pomenilo hitro na-
zadovanje le-te. Kar zadeva
TOZD ESOT, ka ima na ski-bi
atraktiven program za izde-
lavo hlaxiillindh stolpov, je bi-
lo sklenjeno, da naj gre v
modemizaciijo, vendar ne v
novi haU, lu bi jo bilo treba
šele 2graditi, marveč v haiU
za predelavo gline, ki naj bd
jo opustili. TOZD Gračnicabi
na pot k rentabilnosti šel pri-
hodnje leto, ko bo zanj izde-
lan tudi dovolj zanesljiv in
zanimiv program.
TIM v bistvu nd bili nikoli
do kraja sfinanoiran in se
mu to tudi vselej hudo otepa.
Da bi prebrodili težave, ki na-
stopajo vedno zaiova, so pod-
prli predlog, da bd TIMU
odobrili prošnjo za preloži-
tev plačila anuitet, s čimer
bd omogočih organizacijo
2xiruženega dela, nemoten raz-
voj in nastop na tržišču, z
najetjem kredita za izgradnjo
TOZ ESOT pa si je TIM že
pridobil sodeLovanje podjetja
ASTRA v Lubljiani s 500 in
INTEREVROPA Celje z 200
do 300 milijona dinarjev.
Manjši problem za občino
kot celoto, vendar velik za
krajevno skupnost Jurkloster
je POZD Elektronifca, ki je
zašel v izredne težave, kate-
rih pa ni moč pripisovati
zgolj začetnim problemom.
Po krivdi raamer in neustrez-
nih odločitev poslovodneiga
organa je kaj malo možnosti,
da bi se sedanja proizvoidnja
mogla zmova afirmdrati, zato
obstoja kau malo upanja, da
bo po postopku, ki sledi,
pOZD Elektronika Jurklošteir
še obstajal kot proizvodno
p>odjetje. Izvršni svet in pred-
stavniki političnih organizacij
so odločih, da v sfcladu s
predpisi steče postopek ukre-
pov za sanacijo, oziroma lik-
vidacijo. Hkrati so opozorili
na problem v POZD zap>osle-
nih, za nujnost nadomestitAre
z drugim obratom, če do lik-
vidacije sedanjega POZD pri-
de. Predstavnik sdndikata se
je zavzel, da morajo delavci
dobiti vse kar jim gre, pred-
vsem pa tri zaostale plače od
decembra sem, kajti o oseb-
nem dohodku ob taki količi-
ni samoupravljanja res ni
mogoče govoriti.
J. KRASOVEC
REKORD VELENJSKIH
RUDARJEV
NOV REKORD VELENJSKIH RUDARJEV — VrU velenjski
možje, ki kopljejo črno zlato globoko pod velenjskimi nebo-
tičniki, so se ponovno izkazali, saj so dosegli nov, rekord
pri dnevnem izkopu premoga in to 21.100 ton! Tako se vse
bolj približujejo izpolnitvi letnega plana, ki znaša izkop
4,5 milijona ton premoga. Velenjski rudarji so v letošnjem
letu rekord že nekajkrat izboljšali, istočasno pa so sprejeli
dogovor, da bodo v čast obeh bližnjih kongresov še bolj de-
lavni. Največjo količino velenjskega premoga porabije v
termoelektrarni Šoštanj. Foto: LOJZE OJSTERŠEK
TOVARNA NOGAVIC
POLZELA: KONGRESNE
PRIPRAVE
Kongres ZKS bo prav
gotOTO pomenil pomem-
ben mejnik našega druž-
benopolitičnega življenja v
sleherni sredini. Tudi v
Tovarni nogavic na Polzeli
so priprave na kongres v
polnem teku, kar se odra-
ža tudi na področju druž.
benopolitičnega izobraže-
vanja delavcev. O tem vi-
diku dela komunistov smo
se pogovarjali s Slavkom
Resnikom, referentom za
izobraževanje. Dejal je, da
se v Tovarni nogavic do
bro zavedajo pomembno-
sti kongresov in da so zsa-
to že pred časom zastavili
široko razpravo o predlo-
gih kongresnih dokumen-
tov. Ob tem so komunisti
se posebej predlagali, naj
za člane osnovnih organi-
zacij ZK pripravijo semi.
nar, na katerem bi se te.
meljibo seznanili z vsemi
nalogami in predlogi, 1q
jih pred partijske organi,
zacije postavljajo kongre-
sni dokumenti. Ta naj bi
stekel že 20. aprila, za iz.
vedbo semmarja pa bi po.
skrbela Delavska univerza
Žalec.
T. TAVČAR
GOSPODARSTVO NA OBMOČJU
HIFOOBUDNI DOSEŽKI
ZA 33 ODST. VEČ DOHODKA, PETKRAT MANJ IZGUB
Gospodarstvo na celjskem območju je v preteklem letu doseglo rezidtate, ki so vzpod-^
budni, kljub temu da določeni pojavi, kot so: pešajoča reproduktivna sposobnost, visoke.'
tekoče izgube, rastoče zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti ter višje zaloge
gotovih izdelkov, opozarjajo na budnost in stalna prizadevanja za še skrbnejšim gospodar-j
jenjem v vseh temeljnih gospodarskih sredinah. Takšna je strnjena ocena, kot jo v obči-^
nah območja in na medobčinski ravni sprejemajo te dni, ko so znani prvi, še nepopolni,;
a veditrle zadostni podatki o gospodarski uspešnosti celjskega območja v minulem letu.J
2e uvodoma je treba po-
vedati, da so osnovni podat-
ki o uspešnosti gospodarstva
na celjskem območju v letu
1977 dovolj ugodni, da jih
lahko ocenjujejo kot usi>eš-
ne vsaj v primerjavi z dosež-
ki iz leta 1976. Spodbudnih
podatkov je precej. Tako je
celotni prihodek na območju
porasel za 23 odstotkov (naj-
bolj v občini Šmarje — 35
odstotkov, najmanj pa v obči-
ni Celje — 16 odstotkov).
Največ skupnega prihodka so
ustvariiU v celjski občini, kjer
je presegel 23.5 milijard di-
narjev. Ob tem je posebej
razveseljivo dejstvo, da so v
gospodarskih organizacijah za
tolikšen celotni prihode'k po-
rabili manj sredstev. Tako je
rast porabljenih sreds^tev v
vseh občinah z izjemo ve-
lenjske, za nekaj odstotkov
nižja od rasti celotnega pri-
hodka, na območju pa so za
49 in pol milijard ustvarjene-
ga celotnega prihodka pora-
bili 10 milijard manj sred-
stev. Tako je doseženi doho-
dek na območju porastel za
32 odstotkov v primerjavi z
dohodkom iz leta 1976. Naj-
ugodnejši porast so zabeleži-
li v občini šenrtgur, kjer so
ustvarili za 72 odstofkov več
dohodka, najnižje pa je do-
hodek porastel v občini Ve-
lenje.
Ob tem, ko so našteti po-
datki ugodni, celo zelo do-
bri, i>a je treba povedati, da
so se znatno povečale zakon-
ske in samoupravno dogovor-
jene obveznosti. Prve na ob-
močju kar 96 odstotkov, dru-
ge pa 44 odstotkov. To po-
meni, da je gospHDdarst-^-o spet
močno obremenjeno in da
ostaja znatno manj sredstev
za razširjeno reprodukcijo.
Prav sredstva za reproduk-
cijo, ki so sicer indeksno
močno porastla v primerjavi
z letom 1976, vrednostno pa
komajda presegalo 2 in pol
milijardi dinarjev na celot-
nem celjskem območju, za-
služijo posebno pozornost.
Pešajoča reprodukcijska spo-
sobnost gospodarstva, ki jo
opažamo že nekaj let zapo-
vrstjo, mora biti močno opo-
zorilo vsem gospodarskim in
družbenim dejanmikom, da je
temu področju treba posveti-
ti mnogo več pozornosti in
poskrbeti za to, da bo go-
spodarstvu ostajal takšen de-
lež sredstev, ki ga bodo lah-
ko smotrno vlagali in s tem
krepili materialne osnove
dela.
Neugoden je tudi podatek
o rastočih zalogah, predvsem
še zalogah gotovih izdelkov,
ki jih je bilo lani na območ-
ju za 27 odstotkov več kot
leto poprej. Tudi to opozarja,
na še vedno tržišču ne do-
volj prilagojeno proizvodnjo
gospodarstva.
Morda le še beseda o iz-
vozu. V vseh občinah območ-
ja so dosegli boljše rezultate,
kot leto porej, v vseh, z iz-
jemo Celja, so tudi dosegli
plane, kljub temu pa je tre-
ba povedati, da je izvoz še
vedno problematičen, pred-
vsem pri tistih delovnih orga-
nizacijah, ki izvažajo nad
tretjino svoje proizvodnije,
saj so finančni učinki takega
izvoza ob skromnih premi-
jah, slabi. Povejmo še to, da
je gospodarstvo celjskega ob-
močja izvozilo za 161 milijo-
nov dolarjev blaga in s tem
za 12 odstotkov preseglo lan-
ske dosežke.
O problemu izgub na ob-
močju smo sicer že pdsali.
Takrat na osnovi ankete Go-
spodarske zbornice. Kljub te-
mu pa je treba povedati, da
problem izgub na celjskem
območju še vedno obstoja,
čeprav mnogo manj kot leto
poprej. Tako je bilo v obči-
nah celjskega območja lani
za 28 milijonov dinarjev ne-
•kritih izgub, kar je 5 krat
manj kot v letu 1976. V Ce-
lju so z nekrito izgubo po-
slovali v tovarni traktorjev
Železarne Store in SRC Go-
lovec. V občini Laško sta z
nekrito izgubo poslovala Vod-
na in pozd Artnak. V občini
Mozirje imata nekrito izgubo
tozd Golte in tozd Ivema —
Glin Nazarje. V občini Vele-
nje pa imajo nekrito izgubo
v Lesni Šoštanj. Ob tem, ko
so nekrite izgube sorazmer-
no nizke in njihova sanacija
ne bo predstavljala hujšega
problema, pa je vsekakor
treba povedati, da je bolj ne-
spodbuden podatek o rasto-
či tekoči dzgubi, ki je bila za
lansko leto kar za 38 odstot-
kov višja kot v letu 1976.
Kljub vsem naštetim po-
manjkljivostim smo lahko z
resatltati  gospodarjenja   db
celjskem območju v letu 1977
zadovoljni, še posebej zato,
ker svoje pozitivne učir&e že
kažejo uspešno pričete sana-
cije v lanskem letu, ki so
trajnejšega zsnačaja in ki i
Jih pričeli predvsem v tisti
delovnih organizacijah, ki tc
v letu 1976 poslovale z m;-
večjo i2^bo. Opazni so a
tudi pozitivni učinki posedal
Ijanja in sprememb v strni
turi gospodarstva, tako da '
gospodarskih krogih celjsto
ga območja ocenjujejo lai
sko leto kot uspešno in spod
budno.
BRANKO STAMEJCK
GORENJE
PRVI ZAČELI MLADINCI
Sobota, 25. marca 1978, je
bil za delavce velenjskega
Gorenja dela prosti dan. To-
da med številnimi tovarniški-
mi objekti je bilo tega dne
prav živahno. Na prostovolj-
no delo so prišli mladinci
treh osnovnih organizacij
ZSMS.
Skupina desetih mladin-
cev osnovne organizacije
ZSMS štedilniki je opravila
delovno akcijo »na visoki
ravnd«. Na strehi vehke to-
varniške hale so očistili ste-
klene kupole, čez zimo se je
nabral prah in mladinci so
se odločni, da bodo to delo
opravili prostovoljno. Ob 25-
letnici Gorenja so se odlo-
čili, da bodo mladinci sami
skrbeli za široke delovne ak-
cije pi-i urejanju okolice, de-
lovnih mest in podobno.
Skupina mladincev na stre-
hi pa ni bila v soboto edina
v Gorenju, ki se je odzvala
prostovoljnemu delu. Tudi
osnovna organizacija ZiSMS
Hladilna tehnika je priredila
akcijo. Mladinke in mladin-
ci so najprej uredili notranje
prostore, nato pa še oko-
lico. Tretja večja .skupina pa
je čistila okolico TOZD Gal-
vana. To so bili mladinci
osnovne organizacije ZSMS
Galvana. Čeprav po številu
udeležencev akcija ni bila
rekordna, so pa v vseh treh
skupinah mladi delavci op-
ravili veliko delo.
Naslednjo prosto soboto že
pripravljajo novo akcijo. Ta-
ko bo vseskozi v jubilejnem
letu Gorenja, ob 25-letnici,
Tovarniška konferenca ZSJ^IS
bo organizirala tudi večjo
udarniško brigado, prav tako
pa so že izbrali mladinke
in mladince za zvezne delov-
ne akcije.
Fotografiji: Z akcije na
sfcreiii
H. JERCIC
SMUČARSKI TEČAJ
Na Golteh je v organizaciji
področnega zbora smučarskih
učiteljev, vaditeljev in trener-
jev, bil vaditeljski 10-dnevni
tečaj pod vodstvom Alojza
Lisca. Izpit za vaditelje je
uspešno opravilo 26 kandidar
tov, ostalih 13 pa je prejelo
naziv vodnika. Novi strokovni
smučarski kadri iz sedmih ob-
čin celjske regije bodo v mno.
gočem prispevali že v prihod-
nji sezoni pri poučevanju
smučanja. K. JUG
^^13 — 30. marec 1978
NOVI TEDNIK — stran S
ALI JE CELJE
TURISTIČNO
MESTO 7
m
CELJE JE TURISTIČNO MESTO
GOSTINSTVO MORA DOBITI USTREZNO MESTO — PRISPEVEK EDA PODPEČANA,
DIREKTORJA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM MERX CELJE
vemo, da je .,.
Turizem je družbeni pojav
ekonomska kategorija, ki
je izraža v potovanju ljudi iz
^raja v kraj, v njihovem pre-
jiranjevanju in razvedrilu ter
bivanju v tujem kraju. Turi-
zem zavzema s tehničnim na-
predkom in razvojem družbe
vse večji in širši obseg.
In da je ...
Turizem je zelo heterogena
dejavnost z neposrednimi eko-
nomskimi učinki na številne
gospodarske jjanoge (gostin-
stvo, promet, trgovina, kiil-
tura, obrt tn drugo), ki s svo-
jo dejavnostjo posegajo na
njegovo pKKlročje, od katerih
pa je gostinstvo najvažnejši
čdnitelj.
Seveda pa ne smemo pri
tem pozabiti tudi na 2^odo-
vinske in druge znamenitosti
nekega kraja, na njegove na-
ravne lepote, nadalje na na-
ravno zdraviliške pogoje in
drugo, kar vse vpliva na tu-
ristično dejavnost oziroma se
v njej močno odraži£yo.        ^
Potem lahko mirno trdimo,
da je tudi Celje s svojo oko-
lico turistično mesto.
Vesel sem in tudi prepri-
čan, da lahko hitro ugotovi-
mo, da imamo v našem me-
stu dobro razvito trgovino,
enako lahko ugotavljamo za
promet, nadalje, da imamo
na tem območj-u priznana tn
dobro poznana naravna zdra-
vilišča, da imamo neprecen-
ljive naravne lepote, ki bi jih
kazalo z večjo urejenostjo še
bolj vključiti v turistično pK)-
nudbo mesta itd.
Mislim, da nam je vsem
jasno, da neka industrija ne
more govoriti o svoji proiz-
vodnji, če nima za to izpol-
njenih vseh pogojev, ki jih
taka dejavnost potrebuje ozi.
roma zahteva. Hkrati pa sem
trdno prepričan, da pa je ve-
liko takih, ki jim ni jasno,
kaj je gostinsko-turistična de-
javnost, oziroma so mnenja,
da je pač ta dejavnost nekaj
sama po sebi, češ, saj turist
pride, treba mu je samo še
FK>nuditi prehrano tn pijačo
tn v končni fazi še morda
prenočitev, drugega pa tako
ne potrebuje. Upam, da jih
je kljub vsemu veliko, ki tar
ko kot jaz s takšno poeno-
stavitvijo te dejavnosti le ne
soglašajo.
V tem ijrispevku ne bi rad
govoril o rečeh, kot so na
primer skrajna neurejenost iz-
letniške točke Stari grad, na.
dalje neiu-ejenost izletišča tn
rekreacijskega območja Na
gričku, zatem onesnaženje ož-
jega dela Celja ali pa morda
to, da je celjisko Turistično
društvo brez ustreznih prosto-
rov,   m^^rvBč   želim   sprego-
voriti predvsem o treh bistve-
nih problemih gostinstva, ki
je, kot sem že omenil, tesno
povezano s turistično dejav-
nostjo. In če je temu taiko,
potem moramo zaradi razvo-
ja turizma tudi gostinstvu da-
ti svoje mesto.
Tako kot na turizem, gle-
damo tudi na gostinstvo več
ali manj površinsko. To je
čutiti tudi tedaj, ko gre ali
za preskrbo gostinstva s kva-
litetnimi prehrambenimi pro-
izvodi domače ali tuje izde-
lave, nadalje za reševanje
kadrovske problematike, ki je
zaradi znanih vzrokov 25elo
pereča, ali ko gre za kvali-
teto in kvajititeto gostinskih
storiteT,% za katere vemo, v
kakšni soodvisnosti so od ve-
likega števila drugih elemen-
tov.
Neikdo bi lahko rekel, mor-
da zaradi nepoznavanja te
dejavnosti ali pa zaradi dru-
gih namenov, da so to eno-
stavno rešljiva vprašanja, ozi-
roma da so to vprašanja, ki
se tičejo samo tistih, ki se
ukvarjajo s to dejavnostjo.
To pa seveda ni res, saj ve-
mo, da je to izredno pomemb-
no tudi za kvaliteto tn kvan-
titeto turistične ponudbe ne-
kega kraja tn ne nazadnje
vpliva tudi na obseg gostin-
sko-turističnega prometa, ki
ima svoj učineik tudi naprej^
Zato bo treba za razrešitev
vseh teh problemov vključiti
tudi druge odgovorne dejav-
nike, tako Celja kot regije in
celo širše skupnosti in taiko z
njihovo pomočjo in razume-
vanjem doseči večjd premik
na zahtevanem turističnem
področju. Zato imamo veliko
pogojev in tako bomo laMoo
prav kmalu rekli ne samo:
»Celje je turistično mesto,«
temveč »Celje je utrejeno tu-
ristično mesto.«
KDO BO GRADIL BLAGOVNICO
MOZIRJE ČAKA
MED RESNIMI KANDIDATI EMONA
Razprave o gradnji blagov-
nice v Mo2arju dobiva že sko-
paj stalno mesto na sejah iz-
vršnega sveta in drugih pri-
stojnih organov. Ne glede na
to, da traja že kar predolgo,
zadeva še ni rešena.
Na zadnji seji občinske
slcupščine so to razpravo
umaknili z dnevnega reda za-
radi nerazčiščenih lokacijskih
vprašanj. Člani izvršnega sve-
ta pa so zdaj o tem razprav-
ljali kar dvakrat zapored.
Sicer pa, kot kažejo zadnji
zapleti oziroma razpleti, ne
gre samo za lokacijo, ne gre
samo za vprašanje, ali je pro-
stor, za katerega se zavzema
kolektiv trgovskega podjetja
Savinia. ki naj bi blagovnico
gradil, najbolj primeren ali
ne. Za '"■ristor, ki ga -.r-'^—
ni organi zavračajo. Za pro-
stor, kjer stoji stara šola v
Moziriu, torej ob glavni ce-
sti. Zdi se namreč, da pri ce-
lotni zadevi ni znano, kaj
praraaprav hočejo. Kakšno
trgovino ali blagovnico nam-
reč. Morda trgovsko hišo sa-
mo za potrebe Mozirja, mor-
da širšega območja itd? In ne
samo to. Tudi ta problem je
pokazal na staro rano, nam-
reč, da je tudi trgovina v
Gornji Savinjski dolini pre-
teč razbita, preveč organiza-
cijsko razdrobljena. Ta raz-
drobljenost poudarja mnoge
slabosti. Zatorej se tudi ob
tako pomembni naložbi, ki je
na vid-iku, zastavlja vprašanje
organizacijske ali drugačne
Povezanosti trgovine v mo-
zirski občini. Združena trgov-
ska dejavnost bi bila kos ne
samo tej. marveč tudi dru-
gim nalogam. To je dejstvo.
i Zato ui razpravo o gradnji
nove blagovnice v Mozirju
(ali kje drugje) kazalo pove-
zati z organizacijsko oziroma
poslovno povezanostjo trgovi-
ne. Potem bo morda tudi laž-
ji odgovor na vprašanje —
kaj hočejo in kaj potrebuje-
jo. Tudi kje!
Razprave na dveh zapored-
nih sejah izvršnega sveta mo-
zirske občinske skupščine o
gradnji blagovnice je načela
tudi novo poglavje, namreč,
ali ne bi kazalo odpreti vra-
ta za takšno naložbo tudi dru-
gim kolektivom zunaj občine.
In kot tak se je pojavilo tu-
di ime »EMONE«. Toda, pre-
den bodo poundili to delo
>.Emoni«, se bodo dobro tn
temeljito pogovorili doma. že
te oziroma prihodnje dni. In
prav je tako, ne glede na to.
da zaprtost ne vodi nikamor.
M. BOŽIČ
STRELCI LASKE
OBČINE ZBOROVALI
V Zdravilišču Laško je bil
občni zbor občinske strelske
zveze. Udeležba je bila skro-
■^a, saj ni biLo predstavni-
■^ov strelskih družin in pred-
stavnikov druždenopoiitičmh
orgaai.iacij laške občine. Ce-
Prav imajo probleme, pred-
^Uivniki niso prišli, da tu. te
PK>bieme in njihove želje sU-
šaU in zato so prisotni to
'kritično ocenili.
Devet strelskih družin, ki
^ aktivno sodelovale v delu
^^IT, je izvedlo 37 družiraskih
Plimovanj. V okviru občine
bili dve ligi in to z 2a-ač-
'^tn in MK orožjem, v občin-
^^em merilu je bilo še pet
PJ^enstev z zračnim MK in
Vojaškim orožjem,
V letu 1975/76 so imeli La-
^ni zaporedoma republiška
Pi^aka z zračno puško v pio-
'^rskih vrstah v okviru šol-
!j^ih športnih društev. To sta
^dravko Kužnič in Andrej
^Huišek, ki je na državnem
Pi^enstvu v Beogradu leta
^^"^1 osvojil 6. mesto, med
nastopajočimi. Mladinec
^'^ris Gorišek je takrat zase-
4 ^ 7. mesto, član Roman
*^atek pa 68.
TONE   KOŠIR
PRIZNANJA
Na smučarskem plesu v Na-
rodnem domu, ki je bil v or-
ganizaciji zbora smučarskih
učiteljev, vaditeljev in trener,
jev Celja vzorno organiziran
in dobro obiskan, so v odmo-
ru s podelitvijo diplom tn
plaket, izrekli tudi vse pri-
znanje zaslužnim pionirjem
pri razvoju smučanja in po-
učevanju Andrinu Kopinšku,
Dragu Zadravcu, Petru Fak-
torju   in  Marjanu  Nunčiču.
K. JUG
MOZIRJE
DOBRO DELO
MOZIRSKIH RIBIČEV
Mozirski ribiči so se zbrali
pretekh teden in opravili ob-
račun za lansko leto. Ugoto-
vili so, da so bili zelo uspeš-
ni. Odprli so nov ribnik, po-
leg njega pa ribiški dom. Bi-
li so tudi organizatorji držav-
nega ribiškega prvenstva v
suhih disciplinah.
Gospodarjenje z vodami je
bilo uspešno, saj kljub veli-
id katstorfi pred dvema leto-
ma, ko je poginilo ogromno
rib, jim je uspelo vode sani-
rati. Tako so vložili v svoje
potoke in struge 30.CX)0 kosov
potočne postrvi, 25.(X)0 kosov
lipana in še druge ribe. Tudi
ribnik imajo bogato založen,
predvidevajo pa tudi, da bo-
do vložili vanj krape in ša-
renke. V ribniku bodo lovili
na vse vabe.
Veliko skrb posvečajo mo-
zirski ribiči okolju ter odkri-
vanju krivolovcev. Lotili se
bodo tudi čiščenja strug m
potokov, gradili pa bodo tu-
di pragove zaradi lažjega pri-
stopa k strugam.
Da so mozirski ribiči tudi
sicer gosiX)darili zelo dobro,
priča podatek o finančnem
stanju, ki izkazuje celot-
no   premoženje v vrednosti
1,210.000 dinarjev, od tega je
samo vrednost ribiškega do-
ma preko 520.000 dinarjev,
ostalo pa odpade na vrednost
ribnika, opreme in na inven-
tar za potrebe odlovov rib iz
strug in potokov.
Pri ribiškem delu je zelo
aktiTOih okoli 50 članov, osta-
li pa so bolj ribiči, ki jim ni
mar drugo delo, ki je znatno
bolj pomembno kot ribolov.
Teh 50 članov je opravilo v
lanskem letu 1300 prostovolj-
nih delavnih ur, delno pri
odlovih in vlaganjih, dehiopa
pri urejanju ribnika in ribiš-
kega doma. Družina šteje da-
nes 160 članov, od tega so tri
ženske.
Na občnem zboru mozir-
skih ribičev so tudi kritično
ocenili udeležbo na držav-
nem in republiškem prven-
stvu, prav tako slaba pa je
bila tudi udeležba na otvorit-
vi ribiškega doma in ribnika,
saj je bilo prisotnih samo
45 o/o članov.
Za zaključek občnega zbora
so imeli mozirski ribiči še
predavanje o družbeni samo-
zaščiti, predavatelj pa je bil
predstavnik sekretariata za
notranje zadeve SRS Hinko
Vratuš-Oki.
PB. POGELŠEK
Osiovna šola
»Marjana Nemca«
Radeče
objavlja
prosta dela In naloge
PSIHOLOGA
Pismene vloge bomo
sprejemali 15 dni po
objavi.
JUBPJJNA PARADA
HiPIVlONIKABJEV
Celjski harmonikarji, ki delujejo kot sekcija pri DPD
Svoboda Celje, so pripravili 25. jubilejno parado. Njihov
koncert je bil izredno dobro obiskan in od prepolne dvora-
ne navdušeno sprejet. To so si celjski harmonikarji, ki jih
zdaj vodi prizadevni Berti Završnik, tudi zaslužili, saj so
— kljub temu, da so mladi in amaterji — pokazah visoko
kvalitetno stopnjo muziciranja na tem nekoč ljudskem in-
strumentu, ki pa v zadnjem času ponovno — upravičeno —
dobiva vse večjo veljavo. Prvi del programa je bil resnejši,
drugi pa lahkotnejši, v obeh pa so se harmonikarji izkazali.
K temu so svoje dodaU tudi solisti, kot Hinko Hass, Peter
Dovč in Zoran Kolin. Ta koncert bi kazalo v Celju čimprej
ponoviti, saj je veliko ljudi ostalo brez vstopnic. Na kon-
certu so izročili Gallusove značke tistim, ki se že vrsto let
ukvarjajo z igranjem na harmoniko. fcv
DODA TNA
POSOJILA
OBČANOM ZA DOKONČANJE STANOVANJSKIH HIŠ
Kreditni odbor za stanovanjske in
komunalne zadeve pri Ljubljanski ban-
ki, Splošni banki Celje je dne 6. 3. 1978
sprejel siklep o dodatnih stanovanjskih
posojilih občanom, ki poslovno sodelu-
jejo z banko.
Občan poslovno sodeluje z banko,
če izpolnjuje enega od naslednjih po-
gojev:
— da je dobil pri LB Splošni banki
stanovanjsko posojilo v znesku najmanj
20.000 din za stanovanjsko enoto, za
katero prosi posojilD
— da ima aH je imel kot imetnik
hranilne knjižice, tekočega računa ali
deviznega račima v obdobju zadnjili
petih let pri banki najmanj šest me-
secev naložen v domači ali tuji valuti
znesek v višini 30 odstotkov zaprošene-
ga posojila. Upošteva se seštevek sred-
stev na vseh teh računih, v istem ča-
sovnem razdobju.
Banka bo odobravala tovrstna poso-
jila le kreditno sposobnim občanom.
Občan lahko pridobi dodatno stanovanj-
sko poisojtk) le za:
— plačilo razlike do končne cene
stano\'anja po pogodbi o nakupu sta-
novanja
— zaključna dela, kadar občan zida
stanovanjsko lašo in ima gradbeno ck>-
voljenje, ki ni starejše od sedmih let.
Po sklepu ima možnost dobiti do-
datno stanovanjsko p>osojilo občan brez
družine v znesku do 70.(X)0 din.
Člani družinske skupnosti pa lahko
dobijo družinsko stanovanjsko posojilo
do 140.000 din, če ga najemata vsaj dva
člana družinske skupnosti, ki bosta sta-
novala v družinskem stanovanju ali
stanovanjski hiši, za katero najemata
posojilo. Družinsko stanovanjsko po-
sojilo lahko dobi tudi samo en član
družinske skupnosti, če je v družini
edtnd zaposlen.
Banka bo odobravala dodatna sitano-
vanjska posojila za dobo do 7 let, pri
družinskem posojilu pa za dobo do 10
let, po 6 odstotni obrestni meri. Doba
odplačevanja je odvisna od kreditne
sposobnosti občana. Občan, ki žeii do-
bita pri banki dodatno posojilo, pred-
loži pismeno vlogo za odobritev poso-
jila na predpisanem obrazcu.
Vse informacije v zvezi z dodatni-
mi stanovanjskimi posojih lahko dobi
občan pri Ljubljanski banki — Splošni
banki Celje, Direkciji za kreditiranje
stanovanjske in komunalne graditve
Celje, Vrunčeva 1 in pri njenih po-
slovnih enotah: v Laškem, Rogaški Sla-
tini, Slovenskih Konjicah, Šentjurju
pri Celju, Šmarju pri Jelšah in Žalcu.
t. stran — NOVI TEDNIK
ŠENTJUR
STROJNE SKUPNOSTI NUJA
NAJVEČJA BO V PLETOVARJU — ŽE OPTIMIZEM MED KMETI  t
Franc 21ičar je kmetijski
posjješevalec za področje
Dramelj pni KK Šentjur. Z
njim smo se pogovarjali o
uspehih pri ustanavljanju
strojnih skupnosti:
»Naj navedem primer. Na
območju Dramelj smo se se-
stali s šestimi kmeti in se
(JogovoriM, da bodo ustano.
viJi svojo strojno skupnost
za spravilo silaže, za. spravi-
lo hlevskega gnoja in za tro-
Senje umetnega gnoja. Ti
fcmetd bodo nakupdOi stroje
T vrednosti 31 milijonov in
jdh v enem mesecu usposo-
bili za uporabo.«
— Kakšen pa je bil odziv
med kmeti?
»Bes je, da sprva ni bUo
kdove kakšnega navdušenja.
Potem, bo smo jim strokovno
raaložild za kaj sploh gre in
kakšne koristi ter ugodnosti
prinaša strojna skupnost, pa
ni bilo več težav.«
— Vse te priprave tečejo v
olfviru KK Šentjur. Koliko
strojnih skupnosti je v Šent-
jurski občini?
»Na našem področju je že
sedem takih skiipnosti, ven.
dar bo v Pletovarju, ki jo
prav v tem času ustanavlja-
mo, največja.«
— Kdaj bo strojna skup-
nost v Pletovarju zaživela?
»Lahko rečem, da je prak-
tično že zaživela, treba je
uredita samo še pogodbe in
jo registrirati na občim.«
— Kaj vsebuje pogodba za
strojno skupnost?
V njej je zapisano, s kak-
šnima deleži nastopa posame.
zen kmet. Za strojno skup-
nost se ustanovi tudi odibor
s predsednikom. Zapisana je
tudd točna evidenca za posa-
mezni stroj. Odbor pa dolo-
ča točen vrstni red uporab-
nikov. Seveda je že narava
kmečkih del taka, da je po-
trebno medsebojno sodelova-
nje med kmeti.«
— V primeru, da bi ven-
darle prišlo do kakšnega spo-
ra» kdo bi ga reševal?
»Zaželeno je, da bd bili
spori rešena z medsebojnim
razumevanjem med kmeti.
Vsekakor ima prvo besedo
odbor strojne skupnosti. Ce
le-ta spora ne bi mogel reši.
ti, bi moral o njem razprav-
ljati svet TOZD pri ICK šent.
jur ali pa celo sodišče. Ven-
dar upamo, da do večjih
problemov v okviru ustanov.
Ijenih strojnih skupnosti ne
bO' prišlo.«
MATEJA PODJED
V cestnem križišču pred železniško postajo v Zidanem dk,
stu stoji cel gozd prometnih znakov. Res je, da je tu cestj
zožena in da ni prostora za postavitev znakov na veči
razdalji. Toda, navzlic temu se človek sprašuje, ali j|
takšno postavljanje znakov smiselno, ne samo zaradi šte
vila, marveč tudi zavoljo tega, ker voznik vseh znakov po;
določenim kotom niti ne vidi. So tisti, ki so jih postavil
misliU na to?
Tekst in foto: MILAN BREQ
V CELJU
TOKRAT
BAZEN
v sklopu celjskega rekreacijskega centra Golovec
bodo že letos pričeli graditi pokrit bazen skupaj še
z nekaterimi drugimi rekreacijskimi objekti. Bazen
bo 25 metrov dolg In 21 metrov širok ter bo imel
osem tekmovalnih stez. Dolgo je prevladovala misel,
da bi zgradili 50 metrov dolg bazen, vendar so izra-
čuni pokazali, da bi veljalo vzdrževanje takega bazena
domala milijardo starih dinarjev letno. To pa so vse-
kakor previsoki stroški, ki jih rekreacijski center Go-
lovec ne bi mogel pokrivati z razpoložljivim denarjem.
Največja vrednost pokritega bazena bo gotovo v. tem,
da se bo lahko v poletnih mese(iih prelevil v odprto
kopališče. Zahodna stena, ki bo ograjevala bazen, bo
namreč premična in jo bodo poleti lahko odpirali.
Idejna zasnova projekta za izgradnjo pokritega
bazena predvideva tudi zgraditev bazena za neplavalce
in pa malega čofotamika za najmlajše. Ob bazenih
bodo zrasle tudi tribune, na katerih bo prostora za
300 gledalcev, pa garderobe in tuši. V sklopu novega
objekta bodo tudi tri savne in trim kabinet. Na sever-
ni strani bazena pa bodo zgradili še osemstezno keg-
ljišče, ki bo gotovo privabilo številne rekreacije željne
občane.
Nov rekreacijski objekt bo st^l na zahodni strani
hale Golovec, tako da se bo fimkcionalno vklopil v ce-
loten rekreacijski center. Graditi ga bodo pričeli že
jrmija letos, po prvih izračunih pa bo veljal 55 mili-
jonov dinarjev, DS
LAŠKO
PRIZNANJE,OKOLJE 77'
NENAVADNA TOČKA DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE
Jutri bodo imeli na seji
občinske skupščine v Laškem
nenavadno točko dnevnega
reda. Nenavadna zartegadelj,
ker ne pomnimo, da bi ne-
kaj podobnega že bilo na
kakšni seji občinske skupšči-
ne na celjskem območju. Po-
delili bodo častno priznanje
»OKOLJE 77«.
V praviilniku tega prizna-
nja je zapisano, da ga pode-
ljuje skupščina občine Laško
na predlog komisije za varst-
vo okolja vsako leto tisti de-
lovni aU temeljni organizaci-
ji združenega dela, instituci-
ji ali posamezniku, ki je v
preteklem letu solidarno in
nesebično največ storil za
ohranitev in razvoj čistega in
zdravega okolja na območju
občine Laško. Prvo priznanje,
za leto 1977 bo torej podeljeno
jutri. Dobitnik priznanja bo
Papirnica Radeče.
V utemeljitvi piše:
Kolektiv Papirnice Radeče
je v razvoj svoje tehnologije
zavestno vključil tudi odgo-
varjajoči sistem varovanja
okolja, ki ol«ega vsa po-
dročja onesnaženosti. V    ta
namen je odmeril tudi znat-
na materialna sredstva zave-
dajoč se, da je okolje tudi
del njihovega, oziroma druž-
benega prostora. Pomembno
je, da napore in sredstva, ki
jih vlagajo v to dejavnost ne
imenujejo in ne jemljejo kot
žrtev, temveč kot nekaj sa-
moupravnega, del proizvodnje
oziroma tehnologije — del
urejenega živlijenjskega, druž-
benega in proizvodnega pro-
stora.
Zgradili so prvi del čistil-
ne naprave v vrednosti 450
milijonov din. Tej bodo le-
tos dodali še drugo polovico.
Celotni tehnični del sistema
varovanja bo veljal blizu dve
stari milijardi. Mimo materi-
alnih vlaganj pa papimičar-
ji vztrajno izostrujejo čut za
okolje v zavesti ljudi, saj
nam vsa tehnika ne bo veli-
ko koristila, če v ljudeh ne
bo izoblikovan čut odgovor-
nosti do prostora, ki ga upo-
rabljamo vsi.
To je del tistega, kar je
Papirnici v Radečah upravi-
čeno prineslo visoko občin-
sko priznanje.
Pa ne samo Papirnica Ra-
deče, tudi drugi so že obilo
štorih za boljše okolje v la-
ški občini. Komisija za var-
stvo okolja, ki dela nenehno,
aktivno posega na vsa po-
dročja gospodarske in druž-
bene dejavnosti, ki imajo ka-
korkoU opraviti z okoljem.
Kot vzpodbujevalski in ko-
ordinacijski organ ix>skuša
aktivirati in vskladiti številne
toda parcialne interese pri
urejanju in zaščiti okolja. Ko-
misija pripravlja kataster
onesnaženosti ter virov one-
snaževalcev. Poleg glavnega
problema — umazane Savi-
iije — je precej prizadeta tudi
krajina, ki zaradi pomanjka-
nja prostorsldh analiz in pla-
nov vse bolj izgublja kultur-
no podobo.
^Zreden so v Laškem začer
li zbirati sredstva in izde.o
vati načrte za kolektorje i;
čistilne naprave, so mnoj
občani godrnjali — češ, b
bomo s kolektorjem. Dokle
Celjani ne bodo storili ka
pomembnejšega za lepšo Sa
vinjo, se tudi nam ne izpla
ča. Toda takšna stališča si
bila ovTŽena kot nesprejetr,
Ijiva z družbenega, samo
upravnega, p>olitičnega, soc
ahiega — skratka z moralne
ga vidika. Nesprejemljiva s
v ena!ki meri, kot je nespre
jemljivo ponašanje dela celj
ske industrije, ki brez ves
in odgovornosti jemlje Iji
dem ob Savinji navzdol n
odtujljivo pravico, ki jim j
zagotavlja ustava in vsa naj
pozitivna zakonodaja — i
zdrave vode v strugi Savinj
Za kolefctor in čistilne n
prave v Laškem so izdela
že vsi načrti in zbrana
že večina potrebnih sredste
Ne bo poceni, predračun
v višini treh starih milijai
dinarjev, kar za občino, k
krena je laška, ni malo.
MARKO KMEC
predsednik komisije
varstvo okolja pri sve
občin celjskega območ
ŠENTJUR
OB DNEVU BRIGADIRJEV
NA KOZJANSKEM LETOS 800 BRIGADIRJEV — 20 BRIGAD
Miran Koren, iz Šentjurja,
večkratni brigadir, je tudi
član centra za MDA pri RK
ZSMS. Pri centru tečejo prav
v tem času zadnje priprave
na zvezne, republiške, občin-
ske in tudi lokalne mladin-
ske delovne akcije. Miranova
naloga je, da prenaša naloge
s področja mladinskega dela
med nilade celjskega območ-
ja in tudi obratno. Letos si
je status zvezne mladinske de-
lovne akcije pridobila še Su-
ha krajina, kamor bo odšlo
precej mlojdih tudi iz našega
območja.
»-Wi je na področju MDA
prišlo letos še do kakšnih bi-
stvenih sprememb?«
Do sprememb pride prav-
zaprav vsako leto, kaoti naše
delo gradimo na izkušnjah,
ki jdh s pridam uporabljamo
pri organizacdjjd v naslednjem
letu. Seveda iz leta v leto
stremimo, da bi biLa vsebina
MDA kar najlboljša. Menim,
da je vodilo vseh aikcij do-
bra vsebina. Gre namreč za
pomembne vsebinsike premi-
ke tudi na področju MDA
In seveda takšne, ki so v
skladu s celotnim delovanjem
ZSMS. Velik poudarek v bri-
gadah je na izobraževanju,
saj ne pravimo ssastonj, da
so MDA šola življenja in sa-
moupraivljianja.
»V čem se odražajo te spre-
membe?«
Predvsem v številnih inte-
resnih dejavnostih, brez ka-
terih si ni več moč piredstav-
Ijati življenja v nekem bri-
gadirskem naselju. Letos bo-
mo veliko pozornosti nameni-
li delovanju skupščine MDA,
kot najvišjih samoupravnih
organih, ki morajo postati
središče vsega dogovarjanja
na neki akciji.
»Na zvezni MDA Kozjansko
78 bo sodelovalo okrog 800
brigadirjev. Kaj bodo dela-
li?*
Res je. V letošnjem letu bo
na Ko2yansfcem delovalo isto
število mladih kot lani in
lahko računamo, da bo v obeh
naseljih in deloviščih skoca
vse poletje zelo živahno.
Na področjiu Šmarja bodo
mladinci nadaljevali z deli
na cesti Maršala Tita, v šent-
jurski občini pa bodo pre-
stavljali telefonski kabel na
cesti Šentjur — Prevorje —
Lesično. Z udarniškimi akci-
jami pa bodo brigadirji de-
lali še na drugih, stranskih
deloviščih. Tu predvsem
za obijekte infrastruktumega
pomena. Pomagali bodo tudi
socialno ogroženim občanom.
»Se bodo mladinci iz šmar-
ske in šentjurske občine ude-
ležili tudi ostalih zveznih in
republiških akcij?«
Seveda. Obe OK ZSMS že
imata evidentirane brigadirje
tudi za aikcije v republiškem
in zveznean merilu. Udeležili
se bodo tudi akcije šamac —
Sarajevo.
»Miran, kdaj si ti postal
brigadir?«
Leta 1974 sem bil na zvezni
akciji Kozjansko komandant
brigade mladih iz Ljubljane.
Gradili smo kulturni dom na
Lesičnem. Naslednje leto sem
bil komandant zvezne akcije
Kozjansko, leta 1976 sem delal
v sekretariatu te akcije. Lani
pa sem za to akcijo odgovar-
jal s strani reipubliškega cent-
ra za MDA.
»Kako boste v občini pro-
slavili I. april — dan briga-
dirjev?«
Predvsem delovno. Namera-
vamo formirati brigade m pri-
praviti kakšno manjšo lokal-
no akcijo. Seveda se bo o
podrobnem programu dome-
nilo predsedstvo OK ZSMS
Sentjair.
M. PODJED
IVANKI BERGANTOVl
V SLOVO
Dala je od sebe vse, kar
je mogla. Se je hotela da-
jati, toda bolezen je bila
neizprosna, ni ji dovolje-
vala, da bi svoje delo, za
katerega je vsa živela,
razdajala še naprej. Za
njo je ostala vrzel, ki jo
je bilo težko nadomestiti.
Takšna je bila Bergan-
tova Ivanka, ki se je utru-
jena od dela za vedno
poslomla od nas. Od nje
so se zadnjikrat poslovili
številni gostinski delavci,
M jim je v šolah in semi-
narjih posredovala svoje
bogato strokovno znanje,
poslovili so se številni de-
lavci Zdravilišča Dobrna,
kjer je bila domala ves
povojni čas neutrudna de-
lavka, pobudnik mnogih
strokovnih akcij, strokov-
ni sodelavec. Bila je spo-
soben in učinkovit orga-
nizator dela, bdla je v pra-
vem smislu besede eden
izmed stebrov, ki je nosil
vsa bremena in težave, ki
so se pojavljale v Zdravi-
lišču.
Življenjska pot ji je za-
čela teči 1913. leta v Pod-
gorju pri Kamniku. Po
končanem šolanju se je
izučila trgovske stroke, in
delo v tem poklicu nada-
ljevala do poroke. Z mo-
žem sta vodila lastno tr-
govino v Mostah pri Kam-
niku, ki sta jo pa zaradi
takratnih težkih gospodar
skih razmer morala kma-
lu opustiti. Našla je kruh
v gostinstvu na Bledu,
1940. leta pa se je zapo-
slila v Zdravilišču Dobr-
na in ostala do okupaci-
je, ko se je vrnila na Go
renjsko, kjer se je tako,
vključila v OF in delovala
ves čas kot aktivistka
1946. leta se je vrnila zo
pet na Dobrno, kjer je da
jala od sebe kar je mo
gla, vse dotlej, ko je mo
rala zaradi zdravstveni)
razmer 1967. v zaslužek
pokoj.
Ni dano mnogim Ij^
dem, da bi svoje delo ^
svoje znanje znali tal(^
razdajati, kot je zno^
Ivanka. Njene zasluge P
vzgoji kadrov za potreb
gostinstva in pri delu '
Zdravilišču so neprece^
Ijive. Večno bodo ostd
v našem spominu.      -j^'
13 — 30. marec 1978
NOVI TEDNIK — stran 7
ŽEN MiN Žl BAO ZA NOVI TEDNiK IN RADIO CELJE

RAZGOVOR Z UREDNIKOM ČASNIKA, KI IMA
5,5 MILIJONA DNEVNE NAKLADE NA KITAJSKEM
v svojem desetletnem
profesionalnem novinar-
skem delu sem srečal iz-
redno veliko ljudi in na-
pravil veliko razgovorov.
Mnogi razgovori so že po.
zabljeni ali vsaj obledeli,
saj navsezadnje vsega ved.
no ne more.š nositi v spo-
minu, pa čeprav je vsak
razgovor bil po svoje za-
nimiv. Vsak pa ima ob
tem neko lestvico tistega,
česar ne bo nikoli poza-
bil. Na prvem mestu je
brez dvoma trikratno fo.
tografiranje predsednika
Tita (žal razgovora z njim
ni bilo!), za njim čudovit
razgovor s Stanetom Do-
lancem v Prižbi na Kor-
culi pred konferenco ne-
uvrščenih v Colombu in
zdaj je na tretjem mestu
razgovor z urednikom naj-
večjega kitajskega časnika
;>2enmin Žibao« Su Ying
Chijem. Res je. da ta f>o.
govor ni bil narejen t
daljnji, nam vedno bolj
zanimivi Kitajski, ampak
v Velenju, na Polzeli in
pri kmetu Cizeju. Kakor-
koh že, vseeno mi bo
ostal vedno v lepem sf>o-
minu, saj navsesadnje ni
kar tako se pogovarjati s
človekom, ki urejuje Mst,
ki ima dnevno 5p milijo-
na naklade!
2e v prejšnji številki
Novega tednika smo po.
ročali, da je bila na eno-
dnevnem obisku na celj-
skem območju petnajst-
61an.«5ka študijska partijska
delegacija KP Kitajske. V
Jugoslaviji se je aadržala
nekaj tednov, med dru-
gim za nekaj dni obiska-
la tudi Slovenijo ter tu
Velenje in  Polzelo. Dana
mi je bila priložnost, da
sem to delegacijo, v kate
ri ni bilo osebe brez naj-
višjega akademskega na.
slova, tisti dan spremljal.
Med ogledom zapiskov,
kjer je pisalo, kdo vse se-
stavija delegacijo, sem se
ustavil ob dveh imenih,
in to vodje delegacije Li
Yi Manga, ki je bil osebni
dolgoletni sodelavec Mao
Ce Tunga, udeleženec
osvoboditve . Nankinga in
član »dolgega pohoda«
(1954—35,    sloveč    >Kiolgi
poiKKi« kitajskih i>artiza-
nov), in Su Ymg Chija,
pri katerem je pisalo, da
je urednik največjega ki.
tajskega časnika »ŽEN-
MIN 2IBAO« Se prej pa
me je ogovoril v čisti sr-
bohrvaščini Chia Pin, in
to je bil povod za akcijo:
narediti vsaj kratek raz.
govor z urednikom s Ki-
tajske.
Su Ying C?hi je najprej
napisal nekaj pozdravnih
stavkov za nase bralce
nato pa se je klepet raz-
vil — jasno! — o njego-
vem časniku. Chia Pm,
simpatičen mož, ki je že
vrsto let dopisnik za KL
tajsko v Beogradu, pa je
bil prevajalec.
Največji kitajski časnik
ki je tudi med večjimi v
svetu, »2enmin Zibao«, iz-
haja vsak dan m to v na-
kladi 5,5 milijona izvodov.
Sodelavce ui dopisnike pa
vse ostalo, kar sodi zra-
ven, ima F>o vsem svetu.
V hisi, ki skrbi za reden
in nemoten potek izhaja-
nje tega lista, je zaposle-
nih 1800 ljudi! Oba sogo-
vornika sta povedala, da
imajo mrežo sodelavcev
zelo dobro razvito, saj
imajo takoimenovane za-
nanje sodelavce ali dopi-
snike p>o vseh krajih.
Časnik tiskajo v zname-
niti kitajski pismenki, ki
pozna pol milijona različ.
nih znakov. Chia Pin je
ob tem povedal, da na Ki.
tajskem ni človeka, ki bi
vse te znake znal, ampak
da, recimo, človek z aka-
demskim naslovom ix>tre-
buje in F>ozna za branje
Sest do sedem tisoč zna-
kov, prea>rostejši človek
pa uporablja tri do štiri
tisoč znakov. Kaj je vse
to v primerja-vi z na-šlmi
petindvajsetima črkami,
verjetno ni treba posebej
omenjati!
Oba kitajska novinarska
prijatelja sta me ob kon.
cu klepeta še povabila —
na Kitajsko! Vabilo sem
sicer z velikim veseljem
sprejel, verjetno pa bo pri
tem tudi ostalo, kajti sa.
mo z veseljem še nihče
ni nikamor dopotoval. kaj
šele do Kitajske! Mogoče
pa se mi bo kdaj tudi ta
priložnost ponudila.
Sam sem jima veliko
pripovedoval o našem si-
stemu, ureditvi in podob-
nem, saj so trili izjemno
zainteresiram, da v nekaj
dneh vse čimbolj spoeiia-
Jo. Obisk smo zaključdli
pri kmetu Cizeju, da so
gostje med drugim videh
tudi sodobno preusmerje.
no kmetijo. Ko smo si
st^ili roke, se drug dru-
gemu nasmehnili in zaže-
leli vse najlepše, je kitaj-
ski dopisnik t Beogradu
CTbia Pin Še rekel:
»Delovnim ljudem Jugo-
slavije želimo vsi še na,
daljnje uspehe, saj ste e
dosedanjim delom doka-
zali, kaj vse zmorete. So-
delovanje med nami in
vami je začel tovariš Tito,
md ga nadaljujemo, kma-
lu p« bo pri vas naš pred-
sednik partije Kuo Feng.
Prepričani smo, da je na.
še sodelovanje dobro za-
stavljeno. Pa pošljite mi
Novi tedniik. da bom vi-
del, kaj ste napisali.«
Bree dvoma bo vsaj so-
delovanje z beograjskim
dopisnik<Mn za Kitajsko
ostalo tudi v prihodnje.
Tako se je »majhni« (am-
pak samo po nakladi) No.
vi tednik p>ogovarjal z »ve-
likim« kitajskim prijate-
ljem ženmin Zibaom. Nov
dokaz, da ovir ni!
Tekst:
TONE VRABL
Foto;
LOJZE OJSTERŠEK
Urednik največjega kitajskega časnikti Su Vinp Chi je
za bralce Novega tednika zapisal: iskrene žel.je za sta-
len razvoj med narodoma in partijama Komunistične
partije Kitajske in Zveze komunistov Jugoslavi,je. Spo-
daj je še njegov podpis ter podpis kitajskega dopisni-
ka v Beogradu Chia Fina.
In .še posnetek obeh pred.stavnikov kitajskega časni-
karstva. Levo je beograjski dopisnik Chia Pin, desno
pa urednik največjega kita,iskega časnika »ZEN MIN
21 BAO« Su Ying Chi. V sredini Je avtor sestavka.
V živo:
ALKOHOLIZEM - DRUŽBENO ZLO!
IZREDNA ODMEVNOST MED POSLUŠALCI
Pred tedni se nas je v stu-
diu Radia Celje zbrala mala
četica z nalogo, da se »spo-
primemo« z družJ>enim zlom
— z alkoholizmom. V oddaji
je sodeloval tehnik Dušan
Petek. nap>ovedavalca Domi-
nika Poš in Mitja Umnik,
glavni urednik Radia Celje
Branko Stamejčič, novinarka
in režiserka oddaje Zdenka
Stoparjeva in seveda na.ša
gostja v oddaji dr. Ana Ma-
yerjeva.
•   KDO JE ALKOHOLIK?
Moramo tudi povedati, da
lahko realizirali in spra-
vili skozi eter samo polovico
pripravljene oddaje o alkoho-
iizniu. saj so telefonski kli-
ci dobesedno zasuli našo
Sostjo s svojimi vprašanji.
Kar triindvajset jih je bilo,
pretežno pa so spra.ševale
^mo ženske. In da jim ne
^mo delali krivico, p>ovejmo
<^isto potiho, da so bili med
^jimi celo trije moški.
Pnn se je oglasil Herman
^usec iz Celja, ki je pred-
^^gal, da bi se sredstva za
Zdravljenje p>obira!a od pro-
metnega davka od prodaje
^I5<:oholnih pijač.
Mayerjeva   je  najprej
"^razložila,  kaj  je alkoholi-
in kdo je alkoholik. Za-
to bomo p>ovzeli nekaj nje
nih misli!
Temeljitega odgovora, kaj
je alkoholizem, danes še ni
in pred drugo svetovno voj-
no to še ni bil medicinski
problem. Danes je o alkolio-
lizmu 2snana definicija, da
je alkoholizem vsaka oblika
uživanja alkohola, ki presto-
pa diTižbene navade in nor
me.
Kot alkoholik pa se ob
ravnava oseba, ki prekomer-
no uživa alkoholne pijače,
zlasti pa je od njih ODVIS-
NA in to v tolikšni meri,
da kaže okvare telesnega in
duševnega zdravja. Tu pa že
nastopajo socialni in ekonom-
ski odnosi. Poudarek torej
je v — odvisnosti, psihični
ali telesni.
Natiinčnih p>odatkov o raz-
širjenosti pri nas še nimamo,
smo F>a na začetku epidemo-
loških razlikovanj. Lahko pa
p>ostrežemo z grobimi oce-
nami, ki se sicer med seboj
razlikujejo in dajejo le pri-
bližno sliko stanja pri nas.
Pet odstotkov Slovencev ali
devetdeseft do sto tisoč ljudi
je pri nas predanih alkoho-
lu. Na sedem do osem mo-
ških pride ena žena. Število
oseb, ki prekomerno pijejo
in  jih  še  ne obravnavamo
kot alkoholike pa je vsaj še
enkrat tolilcšna.
Prizadene tudi družinske
člane in .sodelavce. Tako pre-
rašča pri nas alkoholizem
v množično socialno bolezen,
ki zajema vse sloje.
#    RADOVEDNOST   PA
TAKA!
V radijski studio so zače-
la deževati različna vpraša-
nja. Medtem, ko .se je Ma-
rija Svetovšek zanimala, ka-
ko bi alkoholiku preprečili,
da pride do pijače, pa je
Marijo Jamnik težilo vpra-
šanje, zakaj pri nas ni ure-
jeno tako, da bi »povratni-
ke«, ki so se že zdravili v
ustanovah, dali v prevzgojo
v izolirani sredini. Natašo
iz Celja je tudi zanimalo,
zakaj alkoholike zgodaj up>o-
kojijo, celo pri štiridesetih
letih.
Telesne posledice alkoholi-
kov so dokaj težke in je za-
to dela?možncvst p>acientov
zelo nizka. Na to je svoje
vprašanje navezala tudi Mi-
lena Ocvirk: kako se alkoho-
Uka začne zdraviti. Vsekakor
s trdno voljo! Vsak alkoho-
lik se zaveda, da je zabredel
v alkoholizem, ne želi pa te-
ga priznati sebi, še manj pa
drujim.  Večina  se  jih  gre
zdravit na prošnjo družine
ali podjetja. Iščejo pomoč v
ordinacijah, vendar le zaradi
telesnih ali živčnih težav. Po-
pivanja ne omejujejo aii ga
celo zanikajo. Tisti, ki se od-
ločijo za zdravljenje sami.
so bele vrane.
Po telefonu se je oglasila
tudi poslušalka iz Šmarja.
Toma o alkoholizmu jo je
tako pritegnila, da je pripra-
vila več vprašanj. Zakaj pK)d-
jetja ščitijo zapite ljudi, za-
kaj hodijo laliko med malico
v gostilno, zakaj pjodjetje ne
more izplačati denarja ženi,
če vedo, da ga mož kiruilu
zapije. Oglasila se je tudi
Marija Gazvoda, katero je
zanimalo kako je z disp^m-
zerjem za alkoholike v Ce-
lju in kdo je nosilec celotne
akcije.
Programsko usmerjenost
ima v rokah zdravstvena
služba, ki pa vsega sama
ne bo zmogla. Nosilec akcije
je družba, enako tudi reha-
bilitacije. Izvajalci pa so
tozdi, krajevne skupnosti in
klubi v deloraih organizaci-
jah. V vsaki občini naj bi bi-
la antialkoholna ambulanta,
ki bi nudila zdravstvene us-
luge in imela tudi svetovalno
funkcijo v zvezi s preventivo
in rehabilitacijo.
Sinhronizirano   bi   morali
delati tudi dispaiizerji v re-
gijah. Na ravni republike bi
morali imeti ustanovo, ki bi
se p>oleg zdravljenja ukvarja-
la z znanstvenim delom ter
dajala smernice v celotni
borbi  proti  alkoholizmu.
#  KAKO JE S KLUBI?
In že smo pri klubih zdrav-
ljenih alkoholikov. To so
prostovoljna združenja, kjer
se zbirajo nekdanji alkolioli
ki. njihove družine in stro
kovni tera,p)evti. To je tera-
pijska skupnost, ki bedi nad
abstinenco članov in p>omaga
pri rehabilitaciji «iravljenih
alkoholikov.
In kak.šna naj bi bila pre-
ventiva? Tudi to je bilo eno
izmed vpnišanj naših poslu-
šalk.
Nekaj preventive slišijo ot-
roci že v šolskih klopeh. Da
pa je le-ta zelo važna, nam
pove p>odatek, da je šestde-
set do osemdeset odstotkov
alkoholikov, ki se zdravijo,
imelo za starše tudi alkoho-
like. Zato mora biti preven-
tive veliko več in to v .šolah
in z različnimi propagandni-
mi akcijami. Imamo tudi me-
sec boja proti alkoholizmu
-- november. Takrat je moč-
na propaganda, potem pa
spet utihne
Povrnimo se še enkrat
h klubom zdravljenih alkoho-
likov, ker je v zadnjem času
v naši regiji zavladalo klub-
sko mrtvilo. Pri nas so klu-
bi postali p>odaljšana roka
zdravstvene službe, z vsemi
kc>mp>etencami, ki so si jih
lastili, ne da bi jih imeli.
Cire pravzaprav za utrujenost
zdravstvene službe, ki skuša
ohraniti klube zdravljenih al-
koholikov, v katere je vtožMa
precej truda.
Na vsak način bodo mora-
li klubi pcaiovno zaživeti,
morda celo v novi obliki,
s poudarkom na sociaJi, ol)
medselx)jni f)omoči članov.
Od devetih predvidenih
vprašarij o alkoholizmu
smo v oddaji V 2IVO izčr-
E>ali le skromno p>olovico,
zaLo bomo našo prijetno
gostjo dr. ^Iaye^jevo še p(v
vabili na podoben razgovor.
Povedali smo že, da je bila
od:nevnost na oddajo o alko-
Uzmu izredna, kar kaže na
bolečo rano našega vsakda-
na in tudi na dejstvo, da so
take oddaje še zaželjene. In
prav iz tega vzroka bomo
oddajo V 2IVO, kjer bo go-
vora o alkoholizmu, ponovili
oziroma nadaljevali v radiu
Celje šestega aprila.
ZDENKA STOiPAR
8. stran
NOVI TEDNIK
Št. 13 — 30. marec 197,|
SLG V SARAJEVU
ZA SLOVENIJO: ČAROVNICA
PREDSTAVA SLG CELJE NA SARAJEVSKEM MES
v ponedeljek se je pričel
v Sarajevu festival takoime-
novanih malih in eksperimen-
talnih odrov iz vse Jugoslavi-
je, na sp)oredu pa lx) tudi ne-
kaj tujih predstav. Že lansko
leto so se mnogi opazovalci
na festivalu spraševali o po-
menskosti imena festivala,
glede na gledališke stvaritve,
ki Jih gleditlci vidijo v času
njegovega trajanja na sara-
jevskih gledaliških od-rih.
Gre namreč za to. kakšna je
razlika med veliko in malo
sceno in kaj je sploh še eks-
perimentalno.
Tako kot lani. bo Slovenijo
in seveda Celje zastopalo Slo-
vensko ljudsko gledališče s
predstavo avtorja teksta Ru-
dija Šeliga Čarovnica iz Zgor-
nje Davče v režiji Dušana Jo-
vanoviča. To je tudi predsta-
va, fci je ni izbral samo za
Sarajevo selektor MES Slo-
bodan Unkovski, ampak jo je
Izbral tudi selektor za Steri-
.fino pc^aorje v Novem Sadu.
Larid so Celjani v Sarajevu
pokamli Moško zadevo, letos
pa gredo v obe f>srednji ju-
goslovanski gledališki preiz-
kušnji z najbolj.šo predstavo
zadnje .sezone — vsaj i>o vseh
kritikah sodeč.
Poglejmo  na  kratko,  kak-
šen je sarajevski program,
kjer bodo Celjani nastopili v
ponedeljek 2ivečer v gle-
dališču Mladih. Prvi bo
na vrsti »Komorni teater 55«
iz Sarajeva z Gombrovviczevo
»Poroko«. To predstavo smo
videli tudi v Celju ob nedav-
nem go*U>vanju omenjenega
gleda!i.šča pri nas. Zagreb-
ško gledališče mladih bo pri-
kazalo »Šimuna Girenca«, av-
torja Ivana Bakmaza v reži-
ji Georgija Para. Beograjsko
gledališče »Pod razno« bo pri-
kazalo »Sodobnika« Radosla-
va Pavčoviča v režiji Srbolju-
ba Bc)žinovi(''a. Prištins.ko na-
rodno gledališče bo predsta-
vilo »živo sfingo« Redžepa
Cosaija v režiji Ljubiše Ge-
orgijevskega. Somborsko na-
rodno gledališče bo prikaza-
lo delo Duš;ma Kovačeviča
(V Celju ga poznamo po Ma-
ratoncih »Kaj je to v člove-
škem bitju, kar ga žene k pit-
ju«, v reži,i<i Slavenski Saleto-
viča. Iz Banja Luke bo pri.šlo
v Sarajevo Narodno gledali-
.šče Bosanske Krajine pred-
stavo »Vedno zeleno« Alek.
sandra Popoviča v režiji Bog-,
dana Jerkoviča. Zagrebčani
bodo prišli s »Teatrom itd«
z delom »Orlando in malero-
so« Salilia Issaca v režiji Zlat- i
ka Baudeka. Beograjski ate-
lje 212 uprizarja »Buzdovan«
Kleme Grubišiča v režiji Zo- j
rana Ratkoviča. Skupina Akt
iz Beograda bo prikazala
»Snubača« tn »Ženitev« An-
tona Pavloviča Cehova v reži-
ji E.gona Savina. črnogor-
sko narodno gledališče iz
Titograda se bo predstii\'ilo
s »Poroko« Maksima Crnoje-
viča. Po narodni pesmi je de-
lo napisa! in režiral Blagota
Erakovič. Novosadsko srbsko
narodno gledališče bo pred-
stavilo po besedilu Želimira
Žiinika in Pedje Vranješevi-
ča delo z naslo\'om »Gastar-
bajter opera« v i-ežiji Želimi-
ra Žiinika.
Nastop Slovenskega ljud-
skega gledališča iz Celja na
sarajevskem MES je vsekakor
pomemljen kulturni dogodek,
vreden vse pozomo.sti, saj
gre za kontinuiteto v^ključe-
vanja celjskega .gledališča v
osrednje jugoslm^anske gle-
dališke t.okove. Ti so se pri-
čeli z lansko Moško zadevo
po večletnem celjskem molku
v Sarajevu spet krepiti in se
z letošnjo čarovnico iz Zgor-
nje Davče utrjujejo, da se-
veda o Sterijinem pozorju
sploh ne govorimo.
DRAGO  MEDVED
PREMIERA: »PREOBRAZBE«
Prvega aj»ri'a lio v .Slovenskem ljudskem ((ledališču premiera cfl.jskejja plcsnesa gl*.
dališča z baletnim kola/eui, ki se imenuje »Preobrazbe«. Nastopili bodo <skupu.i z baletniki
17. I u\<'mburaa. Skupni nastop bodo imeli na Bernsteinovo glasbo iu v kort'osral*i,ji (.liri.
stiann Beijter. Cel baletni kolaž sestavl.ja pet posameznih delov, od tejta so tri prai/\e(lb«
in sicer Stibilj. Bach in Orlf. Poleg omen.jeuc koreo.grafinje Christiann Berger sodelu.)«- št
Nada Kok(»to\ii-. ki .jo poznamo že iz celjske Tosce in Damir Zlatar-Fra.v. Po premieri b«
tudi \et'jp sričap.ie jugoslovanskih plesalcev sodobnega plesa iz Ljubljnne. Maribora. Zii|.
reba, Ptu.ja in fVija.
KONCERT
GODALNEGA
ORKESTRA
Na VII. abonmajskem
koncertu 31. marca bo
CELJSKI GODAIuNI OR.
KESTER lisv-ajal dela Ba-
cha. Bartoka, Griega.
Tartinija in mladega slo-
venskega komponista Ha.
beta.
Orkestru bo dirigiral
prof. Valter Ratej (na
shlcit — solist v Tartini-
jevem Koncertu za violino
in orkester pa bo pT<A.
Radoran. MacvJBi______:........
LAŠKO SKOZI STOLETJA

TOKRAT SLIKE ZA DRUGAČNO RABO
Zavod za spomeniško var-
stvo iz Celja je v sodelovanju
s stalno Muzejsko zbirko v
Laškem pripravil izredno za-
nimivo razstavo z naslovom
Laško skozi stoletja. V pro-
storih mično urejene Muzej-
ske zbirke v laški graščini,
imamo priložaiost videti šte-
vilne fotografije, skice, na.
črte in eksponate, ki v z^o-
dov^tnskem prerezu kažejo ra-
zvoj laškega skozi stoletja
in opo7a.rjajo na njegove
vzpone, značilnosti p« tudi
na nekatere temne točke raz-
voja, predvsem pa dana.šnjega
odnosa do tistega, kar je na-
.stajalo skozi stoletja in ni
samo pofloba tedanjih časov,
ampak tudi sedtmiega.
Ob svečani otvoritvi, ki je
bila minuli petek, je ravna-
teljica Zavoda za spomeniško
varstvo pix>fesorica Anka
Aškerc lepo dejala, da na
razstavi niso slike za pašo za
oči, ampak so to povsem
delovni posnetki, ki naj bi
opozarjali na dane vrednote,
njihov razvoj, posebnosti, se-
veda tudi lepoto. Toda ne sa-
mo s tem ciljem. Ta je za-
stavljen nekol.iko dlje. z ve.
liflcim vprašanjem: kaj zdaj
s tem? Na prvi pogled bi bil
odgovor zelo preprost, pa ni,
kajti v nasprotnem primeru,
bi že bilo vse rešeno tn bi
pravzaprav take razstave
sploh ne potrebovali.
Omenjena razstava je lepo
oposiorila na obstoječe sta-
nje in seveda tudi na vlogo
Zavoda za spomeni.ško var-
stm. ki v službi strokovTiosti
skrbi zsa pregled teh del in
seveda za njihovo proučeva-
nje. Zdaj bo treba na pi-d-
vem koncu zbirati denar, ki
bi v obliki materialnih po-
segov pomagal spreminjati
podobo poškodb, propadanja
In popravljanja vsega tistega,
kar je izdcrivila nestrokovno
vodena roka. l>ii.ško je izred-
no leix) staio urbano jedro
in bi vsaka malomarnost v
odnosih do te dragocene de-
diščine pomenila veliko kul-
turno škodo. Roka je torej
ponujena, v materialni ob-
liki bo treba zdaj pokazati
svojo ljubezen do tistega iz
včeraj, da bomo lažje sami
zakoračili v jutri. Ob otvorit-
vi razstava je začel nekaj pe-
smi moški pevski zbor TIM
pod vodstvom Milana Kases-
nika.
DBAGO MEDVED
ŠENTJUR
^^^^    ^^S^^^^^^n
POSPEŠENO KNJIŽNIČARSTVO
v šetjurski občini v zad-
njem času beležijo precejšen
napredek na področju knjiž-
ničarstva. Občinska kulturna
skupnost je vnesla v svoje
programe dela mnogo ele
mentov, ki bodo omogočali še
hitrejši napredek v knjižni-
čarstvu. Veliko pomeni že
ugotovitev, da ni več tista
zloglasna televizija toliko
kriva, da ljudje ne segajo po
knjigah. Dobra knjiga, na pri-
meren način in na primernem
mestu ponujeno dobro bra-
nje, še vedno pritegne bral-
ca in najnovejši podatki ka-
žejo, da jih je vedno več.
šentjurska kulturna skup-
nost namenja letno 10.000 di-
narjev za nakup novih knjig,
doslej pa imajo v občinski
matični knjižnici okoli 9000
knjižnih enot. Pomembno
vlogo v širjenju jezikovne
kulturi opravljajo tudi šolske
knjižnice, ki jih je v občini
pet. so pa znane po tem, da
fco dobro opremljene. Tako s€
kaže posebna skrb za mlade
bralce, ki najdejo na knjižnih
policah hteraturo, ki jo ra-
bijo za svoje delo v šoli
V šentjurski občini še ni
povsem zamrla misel o biblio-
busu, o katerem je tekla ži-
vahna razprava že pred leti.
Bili so že resni pogovori med
posameznimi občinami, pa žal
ni prišlo do reializacije te za-
nimive zamisli, od katere bi
verjetno imele največ ravno
občine, ki nimajo tako moč-
nih matičnih knjižničnih cen-
trov in so krajevne skupno-
sti široko razprostranjene
znotraj občinskih meja. Mor-
da bo še kdaj ta problem,
oziroma njegova rešitev še
bolj aktuahia in trenutek za
njegovo rešitev ugodnejši,
Šentjurčani se bodo vseka-
kor lotili takih rešitev, ki jim
bodo še bolj pripomogle k
širjenju branji knjig, saj vi-
dijo v tem eno od temeljnih
kulturnih opravil.
D. M.
ZAKAJ PA NE?
Amaterski gledališčniki iz Smartnega ob Paki so pri-
pravili pod umetniškim vodstvom Bogomira Verasa novo
premiero z naslovom eksprestragikomedija Zakaj pa ne.
Gre za dramatizacijo znanega romana Petra Božiča Na
njeni travi. V predstavi nastopa domala cel ansambel. V
njej bomo videli različne osebe z dna, prostitutke, delo-
mrzneže, klateže in podobne, ki jih mi, ki se imamo za
poštene in normalne, velikokrat obsojamo. Z dramaturške-
ga vidika gre za nadaljevanje dela, kot smo ga videli pri
omenjeni skupini ob uprizoritvi Burnsovih Veselih beračev
v lanski sezoni in s katerimi so opravili vrsto uspešnih go-
stovanj po Sloveniji. Premiera eksprestragikomedije Zakaj
pa ne bo 1. aprila v kulturnem domu t Smartnem ob Paki.

Kmalu bo stoletnica rojstva Zofke Kvedrove. Od-
pravil sem se v študijsko knji;čnico, da bi poiskal
kako njeno knjigo. Pa nisem imel sreče. Karkoli sem
naročil, je bilo sposojeno. Postal sem pozoren. Mar
jo res toliko berejo? Izkazalo se je, da ni tako. Le
nekdo si je izposodil vse, kar je njenega našel v knjiž-
nici. Zvedel sem, da je to profesor Kavčič, klasični
filolog in slavist. Redno odnaša cele kupe knjig. Di-
jakom pripravlja razstave.
Obiskal sem ga. Bil je v majhni sobici, neke vrste
kabinetu za slovenščino, v vrtnars^-ii šoli v Medlogu.
Vse stene so bile pokrite s citati iz slovenske litera-
'ture in s podobami naših pisateljev in pesnikov. Po
policah raznmožena besedila, stare številke šolskega
glasila, risbe, gradivo za razstave.
»Vse to so napravili dijaki sami,« je pričel razla-
gati. »Veliko raz.stav smo že imeli. S poukom sloven-
ščine je težko. Tako malo ur je. Komaj dve tedeiisko.
Zato dijake spodbujam z razstavami in litei-arnimi
večeri.«
In je pripovedoval o razstavah, ki so jih že imeli.
Ts, ki jo je ravnokar pripravil, je posvečena Zofki
Kvedrovi. in je že četrta letos. Predstavili so že Ingo-
liča. Vladimirja Levstika in strokovne knjige o vrtnar-
stvu. Pripravili bodo pa še sno Vodnikovo in Župan-
čičevo.
»Z gradivom so težave. Sami nimamo ničesar. Vse
si moramo izposoditi. Knjižnici v Mariboru in Celju
sta zelo prijazni. Vendar ne gre vse gladk(;. Sedaj se
vsi zanimajo za Župančiča. Vsi bi radi imeli gradivo.
Smo pa pohiteli s Kvedrovo. Dokler drugi niso odnesli
knjige. Tudi z Ingoličem smo tako storili,« pravi pro-
fesor Kavčič in s ponosom kaže kakih sedemdeset
knjig naše pisateljice, ki jih ima razvrščene kar na
mizi.
Ko sem ga pohvalil in dejal, da ni prav, da ljudje
nič ne vedo o njegovem delu, me je prosil, naj nikar
ne omenjam njegovega imena. Zaman sem razlagal,
da ne bom pisal o njem. ampak o nje.govem delu.
Vztrajal je. Jaz pa tudi. Ni prav, da ne poznamo
dela takih, tihih, a prizadevnih delavcev.
M.^TEJ RDDE
LIZA LIK RAZSTAVLJA
V ZAGREBU
v ponedeljek so v zagrebškem Klubu samouprav-
Ijalcev odprli razstavo enkavstik slikrrke lize Lik,
doma iz Rečice ob Savinji. Pred kratkim je razstavlja-
la tudi v žalskem Savinovem salonu, posebno v zad-
njem času pa je znana s svojimi likovnimi deli v teh-
niki enkavstike, to je mešanja barv z voskom.
Pokrovitelj zagrebške razstave je klub samouprav-
Ijalcev mozirske občine, razstava pa bo v Zagre.bu tra-
jala do 8. aprila. Ob tej priložnosti je iz.šel tudi lep
katalog, njegovo izdajo je omogočil klub samouprav-
IJalcev občine Mozirje, uredil pa ga je Hinko Jerčič.
D. M.
št. 13 — 30. marec 1978
NOVI TEDN8K — stran 1
VINKO SRBČIČ
KONGRES NI POSTAJA ZA ODMOR
DELEGAT ZA 8. KONGRES ZKS O NALOGAH V STEKLARNI
Vinko Srbčič je tisti daa,
ko sem ga obisical v steklar-
ni Boris Kidrič v Rogaški
Slatini, bil neprenehoma ob
peči, kajti spretne in ume
steklarske roke so izdelovale
lepe oblike, ki jih najdemo v
steklarski umetnosti, in ker
je šlo za velik posed za tu-
jino, se Vinko ni mogel niti
za nekaj minut odtrgati od
peči in je najin iK)govor ta-
ko nastal kar preko pisma.
Vinko bo namreč čez nekaj
dni delegat na kongresu ZKS
v Ljubljani, to pa je pomem-
bna, pa tudi častivredna na-
loga.
Vinko Je doma s Planine,
sin kmečke družine, ki je ak-
tivno sodelovala v NOB. Po
končani osnovni šoU v Kr-
škem se je odpravil v ste-
klarsko industrijsko šolo, za-
tem je delal v steklarni Skop-
je, pjozneje še v steklarski
šoli, sedaj pa je v steklarni
mojster—steklopihalec. Ves
čas. kar je zaposlen," je kot
delegat deloval v samouprav-
nih organih in SIS, družbe:
no-političnih organizacijah tn
društvih, trenutno pa je de-
legat občinske konference
ZK in član komiteja tetr
predsednik delavskega sveta
Ko govori 3 predkongresni
deja\'nosii v Steklarni, se
spominja meseca februarja,
ko so imeli sestanek OO ZK,
na katerem so sprejeli ikto-
gram predkongresne aktivno-
sti rn opredelili posamezne
zadolžitve za, različna pod-
ročja, ki jih obravnava re-
solucija za primerjanje % de-
jsmskim stanjem ? tozdu in
Vinko Srbčič pri peči
v Steklarni sploh. Precej od
programa so že uresničili, ▼
snem tozdu, kjer še nimajo
OO ZK, i>a jo bodo prav te
dni tudi ustanovili.
Vinko pravi, da so bili do
konca leta 1977 organiziram
kot en tozd s 1150 delavci,
analize, izdelane na osnovi
določil Zakona o adruženem
delu, pa tudi same izkušnje
so pokazale, da je v tako ve-
likem tobdu težko izvajati
dosledne samoupravne odno-
se, še težje uveljavljati do-
hodkovne odnose, zato so us-
tanoviti več toadov in spreje-
li nove samoupravne akte.
Največ dela je bUo pri ure-
janju dohodkovnih odnosov
med posameznimi toezda in
pra^csa bo pokazala, kje so
dobro ladeli m kje bodo
morali še dograditi.
Kakšne so še naloge, ki so-
dijo v predkongresno dejav-
nost, oziroma so sestavni del
kontinuiranega procesa druž-
bene preobrazbe sploh? Vin-
ko Srt>čič ocenjuje, da bodo
morali v sedanjem obdobju
dograditi sistem vrednoten-
ja delovnih nalog, več stori-
ti za vrednotenje kakovosti
dela, še poglobiti stabilizacij-
ske programe ter seveda po-
večati obseg proizvodnje in
njeno kakovost. Glede na
dosežene gospodarske rezulta-
te v lanskem letu so v Ste-
klarni trenutno zadovoljni,
toda dobro se zavedajo, da
zadovoljstvo, ki predolgo tra-
ja, lahko uspava in sd zato
prizadevajo za nenehni na-
predek, še naprej bodo po-
glabljali samouprave odno-
se in naredili bodo vse, da
bi se t02!di uveljavili tudi v
ekonomskem pogledu. V Ste-
klarni so eni redkih, ki še
delajo ob sobotah, zato bo-
do v nadaljnjih investicijah
in t remontu obstoječih ka-
pacitet upoštevali povečanje
proizvodnje dnevne steklene
mase, tako da bodo tudi ▼
Steklarni prešli na 8-umi de-
lavnik rn proste sobote. Na-
črtujejo tudi dograditev bru-
silnice v tozd Dekor Kozje
s kislinsko poUmico. s ka-
tero bodo zmanjšali proizvod-
ne stroške in stroške i>revo-
za.
Vinko Srbčič je torej opti-
mist, glede na njegovo izjavo
pa bodo številne naloge v
Steklarni reševali kot enoten
proces in ne kot enkratno
akcijo pred VIII. kongresom
ZKS DR.\GO MEDVED
DfiUGI KVIZ
V soboto je bdi t ZaJcu
že drugi kviz konferen-
ce osnovne organizacije
ZSMS Hmezad Žalec. Na
križu Je sodelovalo devet
ekip iz posameznih to-
adov, med njimi pa tudi
gostje Aktiv mladih sa-
družnikov iz Petrovč in
ekipa RSC Velenje, s ka-
tero mladi iz Hmezada
dobro sodelujejo na vseh
področjih.
Mladi so odgovarjali na
vprašianja o organiseirano-
sti. dejavnosti in hlodovi-
ni Hmezada. zakonu o
združenem delu ter Oto-
nu Župančiču. Zanimivo
je, da so mladi pokazah
precej znanja, največ us.
peha pa je iineia etoLpa
celjskih Mesnin.
V kulturnem delu pro-
gramia je nastx3pila lite-
rarna skupina Mesnin, ki
se je predsta'\ala z recita-
lom o osmem marcu, po-
leg njih pa je nastopila
še pionirska .sekcija tam.
butrašev celjske Svobode.
IZ KONCERTNE DVORANE
MOJSTER VIOLONČELA
OB GOSTOVANJU HEJNRICHA SCHIFFA V CELJU
V vrsti koncertnih abonma-
jev sta se predstavila v pe-
tek, 10, marca v Narodnem
domu dva prvovrstna umet-
nika, violončelist Hetnrich
Scliiff (Avstrija) in naš ana-
ni pianist Aci Bertončelj.
Oba umetnika sta izvajala
dela Beethovna in francoskih
skladateljev Paureja in Fran-
cka v idealni obliki skupin-
skega mriziciranja.
Uvodoma smo poslušali
Beethovnove Variacije na
Mozartovo temo, sledila je
Beethovnova Sonata za klavir
in vioilončelo op. 5 v F-duru.
To je zgodnje delo mladega
Beethm-na. fci kaae že vse
značilnosti in odlike zrelega
mojstra. Oba instnmieinta
sta enakovredna, melodije se
prepletajo izmenoma od kla-
virja do violončela, da se
končno združita ter dosežeta
vrhunec dramatike. Prvi sta-
vek, Adagio — Allegro je iz-
viren v svoji zasnovi ter daje
obema irtsitrumentoma mož-
nosti za intenziven mtizikalni
izra?; Drugi stavek je lahko-
ten, igriv, teče brez velikih
viškov kot nekak dodatek.
Precizira izdelanost in dovr-
šena skupna igra, ki je ver-
no sledila Beethovno^-emu
klasiičnemu stilu v svojih di-
namičnih akcentih, je odliko-
vala ta duet. V drugem delu
sporeda je bila prva Elegija
Gabrijela Faureja, predhtkl-
nika velikih francoskih moj-
str<:>v Faure je pri nas po
krivici malo znan skladatelj,
ima bogato invencijo, melodi-
je mu kar vrejo izpod pere-
sa ter so za violončelo kar
najbolj ustreene. Ni čudno,
da je Schiff z mojstrsko
drama'.ičnostjo in prepričljivo
iapovedal svoj Izreden muzi-
kalni okus, ki se je odražal
enako v visokih in najvišjih
legah instrumenta kot v sub-
tilnili globokih tonih.
Pose>bno doživetje je bUa
Sonata Cesarja Francka,
očeta sodobne francoske glas-
be. Sonata v A-duru je v za-
snovi pisana za violino in
klavir, to pot smo jo poslu-
šali 7 izvedlm viodončela v ta-
ko sijajni tavedbd, kot bi se je
z violino mogli predstavljati
le od največjega moj.stra. Se
več, doživela smo dramatične
vzpone, ki jih zmore ta ple-
meniti instrument s svojo te-
rkk"s(ko barvo in velikim to-
nom. Izreden je bil učinek
drugega stavka v dopolnje-
vanju glasbenih misU klavir-
ja in vJodončela, ki sita se
zlivala podobno kot pri Bee-
thovnu. Klavir je vdolončelu
enakovreden po muzikaku
kot po tehnično zahtevni pla-
ti. Bertoncelj se je pokazal
kot dozorel umetnik, ki mu
tehnika ne predstavlja ovir
za iskren glasbeni izraz. O
njegovem tovarišu čelistu
Schiffu lahko zabeležimo le
najboljše, predvsem pa velja
poudariti izrazito muzikal-
nost, Id jo izpričuje pri vsa-
kem taktu. Iz svojega instru-
menta i7^-aWja naj nežnejše
tone enako intenzivno kot ši-
roke melodične izpovedi,
sita Romoma glasba'
Široka množica se za tao-
nx«ne koncerte ne ogreva,
zato se ne čudimo skromne-
mu obisku ljubiteljev lepe
glasbe. Čudimo pa se, da
glasbenih pedagogov sikoro ni
bilo; mar jih glasba ne zani-
ma ah pa so vavišeni nad
njo?
In .'^e beseda o klavirju; za
vsakdanjo rabo še kar upo-
raben, nikakor pa ne za koa-
certe, kjer je klavir domi-
nantni instrument. Visoki bo-
ni so ostri, nelepi. basom
manjka širina in zvočnost.
Le izvrstnim umetnikom us-
pe iz tega slabo negovanega
instrumenta pričarati ugodne
zvočne učinke Koncertni
klavir je itspofrtavljen na mi-
lost ali nemilost kulfcummi
ali nekulturnim uporabnikom
dvorane, fci sicer slovi si-
rom domo^tiie po svoji od-
lični akustiki. Ali bi zanoglo
Celje zbrati sredstva 2sa nov
odličen koncertni instru-
ment? Ali ima, Celje toliko
odnosa do glasbene umetno-
sti? Kdo ve?
EGOiN KUNEJ i
EŠC

BORBA ZA VRH VEDNO HUJŠA
Delo   članov   obcvnlmiaea
krožka Dušan Kveder-tocnai
ix Ekonomskega šoisikega
centra v Celju je zelo pestro.
Pred dnevi so organizirali j
ogled domačega partizanske-
ga filma K(jsara. PUm so si
ogledali zato, da se še bolj
seznanijo s trpljenjem naše-
ga naroda med NOB in da
spoznajo taktiko bojevanja
partizanov, ki so bili malo-
številni, a pogumni, odločni
in uspešni.
Sedem predstavnikov ob-
rambnega krožka je obisikalo
vojašnico Jože Mualh-raoisfo
v Celju. Skupaj s predst^ivni-
ki vojakov so aktivno sodelo-
vali v razgovoru s člani ro-
kometnega kluba Partizan iz
Bjelovara. Po razgovoru so
se vsi skupaj udeležili roko-
metne tekme med Partiza-
nom ter združenim moštvom
vojakov te kasarne in igral-
cev iz Aera.
Obrambni krožek je vsspo-
stavil tudi stike r mladimi
delavci Ljudske milice ▼ Ce-
lju. Med seboj so se dogo-
vorili za tekmovanje v !*re-
Ijanju z aračno puško.
BETKA ŠELIGO
ZAVOO iVANKE ORANJEKOVE
Oblakova 13, €3000 Celge
razpisuje
v DSSS proste naloga in opravila delovnega mesta
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas. z dvomesečnim poskusnim delom
in v TOZD Posebna šola Celje
proste naloge in opravila delovnega mesta
ČISTILKE
za določen delovni čas. Delavni čas traja od 18. do
22. ure.
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
Vzgojnoizobraževaina organizacija
Šmarje pri Jelšah
razpisuje
prosta dela in naloge aa
TAJNIKA VIO na sedežu
v Šmarju pri Jelšah
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje-
vati še naslednje:
1. srednja ali višja izobrazba pedagoške ali pravne
smeri ter enaka izobrazba ekonomske smeri
2. najmanj dve leti prakse v vzgojnoizobraževalnih
delovnih organizacijah
Kandidati naj 15 dni po objavi rai^pisa p>ošljejo pro-
šnje z dokazih na naslov: VIO Šmarje pri Jelšah,
63240 Šmarje pri Jelšah.
tJspeše« program razvdja ter višja stopnja
predelave in finaltzacije v
ŽELEZARNI ŠTORE
narekuje potrebe |>« sodelavcifii. aato vabim«
k sodelovanju:
TOZO mehanske obdelave
— več KV strugarjev, rezkalcev in
orodjarjev
TOZD vzdrževanje
— več KV strojnih ključavničarjev, stru-
garjev in instalaterjev
TOZO livarna
— več KV livarjev ter
— več delavcev za priučitev v livarstvu
Tovarna traktorjev v izgradnji
— več KV avtomehanikov, strugarjev.
ključavničarjev in
— več delavcev za priučitev na obdelavi
in montaži
TOZD jekJarne in valjarne
— več KV valjavcev, ključavničarjev in
strugarjev ter
— več delavcev za priučitev v valjarstvu
in jeklarstvu
TOZD energetika
— 2 dipl. elektronika za merilno službo
DSSS
— dipl. ekonomista za kadrovski sektor
— dipl. ekonomista za finančni sektor
— dipl. stroj. inž. za sektor za novogradnje
Vabimo vas. da ar capMilte m ustreznem delov-^
nem mestu, kjer se bosle teite osebno izpopolrull^
in uveljavili.
j
Pred zaposlitvijo si lahko og^ledate obrate, kjer do-^
bite tudi vse potrebne informacije. Zglasite »e lahka i
osebno vsak dan ali pismeno, v kadrovskem sek>i
torju Zrlezame Store.

_ Na konjiških osnovnih šo-
lah imajo zelo i>esitro in bo-
gato lzvonučno dejavnost. To
je pokazala tudi analiza, ki
jo je pripravil aavod za šol-
stvo in iz kaitere je razbra-
ti, da so domala vsi pionirja
vključeni tako v pionirsko,
kot tudi v mladinsko orga-
nizacUo, vsi pa so tudi člani
podmladlca RK. Prek 67 od-
stotkov pionairjieiv se aktivno
vktj'Učuje tudn v druge pro-
stovoljne dejarvmosti, ki Jih
po šoflah vodijo učitelji in
mantorjii. Pranr s temi daijmv-
nostmi pa bo na šoLah čo-
■v<e<lijde uapefae pri ohra-
njan^ju in razvijanju tradicij
NOB, pri dodatnem ua(posE^
ijianju osnovnošolcev za ljud-
sko obrambo in družibe«io
samoejtšoito in drugo.
F. M.
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RlNKe,
DIMNIKARSKE
TARIFE
Že mnogokrat sem zasledila
nepravilnosti pri dinmikar-
skih uslugah, zato bi rada
opisala tudi svoj primer.
Do danes, 3. marca letos,
je bilo vse lepo in prav. Dim-
nikar je prišel vsak prvi če-
trtek v mesecu in če je bilo
treba, je dimnik očistil, dru-
gače pa ne. Doslej je bila ne-
kakšna tarifa za dimnike v
enodružinskih hišah in sem
plačala nekaj nad šest tisoč
starih dinarjev. Zdaj pa se je
zataknilo. Dimnikar je prišel
in prosila sem ga, da očisti
dimnik, kjer imamo priklop-
Ijeno trajno žarno peč za
etažno centralno ogrevanje
(EMO). Dimnikar je dimnik
očistil in začel pisati račun.
Naračmial je nekaj nad deset
tisoč starih dinarjev. Tedaj
mi je prekipelo. Kajti z ome-
tanjem popolnoma navadnega
dimnika in pisanjem računa
se je zamudil največ petnajst
minut. In za to delo naj bi
dala več kot deset starih tu
jjočakov?!
Poudarim naj še to, da v
treh mesecih nd očistil niti
štedilnika, niti kateri koU
dimnik. Zato sem mislila, da
bo namesto kuhinjskega dim-
nika očistil tistega od peči. Pa
sem se uštela.
Vem, da bom račim morala
poravnati. Vem pa tudi to, da
se mu v tisto knjigo ne pod-
pišem nikdar več drugače,
kot takrat, ko bo dimnik za-
res očistil.
Prosim za pojasnilo, ali ne
veljajo več tarife, ki so drža.
le do sedaj in če bodo v bo-
doče dimnikarji sami zaraču-
navaU svoje storitve.
MARIJA VERDEV
Zadobrova 2 b
Škof j a vas
UREDNIŠTVO: Pismu prav-
zaprav ni kaj dodati. Tudi
vprašanju ne. Zato prosimo
le za odgovor. Kako je s pla.
čevanjem dimnikarskih stori-
tev?
SPOŠTOVANI
UREDNIK!
Oglašam se v upanju, da
so »odgovorni« pri Izletniku
prebraU članek »Zanemarje-
ne grbine«, ki ga je dobro-
hotno in brez pretiravanja
napisal Brane Stamejčič. Do-
dal bi le še to, da na Gol teh
nihče ne skrbi za red v vr-
stah, da je prerivanje že na.
vada, na vlečnici »Morava«
pa imajo sploh prednost
znanci in prijatelji »redarjev«,
ki se lahko brezplačno trikrat
več smučajo kot v vrsti ča.
kaj oči z dnevnimi kartami,
obešenimi okoli vratu, »na-
vadni« smučarji.   .
Pa lep pozdrav!
VILI ŠUSTER
UREDNIŠTVO: Kdo ve, ali
so »odgovornin« pri Izletni-
ku prebrali omenjeni zapis?
Ce se stan.je ni popravilo, bi
rekli, da ga niso. Sicer pa so
nam pri Izletniku d'olžni še
odgovor v zvezi z dijaški-
mi avtobusnimi vozovnicami.
Kljub prošnji nam doslej na
pisanje dijakinje iz IMozirja
še nisa odgovorili, škoda.
PREDRAGI ZODJE
Ker marsikaj objavite v va-
šem popularnem časniku,
sem .se tudi sama odločila,
da vam opišem neljub dogo-
dek, ki se mi je pripetil 6.
februarja v zobni ambulanti
na Planini pri Sevnici.
Spoznala sem, da se tudi na
videz prijazni ljudje kmalu
pokažejo v drugačni luči. Vse
skupaj se je začelo takole:
Čeprav sem še precej mla^
da, sem se morala že zdaj
sprijazniti z izpadanjem zob.
Ker so za zdravljenje takšnih
reči pač zobne ambulante,
sem se napotila tja. Prvič
sem šla junija lani. Zobo-
zdravnica mi je takoj poveda-
la, da bo morala nositi
umetne zobe. S tem sem se
sprijaznila.
Do 6. februarja letos je bi-
lo vse lepo in prav. Iste-
ga dne sem, kot po navadi,
spet prišla v zobno ambulan-
to ria Planini. Ko sem bila
pripravljena, da bi oddala
zdravstveno knjižico, me je
prijazna sestra počakala že
kar pred vrati ordinacije. Ne-
kaj Časa je gledala zdravstve-
no izkazalico, nato pa je deja-
la: »Ker bi zdaj imeli bru-
šenje in boste dobili umetne
zobe, vam naj povem, da je
to strašno drago.«
Zaposlena še nisem, sem pa
zavarovana po očetu, ki je v
službi. Nisem še namreč pol-
noletna.
Zato je dejala, da naj grem
v službo, potem pa naj pri-
dem nazaj. Prigovarjanje z
moje strani, da naj mi pove,
koliko bo stalo in da bom vse
plačala, ker imam denar, ni
nič zaleglo. Ona je samo po-
navljala, da je strašno drago.
Razočarana sem lahko še
samo odšla, čeprav zobo-
zdravnice ta dan nisem vide-
la. Z mero upanja sem se
odpravila v zobno ambulan-
to v Laško.
Zelo prijazna sestra, tn zo-
bozdravnica sta me takoj
sprejeh. Povedala sem jima
vso zgodbo. Takrat pa mi
sestra na moje veliko prese-
nečenje pove takole: »Da bi
kdo dejal, da je strašno dra-
go, ni mogoče, saj imate
zdravstveno izkaznico, tn tudi
sami boste plačali kolikor bo
treba. Naročila vas bom pri-
hodnji teden.«
Tako sem šla tja še nekaj-
krat tn že sem dobila zobe,
čeprav še nisem zaposlena.
Sprašujem se, če človek, ki ni
zaposlen in ima zdravstveno
izkaznico ter še ni polnole-
ten, po vsem tem, kar sem
jaz doživela, ne more na Pla-
nini k zobozdraTOiku. Me-
nim, da se je ob takem rav-
nanju sestre vredno zamisliti,
pohvala pa zobni ambulanti
v Laškem.
MAJDA GOLOB,
Mrzlo polje 13

SPORED OD 30.3. DO 5. 4.
Četrtek, 30. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre-
čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob-
vestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30
V 2IVO — TITO JE SPET OBHODIL SVET ZA MIR
IN PRIJATELJSTVO (vmes ob 17.00 Kronika), 17.50
Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 31. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — PRVO-
APRILSKE POTEGAVŠČINE — NAGRADNA IGRA ZA
POSLUŠ.^LCE, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda.
15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in po-
zdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lest-
vica zabavnih melodij, 17.30 Turistična oddaja, .17.45
Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota," 1. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča-
nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Coctail melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 2. 4.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 Za vsak okus, 11.00 Med prija-
telji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus,
12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15
Feljton, 13..30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek spo-
reda.
Ponedeljek, 3. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — GORA
NI NOR.4... 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda.
15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in po-
zdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove
plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 4. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča-
nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Za-
bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-za-
bavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori,
18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 5. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča-
nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Za-
bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vedri zvoki, 17.30
Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
ZAHVALE IN VTISI
NAŠIH IZLETNIC
Že v prejšnji številki, ko
smo objavili reportažo z na-
šega 6. izleta »100 kmečkih
žensk prvič na morje«, smo
zapisali, da v redakcijo že
dobivamo pn'a pisma tistih,
ki so bile letos z nami dva
dni na morju. To so pisma
zahvale, pri,ietnih vtisov in
seveda želja, da bi se vse
skupaj še kdaj ponovilo. Ob-
javI,}amo nekaj odlomkov iz
prispelih pisem.
POZDRAV S PLANINE
Z mrzle in zasnežene Pla-
nine vam ix)šilja tople po.
zdrave      DRAGICA BRILEJ
P. s.: Bilo je prijetno, hvala
vam!
SREČNA IN VESEL.4
Minilo je že nekaj dnd od
prijetnega izleta 100 kmeč-
kih žensk na morje. Tudi me-
ni se je letos nasmehnil žreb,
da sem lahko potovala z va-
mi, še vedno mi je lepo ob
misli na tako lepo in prijet-
no izpeljan izlet in seveda na
pozornost, ki smo jo bile de-
ležne vse udeleženke izleta.
Pri vašem delu vam želim
čimveč uspehov!
TEREZIJA KOZOVINC,
Zvodno 27
LEPI TRENUTKI
Z nekaj vrsticami bi se
vam rada zahvalila za res-
nično enkraten izlet. Tako
lepih trenutkov človek, ki je
»privezan« na polje, ne mo-
re nikoli pozabiti. Vse je bi-
lo tako domače in preprosto,
skratka enkratno. Vsem no-
vinarjem NT in RC, ansam-
blu Vikija Ašiča tn ostalim
organizatorjem izleta ter se-
veda obema šoferjema za
varno vožnjo še enkrat iskre-
na hvala. Upam in želim, da
se bomo na takšnem izletu
še kdaj videli!
HELENA MOTOH
BOLELA ME JE GLAVA
OD SMEHA
Še zdaj ne morem pozabiti
prijetnega dvodnevnega izle-
ta z vami na morje. Bilo je
čudovito! Bilo je vsega dosti
— od smeha, petja, dobre vo.
Ije do plesa. Hrala vsem od
novinarjev do ostalih organi-
zatorjev ter seveda ansam-
bla pa šoferjev in obeh har-
monikarjev. Vsi ste bili z
nami zelo pozorni. Zahvalju-
jem se tudi za darilo, ki sem
ga dobila za 61 rojstni dan.
Pa še to: bolela me je glava
— vendar samo od dobre vo-
lje in smeha!
JOŽEFA KOVAČ,
Dobrova 36
HVALA TUDI »T«
Vsem hvala za izjemen živ-
ljenjski dogodek, ko sem si
lahko za dva dni ogledala
morje, že ob odhodu na
morje je bilo izredno prijet-
no. Izvedele smo vse pod-
robnosti o izletu, kam se bo-
mo peljale, kaj bomo vide-
le. Bile smo v prelepem ho-
telu EDEN v Rovinju, vide-
le smo puljsko Areno, pelja-
le smo se z ladjico do bliž-
njega otoka, zvečer smo se
porazveselile in pozabile na
vsakodnevne težave ob zvo-
kih ansambla Vikija Ašiča.
Hvala tudi pokrovitelju »T«.
Hvala vsem, ki ste nam to
omogočili! Upam, da se bo-
mo še kdaj videli! Vsem lep
pozdrav!
JULIJANA DVORŠAK,
Lesično
PRIJETNO, NEPOZABNO
Z veseljem sva se udele-
žili prijetno organiziranega
izleta. Zahvaljujem se vsem,
ki so poskrbeli za prijetno
vzdušje, želiva vam še mno-
go uspehov pri nadaljnjem
delu.
FANIKA ŠUC in
MARIJA JESENEK
ROJENA V AMERIKI
Tudi jaz sem potovala z va-
mi na morje. Zal sem to ve-
liko lužo že prepotovala, saj
sem bila rojena v Ameriki.
Kot triletno dekletce sem
prepotovala Atlantski ocean,
Sredozemlje tn Jadran. Ven-
dar od tega je že dolgo tn
spomin zbledel. Ta vaš izlet
pa je bil enkraten. Ne bom
pozabila, kako ste bili mladi
prija.zni in vljudni z nami sta-
rejšimi. Dobro vem, da se
ne bom nikoli več tako dob-
ro imela, še eno željo imam:
rada bi dobila sliko, kjer
sem jaz gor. Hvala vsem, še
posebej Vikiju Ašiču, katere-
ga nisem pozabila, če boste
imeli čas, me obiščite. Lep
pozdrav!
MATILDA  TURINEK-
CEVZAR
ŽELIM VAM ZDRAVJA
Vest mi ne da miru, da se
vam ne bi zahvalila za pri-
jeten izlet. Bili ste prijazni,
vljudni, potrpežljivi, želim
vam zdravja tn da ne bi
izgubili kondicije vse do ta.
krat, da ne boste popeljali
zadnjo kmečko žensko, ki še
ni videla morja, do te velike
mlake. Zahvaljujoča!
ZOFKA SELIC,
Osredek
BRASLOVCE: RADI POJEJO
Moški pevski zbor v Braslovčah sodi med tiste zbore'
desetletij. Zbor šteje okrog 20 pevcev, ki .so predvsem kiw
Marovt. Vadijo predvsem v zimskem času, ko imajo po en
zoni pripravijo kakih dvajset pesmi, ki jih potem prepeva
leto pripravijo samostojni koncert in več gostovanj ter se
Pevcem tega zbora je edino vodilo veselje do petja i"
se sicer ne bi zbirali ob večerih, trudni od vsakodnevnega i
VELENJE: GASILSKI PEVSKI ZBOR
Pri Prostovoljnem gasilskem društvu v Velenju že vrsto *
ki g% vodi Janko Lukman (levo). Društvo samo je med '
IU celjskem območju. Poh\alno je to, da se vrli velenj^
tiranju »rdečega petelina«, ampak tudi pri petju.
O OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RSNKE DO SOTLE - OD
jfl E - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE
lestvica domačih
pone pošljite na na-
Ipisom »za lestvico«.
l>čini, ki prepeva že več
f vodi od leta 1972 Ivan
wji tedensko. V eni se-
jnih priložnostih. Vsako
' občinske pevske revije.
' do domače pesmi, saj
*st In foto: T. TAVČAR
^''i moški pevski zbor,
'       tovrstnimi društvi
'    '*ka2ejo samo pri za-
• ^JZE OJSTERŠEK
MAŠ KRAJ
RIBIŠKA DRUŽINA
>VOGLAJNA«
1. april je za RD »Voglajna« velik
dogodek. S tem dnem se odpira ribo-
lovna sezona na novi akumulaciji »Sliv-
niš.kem jezeru«. To je F>omemben dan
za to majhno družino, za nekaj entu-
ziastov, ki so vključeni v to družino.
Ti ljubitelji narave so v preteklosti
doživljaU same težke trenutke. Zakaj?
Voglajno s pritoki je industrija vedno
bolj uničevala, kljub nenehni borbi,
kljub temu, da so sleherni dinar vlo-
žili v Voglajno, je bil poraz vedno bolj
boleč. Pa so se začeli jasni ti lepši časi,
začela se je graditi umetna brana v
Tratni pri Slivnici. Z nastajanjem je-
zera pa so voglajnski ribiči videli tudi
svojo bodočnost. Z vsemi sUami so se
vrgli na delo ter isto^sno začeli iz
300 let stare hiše urejati svoj dom.
Veliko je bilo storjenega na ribc^oj-
skem področju. Preko 80 H veliko je-
zero je zahtevalo tudi obilen vložek, v
katerega je vložen krap, podust, ploš-
čic, smuč, potočna postrv in še in še.
To je tudi razlog, da bo ribolov uspe-
šen. Okolica jezera pa nudi človeku
prepotreben mir, gozdovi so bogati z
gobami. Vsakdo bo ob jezeru našel za
sebe nekaj, kar ga bo privabljajo še
VRANSKO-CRETA:
DOLINA JE BLIŽE
Tudi prebivalcem črete se je izpol-
nila dolgoletna želja. Dobili so novo ce-
sto, ki jih povezuje z dolino in Vran-
skim.
čreta, kraj na Dobrovljah, je znan
posebno iz NOV tn to že iz leta 1941,
ko je okupator naselje popolnoma uni-
čil, ljudi odpeljal v taborišče, nekaj pa
jih postrelil kot talce. Po osvoboditvi
so preživeli ljudje kraj obnovili, tako
da teče kmečko življenje naprej, seve-
da pod povsem drugačnimi pogoji kot
pred desetletji.
Vsi vaščani Crete čutijo posebno dol-
žnost, da se javno zahvalijo vsem, ki
so na kakršenkoli način prispevali za
dograditev te ceste. Zahvaljujejo se
ZB NOV Vransko, .Planin.skemu dru-
štvu Vransko-Tabor, pripadnikom JLA,
članom LM Žalec, OK SZDL, OO ZSMS
in vsem delovnim organizacijam kra-
jevne skupnosti Vransko kot tudi skup-
nosti, ki si je nesebično prizadevala za
zgi-aditev ceste.
Posebej se zahvaljujejo članom izvr-
šilnega odbora občine 2alec ter pred-
sedniku občine Vladu Gorišku, ki je še
posebej skrbel za dodelitev finančne
pomoči. Priznanje zaslužita budi Jože
Jan in Ivo Robič. Pozabiti ne gre tudi
Gozdnega gospodarstva Celje, obrat
Vransko, za izdatno finančno pomoč
ter tudi vseh tistih, ki so opravili ve-
liko prostovoljnega dela ter vaščanov.
Nova cesta je sicer povezala čreto
z dolino, ni pa povezala vseh kmetov
kot je bilo predvideno. Kmet Martin
Zabojnik, po domače Podpečan, še ni
povezan z dolino oziroma z novo cesto,
čeprav je vložil mnogo dela in truda
pri gradnji ceste. Obljubljeno je, da
bodo tudi njega kmalu povezali z do-
lino in prav bi bilo, da na to ne po-
zabimo.
Na Creti je lep planinski dom, zato
vabijo tamkajšnji ljudje vse ljubitel.ii
narave, da jih obiščejo, po novi cesti
pa se pride tja v dobrih dvajsetih mi-
nutah.
F. p. — F. S.
SKSARTNO DB PAKI:
KONČNO SO SE VSELILI
Po dolgem čakanju so se vaščani,
ki so jim bila dodeljena stanovanja v
novem bloku, lahko vselili. Čakati so
morali res dolgo, a končno je le prišel
čas, da se je to lahko naredilo. Zal pa
se niso vselili ambulanta — splošna in
aobna — ter pošta. Pravijo, da morajo
še prej položiti okrog bloka asfalt, tn
ljudje ta dan že komaj čakajo.
ZORKO KOTNIK
SKOBNO: VELIKO DELA
Resolucija o politiki izvajanja druž-
benega načrta v letu 1978 občine Vele-
nje predvideva za KS Gorenje tole:
ureditev in oprema prostorov za druž-
beno politične organizacije v zadruž-
nem domu, ureditev razsvetljave v Pa-
ski vasi, postavitev avtobusnih posta-
jališč v Gorenju, Paski vasi in Skor-
nem, ureditev pokopališča v Gorenju,
dotacijo za obnovo doma v Paski vasi,
vzdrževanje komunalnih naprav in ure-
ditev ter asfaltiranje ceste v Gavce.
Upamo, da bodo ta dela letos oprav-
ljena, posebno še, ker bo poleg denar-
ja, ki prihaja iz samoprispevka, letos
tudi delež občine povišan za približno
70 odstotkov. Prav je, da se končno
uredijo prostori za dnižbeno-politične
organizacije, kajti kljub najboljši volji
ni mogoče, da bi se prosvetno- kulturno
delo razmahnilo. Mladina je priprav-
ljena delati, toda če ni o&noAmih pogo-
jev, je ves trud zastonj.
ZORKO KOTNIK
MOZIRJE: ODSLUŽILA JE
stara hmeljska sušilnica v Loki v Mo-
zirju je opravila svoje delo. Pričeli so
jo rušiti, da bi na vstopu v prelep Sa-
vinjski gaj namesto nje zgradili lep
motel.
CESTA DO SMARTINSKEGA
JEZERA
2e od februarja delavci podjetja
Ceste-kanalizacije širijo staro cesto od
Lokrovca do pregrade šmartinskega
jezera. Nova cesta bo potekala večji del
po stari trasi, na nekaterih mestih pa
bodo ovinke nekoliko izravnali.
čeprav bodo nekateri izgubili nekaj
zemlje, cesta bo široka 5 m, bodo kljub
temu nove ceste veseli, predvsem la-
stniki hiš ob cesti, saj se bodo rešili
prahu. Ne morejo namreč pozabiti lan-
skoletne zabavne prireditve delovne
or^nizsacije in športnega društva
NIVO, ko je na tisoče avtomobilov dr-
velo sem tn tja po makadamski cesti.
Dvignili so toUko prahu, da se je sredi
dneva zmračilo, dolina pa je še dolgo
ostala zavita v oblakih prahu.
fm
ŠOŠTANJ: KONČNO
URBANISTIČNI NAČRT
v avli doma kulture v Šoštanju je
skupščina občine Velenje po skoraj
dvajsetih letih razstavila 10 večjih pa-
nojev z načrti o eksploataciji premoga
na območju Družmirja, Gabrk, Šošta-
nja, Metleč in Topolšice v naslednjih
nekajtetnih obdobjih. Deset dokaj pre-
glednih panojev, kakor tudi grafični
prikaz prostorskega razjvoja občine Ve-
lenje, so izdelali na Zavodu za urbani-
zem v Velenju. Številni občani si z ve-
likim zaninianjem ogledujejo razstav-
ljene panoje, najbolj pa jih vznemirja
zarisano okrog 8 km dolgo jezero, ki se
bo raztezalo od Velenja preko Druž-
mirja, Gaberk tn dela Šoštanja ter Met-
leč skoraj do sredine Topolšice. Bilo
bi prav, da krajevna skupnost Šoštanj
skliče zbor krajanov, na katerem bi
strokovnjaki tolmačili vprašanja v zve-
zi z urbanističnim načrtom ter onesna-
ženosti in vplivih termoelektrarne in
tovarne usnja na mestno področje.
V. K.

ŠOLA ŽIVLJENJA
Več kot 30 let je minilo od prve velike zvezne mla-
dinske delovne akcije na progi Brčko—Banoviči. Začet-
ki mladinskih delovnih akcij, ki dobivajo vse večji
razmah, pa segajo pravzaprav v dni vstaje med NOB,
ko so iz partizanskega Užica mladinske delovne sku-
pine krenile na koruzna polja. Mnogo mladih ljudi se
je prekalilo prav na delovnih akcijan, ki vse bolj po-
stajajo šola življenja in samoupravljurija.
Cvetka Mačkov.šek, iz OO
ZSMS Aero: »Bila sem na
dveh mladinsliih delovnih
akcijah in zlepa ne bom
pozabila tistih dni. Življe-
nje v brigadi je resnično
nekaj posebnega. In tudi
misel, da s svojim delom
pomagaš graditi domovi,
no, navdaja z radostjo
sleliemega brigadirja. To-
da ne samo aelo, ena^o
pomembne so tudi inte-
resne dejavnosti, ki se od-
vijajo v brigadah.«
Vesna   Frančeskin,   PŠC,
1. letnik: »VeUko sem o
mladinskih delovnih bri-
gadah slišala od svojih
vrstnikov, ki so že bili v
brigadi. Letos pojdem
med brigadirje tudi jaz.
Delo, prijateljstvo in brat
stvo bom spoznavala na
akciji Reka 78. Nič zato,
če bom dobila kakšen
žulj. čeprav si delovnega
dne v brigadi še ne mo-
rem natančno predstavlja,
ti, sem prepričana, da ne
bom brigadirka samo le-
tošnje leto.«
Smiljan Stiplovšek, PŠC,
III. letnik: »Pedagoški šol-
ski center organizira letos
SVOJO brigado, ki bo od-
šla na delo na Reko. Kar
30 mladincev bo iz naše
šole, priključilo pa se nam
bo še 20 brigadirjev iz
ostalih srednjih šol. Letos
bom tretjič brigadir in
prav gotovo ne zadnjič.
Delo in življenje med vrst.
niki je resnično šola živ-
ljenja.«
Dare Ajdnik, TŠC, 1. let-
nik: »Delo in vzdušje v
brigadi je treba doživeti,
kajti opisati ga ni mogo-
če. Lani sem se udeležil
akcije Suha Krajina, le.
tos pa se bom spoznal z
brigadirji iz različnih kra-
jev Jugoslavije na delovni
akciji Beograd—Niš. Naj-
bolj trdne prijateljske ve-
zi se kujejo prav na de-
loviščih številnih z\'eznih,
republiških, občinskih ah
lokalnih delovnih akci.
j ah «
Izidor Salobir, TSC, 1.
letnik: »Nisem še bil v
brigadi, zato se toliko
bolj veselim srečanja z
vrstniki na progi Beo-
grad—Niš. Zanimanje za
delo v brigadah med mla.
dimi vse bolj narašča in
prav je tako. Ne bom
preuranjen, če rečem, da
se z letošnjim letom ne
bom poslovil od brigadir-
skega dela.«
Prva izmena brigadirjev bo z brigadirskim ho-ruk
naznanila svoj prihod na delovišča sirom po Jugosla-
viji 4. junija. Med zvezne akcije se tudi letos uvršča
Kozjansko 78, kjer bo delalo 300 brigadirjev, oziroma
20 brigad. Oživelo pa bo t-Jidi Posočje, Suha krajina,
Brkini, Sloven.ske Gorice, Kobansko, Kožbana, Goričko
ter številna delovišča po bratskih republikah.
Tekst in foto: MATEJA PODJED
^Otle - OD RiMKE DO SOTLE --OD RSNKE DO SOTLE — OD RiMKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE —j
12. stran — NOVI TEDNIK
St. 13 — 30. marec 197^
Ko se odločim, da pred-
stavim Tisnikarjevo dru-
žino, ki živi v dvosobnem
stanovanju v Sejmiški uli.
ci v Slovenj Gradcu, potr-
kam najipfrej na vrata ate-
ljeja, ki je v spodnjih
prostorih bloka. Značilen
slikarjev vzklik »Kdo je?«
hi vreščanje vrane Kav-
ke, na katero je umetnik
taiko ponosen, se vrača
odpro. SUke kar butnejo
vate in te prisilijo k mol-
ku in razmišljanju- Zato
ziamenjava prostor-
V stanovanju, ki se do-
besedno sveti od čistoče,
ki>ub stalnim ooiskom
isaj je Tisnikarjeva žena
čudovita gostiteljica vsa-
tcega, ki pride, pa naj bo
giedaiiška aLi filmski igra-
i3c, znanstvenik, režiser,
pisatelj, slikar aii navadni
ijabiLtelj umetnosti, torej
\wd2io. že vsa leta nazaj
pisana druščina ljudi), se
človek tu, v sicer majlmi
dnevni sobi, počuti kot
ctoma ali še bolje tn se
vedno znova vrača v nji.
hov dom in k Tisnikarje-
vim umetninam. Izkori-
stim priložnost, ko se že-
na aa trenutek ustavi, se
nasloni na vrata, da kn-
tičao premeri, kaj, kdaj
in Komu kaj ponuditi, oLa
jo aajavnos.t vprašam:   >
Kaj bd rekli kot življenj-
ska sopotnica na vsa ta
priananja, uspeh, ki ga je
dosegel vaš mož?
»Do tega uspeha je pri-
šel z garanjem.«
Kateri trenutek je bil
za vas v zakonu najtežji?
»Z Jožetom sva poroče-
na že dvajseto leto. Naj-
težji trenutki na najin-
sicaprji poti so bili takrat,
ko je Jože pil. Vendar sem
vitrajala o^b njem. kesr
sem čutila, da je to nje.
gova največja kriza, upa-
la in verjela vanj. zato
scii pri njem v^Arajala in
mu stmU ob strani, če-
prav je balo včasih zelo
te£k». Kot Jožeita je tud:
niene v teh najhujših dneh
bodril pnmarij doktor
Stane Stmad, da le nisem
obupala: sato naj izkon-
stiai še ta trenutek, da
tau po<vem. da .smo mu
za vse, tcar je storil za
našo družino, neizmerno
hvaležni.«
Kakšne načrte imate se.
daj. ko je postal mož sla.
ven slikar doma in kmalu
tudi v tujini?
»Na<Črtov ne delam, ker
sem kot človek pesimist.
Predolgo že živim ta način
življenja in si drugačn.,ga
ne znam predstavljati. Mo-
goče si želim nekoč, ka-
sneje, majhno hišo.« Nato
se premisli in reče. da
tega naj raje ne napišem
keir če premisli, bi bila
zadovoljna tudi z malo
večjim stanovanjem že za-
radii obiskov tn sina. Id
tudi potrebuje svojo sobo.
Jože in Marija imata si.
na. osemnajstletnega Ro.
berta, ki obiskuje srednjo
medicinsko šolo v Slovenj
Gradcu. Mogoče se bral-
cem zdi naslov nenavadna
karakteristika za mladega
fanta, toda če ga t>oiSite
spoznali., predvsem pa sa
vzeli toMko časa, da t)o-
ste sledfUi njegovim mi-
slim, ki jih razplefta o živ.
Ijenju, ljudeh, književno,
sti, glasbi in o drugih po-
dročjih, boste ugotovih,
da imate pred sabo vse-
stransko iaobraženega člo-
veka, bistrega in kritične-
ga opazovalca ter aktivne,
ga poslušalca. Skratka, to
je fant, kakršnega bi si
želeli imeti vsi napredna
starši doma tn vzgojitelji
v šoli. Ko stopim v nje-,
govo sobico, k! jo od dne-
vne sobe loči stena, ki je
v novogradnjah že po
pravilu zelo tanka, ko vi-
dim v njej šest Robijevih
prijateljev, ki se skoraj
šepetaje pogovarjajo tn
pvoslušajo plošče, se neiz-
merno začudim nad njiho
vo obzirnostjo do starej-
šili v dnevnem prostoru,
kateri so po stan tradi-
ciji lahko tudi glasni, če
se mnenja krešejo, ne ozi-
raje, da se v sosednji. Ro-
bijevi sobi. tudi.
2e ko vidiš Robija. ugo_
toviš. da se veliko 'ukvar-
ja s športom. Zato ga
vprašam samo, kateri
§port mu je najljubši?
»Rokomet.«
Robajeva mama, tai stoji
za mano (v sobo ne mo-
reva, ker ni več prostora),
fKKiosno pove. da je bil
januarja sprejet v repu-
bliško mladinsko rokomet,
no reprezentanco. Robi
ogromno bere. zato ga
vprašam, katero knjigo l>e.
re sedaj.
»Nastov knjige je ,Igra
v r^' od Salingerja.«
Katera knjiga ti je bila
doslej najbolj všeč?
»Od Tarasa Kermauner-
ja JMesec dni s Martinom
Kačurjem, Ivanom Can
sarjem in Tarasom Ker-
maunerjem'. Sicer pa ved
no znova berem Cankar-
ja.«
Ce ga boste vprašali po
glasbi <kdo pa lahko še
danes aiva brez nje!), bo-
ste izvedeli, da ima naj-
raje resno glasbo, jfazz in
stari ročk In da mu je
naj'ljubša stkladba ' The
Koln conoert (Keith Jar-
retf>.
V tem tretnutku se spo.
dobi tudi vprašanje, kako
gleda srn na očeta in nje.
goro delo?
»Zelo cemm njego^ro sli-
karstvo že od vsega začet-
ka.«
Kako vpliva nate očetov
uspeh in slava?
»Vseeno bi ga cenil, če
bi postal slaven ali ne.
zame ni sedaj nič večji m
nič manjši slikar kot je
bil prej!a odvrne Robi.
Jože Tisnikar, velikan
nase in svetovne likovne
umetnosti, pa se naj pred-
stavi sam,
»Rodil sem se v Misli-
nji pri Slovenj Gradcu.
Dosaaa nas je bilo devet
otrok. Moj oče je bil to-
varniški delavec, mati go-
spodinja. SLiikanje mi po.
meni vse. Notranjo izpo-
ved moje težke mladosti,
ker nikoli nisem vedel, že
kot šolar,, kako bi se izra-
žal. Nisem znal povedati
t-Mega, kar sem čutil v
sdSt. Tudi nisem vedel, da
nosim v sebi izjpoved risa-
nja. Zato je verjetiK) na.
stopala tista kriza, ko sem
več let pil, vendar že ri-
sal. Bil sem nesrečen in
upodabljal še bolj nesreč-
Sin Robi
ne ljudi kot so. Začel sem
risati mrtvake ah motive
IZ secdmice, saj sem prav
tu počasi spoznaval, kako
se vsa ta človeška mogoč,
nosr spremeni v nič. Ome-
niti moram primarija dr.
Strnada. ker me je rešil,
da nisem končal v kakšni
beznici. Voljo, katero mi
je vlival dr. Stmad tn tu-
di žena, sta mi dala moč,
da sem se izvlekel iz tega
obdobja pijančevanja, de.
lirijev in obupa. Poudari-
ti moram vlogo prof. Kar-
la Pečka, ki mi je bil
mentor pri mojih začetkih
:n še več, saj me je vedno
vTspodbujal in mi v stiskah
pomagaj.«
In sedaj, ko ste uspeli,
ali site srečni?
»Včasih. Kakor me pn.
me. Sem navadno črno-
gled. tragi<^.«
Kako bi opisali svoj
značaj tn sebe?
»Znam biti zamotan do
tistega ti-enutka, dokler ne
izlijem svoja čustva na
platno.«
Kakšne načrte imate v
bodoče?
»Se vahko mislim ustvar-
jati!«
Vas ta gneča — diren
daj, ki je nujni spremlje-
valec slave, kaj moti?
»Včasih me vrže iz rav-
notežja in moram se zelo
truditi, da stojim na teh
svojih preprostih nogah
kot prej in to mi bo uspe-
lo tudi za naprej. Saj po-
tem, ko ostanem sam, sem
zopet jaz in moj svet. So.
vražim nadutost, izogibam
se zvijač, skratka, rad
imam preproste in f>ošte
ne ljudi.«
Sedaj snemajo doku-
mentarni film o vas in to
vam vzame veliko časa.
Kako je sedaj s sliloa-
njem?
»Moral si bom urediti
umik. da bom lahko več
slikal. Službo bom zaen.
krat še zmogel, ker ml je
tstx>časno ambiejit. iz ka-
terega sem začel črpati
motive in jih še črpam.«
Ljudi zanima, koliko bo-
ste zaslužili denarja se-
daj .ko ste ppodrli v svet?
»To pa mi sedaj še nii
jasno. Vsekakor ne bom
slikal zaradi denarja m
bom še naprej delal to.
kar vre v meni in iz mene
na platno. Na denar po-
mislim v toliko, da dru-
žina tudi v bodoče ne bi
živela v pomiuijkanju.«
odgovori kar se da pre-
prosto naš edinstveni sli-
kar in čudovit človek Jo.
že Tisnikar
Vsekakor mu bo to
uspelo in mora mu še ve-
liko več. saj je to log.č-
na posledica njegovega
vztrajnega in trdega de-
la. Upam l-udi, da ne bo
nasedel nepisano znani
druščini raznih manager-
jev. spremljajočih sateli-
tov ki se takoj, ko zaslu-
tijo denar, enostavno pri-
lepijo na človeka kot uiri-
verzaMi seioitejp.
Baseddio in slike:
LIZA LIK
Jože Tisnikar z ženo IVIarijo
HMEZAD— TOZD Mesnine Celje
Komisija za delovna razmerja
obj arij a
dela in nalete
VODJA KNJIGOVODSTVA
Za objavljena dela in naloge se zahteva višja eko-
nomska komercialna šola — finančna smer in 3 leta
delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 5
let delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov:
TOZD Mesnine Celje, Tmovlje 17 — kadrovska služ-
ba.
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
SLOVENIJALES LIK »SAVINJA«
Celje n. sol. o., Celje, Mariborska 116
objavlja
prosta dela in naloge:
Delovna skupnost skupnih zadev
1. kontiranje knjigovodskih dokumentov .
(en delavec)
2. Strojno knjiženje dokumentacije
(dva delavca)
3. Varovanje in čuvanje objektov in
prostorov (dva delavca)
TOZO Žaga Celje
4. Zahtevnejša skladiščna iin odpremna
dela (več delavcev)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje posebne pogoje:
pod L:
— končana srednja ekonomska š<^
— 1 leto prakse na podobnih delih in nalogah
— poskusno delo ▼ trajanju 90 dni
pod 2.:
— končana administrativna šola ati šola xa proda-
jalce s strojepisnim tečajem
-— poskusno delo v trajanju 90 dni
pod 3.:
— kcwičana osnovna šola
— poskusno delo v trajanju 90 dni
pod 4.:
— pjoskusno delo v trajanju 60 dni
Kandidati naj svoje pismene ponudbe e dokazih o
izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s to objavo,
pošljejo na naslov: SLOVENIJALES. LIK »Savinja«
CeUe« Maribur^ka 116« Celj^ v 10, dneh po objavi.
Skupščine Občlrtske zdravstvene
skupnosti, Občinske skupnosti
otroškega varstva in Občinske
skupnosti varstva pred požarom
Žalec
razpisujejo
dela in delovne naloge za;
1. Sekretarja občinske zdravstvene
skupnosti
2. Sekretarja občinske skupnosti
otroškega varstva
3. Sekretarja občinske skupnosti
varstva pred požarom
Poleg splošnih morajo kandidati ustretati še naS'
lednjun pogojem:
pod 1.:
— visoka ali višja šolska izobrazba pravne, ek(xiom-
ske, zdravstvene, organizacijske ali družboslovne
smeri
— najmanj tri leta prakse v ustreanem delu
— organizacijske sposobnosti
— moralnopohtična neoporečnost
pod 2.:
— višja šolska izobrazba pravne, upravno-pravne,
pedagoške ah družboslovne smeri
— pet let delovruli izkušesij in organizacijske spo-
sobnosti
— moralnopohtična neoporečnost
pod 3.:
— višja šola varnostne, upravno-pravne. organizacij-
ske ah družbo-slovne smeri
— najmanj tri leta prakse
— organizacijske sposobnosti
— moralnopohtična neoporečnost
Poleg dela v skuprnosti bo moral vršiti tudi delo v
Občinski gasilski zvezi Žalec.
Ponudbe sprejemajo Skupne službe SIS Žalec, Sa-
vinjska cesta 6. Rok za prijave je 15 dni po objavi
razpisa. Ponudbam naj kandidati priložijo potrdila«
da ustrezaj razpisnim f>ogojem.
i3 — 30. marec 1978
NOVI TEDNIK — stran It
V"
Škropilni program
za iabiane in hruške
20 kg elemeiitarne.oa žvepla in 9 kg živega apna (ali 27 kg ga.šenega apna) dobro zme-
Jamo in damo v železen kotel ter med stalnim mešanjem dolivamo vodo do 100 litrov. Na
kotlu si količino lOU litrov zaznamujem.o. Med kuhanjem moramo izparelo vodo dolivati
teko, da imamo vedno 100 litrov tekočine. Po približno 45 mimitnem kuhanju začne dobi-
vati oranžnordečkasta brozga zelenkasto barvo. Brozgo od.stavimo in pustimo, da se
lesede. Bistro tekot:ino odlijemo in shranimo v železnih ali steklenih posodah.
Tako pripravljena brozga ima 20 Be in jo uporabljamo za zimsko škropljenje v 20%
koncentraciji (20 lit. brozge In 80 lit. vode), za poletna škropljenja pa v 2"» koncentraciji.
ING. PRANC SATLER
OBČNI ZBOR TD PODČETRTEK
ŠE NEUREJEN KRAJ
TRDNEJŠA POVEZAVA Z ATOMSKIMI TOPLICAMI
Ne kaže drugače, kot da
»e bo treba še naprej opre-
ti na lastne sile, omejiti in
wl|>raviti vse spore, ki so v
preteklosti ovirali delo pod-
*etrte.š;kega turističnega dru.
^va, ki je sicer ogromno nar
redilo za napredek kraja,
vendar pa je negoTO delo
' zadnjem času močno stag-
'^'ralo, tako nekako so po-
rezali svoja spoznan,ia turi-
stični delavci v Podčetrtku
pred nedavnim, na svojem
občnem zboru, nekoliko vro-
obsoteljski okrogli mizi o
turizmu.
Kopica zapletov je nastala
pri stikih z Atomskimi topli-
^^•mi, vendar sodimo, da to
^i v preteklost, kajti no-
direktor toplic, Bojan Al-
breht je Podčetrtčanom zago.
^1, da bo poslej vsaj z
ijihove strani sodelovanje
'^'■'^0, kot bi moralo biti.
»V tako majhnem turistič-
kraju, ki je pravzaprav
v raz^'Oju, se morajo vse
^'le strniti, če hočemo nekaj
•^^rediti«, je poudaril in še
^edal, da se bo po vsej
J^.^rjetnosti položaj v Obsote-
z novim hotelom precej
'^boljšal.
Število turistov je v zad-
^'•i^h letih močno upadlo.
Vzroke za to gre iskati pred-
T^rtt v nezadovoljivi ponud-
^' ki je, namesto, da bi
l^stla, pešala, neustrezni ka-
r^^-ski zasedbi pa še v ne-
^^^rih  manjših  pomanjklji-
vostih. Turistično društvo
Podčetrtek je sicer marsikaj
naredilo, da bi bil kraj pri-
vlačnejši (spomnimo se na
skupno akcijo vseh družbeno-
političnih organizacij pri či-
ščenju gradu, urejevanju oko-
lja olimske apoteke itd.),
vendar se ka"j več ni dalo sto-
riti. Cene za sobe so znižali
na največjo možno mero,
kljub temu pa menijo, da
so bile zasebne nočitvene ka-
pacitete v preteklosti močno
zapostavljene.
Da je prišel čas, ko bo tre-
ba ne le razmišljati o kmeč-
kem turizmu, pač pa tudi kaj
narediti, je bilo rečeno na tej
okrogli mizi, tukaj bo pa tre-
ba strniti vse sile v kraju (in
najbrž ne tako. sodeč f>o po-
ročilu predsednika, ki je de-
jal, »da se je krajevna skup-
nost zanimala za razvoj tu-
ristične deja\'nosti le v to-
liko, v kolikor je pri tem vi-
dela svoje koristi«). Tudi bi
se dalo pripomniti, da je od-
več razmišljati v nekem maj-
hnem kraju, čigavo je to ali
ono. Za napredek se je tie-
ba boriti strnjeno in ne le
vsak zase, na svoji fronti.
Podčetrtčane močno pekli
uredite\' svojega kraja, saj
je težko začeti karkoli, ker
kanalizacija skozi naselje še
vedno ni urejena, to pa je
osnova za temeljito ureditev.
Po vsem sodeč izgleda, da bo-
do na to čakali vsaj še eno
leto pa tudi na to, da bo v
bližini Podčetrtka zgrajena
čistilna naprava za kanalizaci-
jo. Pogrešajo drobno obrt,
več dobrih gostinskih obra-
tov, ki bi gostu laliko ponudi-
li toplo in po možnosti do-
mačo hrano.
Zgodovinski spomeniki, v
večini primerov gre tukaj za
spomenike prve kategorije,
propadajo — krivec je potres
Ln čas — zato so se odločili,
da ustanove posebno komi-
sijo, ki naj začne takoj z
delom, natančneje. preveri
naj, kaj je moč narediti in
kaj ne. Kot je že običaj, smo
tudi v Podčetrtku naleteli na
nekoliko lokalistično obarvan
spor med Pristavo in Pod-
četrtkom, ki sta doslej tvori-
la enotno Turistično dru-
štvo, pa se je v zadnjem ča-
su zataknilo pri denarju, Pri-
stavčani pa zahtevajo, da bi
pri njih zgradili recepcijo.
No, resnici na ljubo, takšna
recepcija v Podčetrtku že ob-
staja in najverjetneje ni raz-
loga, da bi bila še ena, so
odgovorili na občnem zbo-
ru.
Niz problemov je vzplame-
nel na tem občnem zboru,
kjer se je pokazalo, da so
občani močno zavzeti, da bi
njihov kraj zlezel iz anonim-
nosti, resnici na ljubo pa je
vendarle treba reči, da brez
enotnosti ne bo šlo.
MILENKO STR-VŠEK
Nadaljevanje prihodnjič
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
ŽALEC
objavlja
delo in naloge
ADMINISTRATIVNEGA TAJNIKA
P(XK>JI:
— ekonomska ali administrativna srednja šola
— obvladanje strojepisja
— moralnopolitična neoporečnost
Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa na Zvezo j
kulturnih organizacij 2alec. *
Ekonomski šolski center Celje,
Vodnikova 10
Svet centra
razpisuje
po čl. 52 statuta seznam opravil in nalog za
POMOČNIKA DIREKTORJA CENTRA
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje:
— da ima visokošolsko izobrazbo z diplomo in stro-
kovni izpit
— da ga center sprejme v delovno razmerje za pro-
fesorja za nedoločen čas
— da ima najmanj 5 let pedagoške prakse
— da ima moralnopolitične kvalitete, ki dajejo jam-
stvo za uspešno delo na vodilnem delovnem mestu.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili za zgoraj
cit. točke v roku 15 dni po objavi.
Center ne razpolaga s prostimi stanovanji.
Osebni dohodek po spcnazumu o delitvi OD na ESŠ
Celje.
KRIVDA
12
Zato se je močno prestrašil ko ga je zagledal,
čeprav bi bil rud kako besedo za tolažbo povedal, to-
krat zgovornemu možaku ni prišla nobena na jezik.
Obrnil se je in iz očj .so se mu vlile debele solze.
Tedaj ga je bolnik potrepljal po roki, češ, da mu
hoče nekaj reči. Krojač se je nagnil k njemu in za-
slišal rahle besede:
»Jurij, brez zamere! Kajne? Brez zamere!«
»Krištof m'ij!« je planil krojač. »Kaj bi tebi mo-
gel zameriti, ti, ki mi nisi nikoli kaj drugega storil
kakor samo dob^o! Tako dober kakor ti ni nobeden
prt nas. Prijarclj, bratranec, brat, ja. jaz bi te mo-
ral prositi! Ali ne! Midva nimava eden drugemu nič
odpuščati.<(
Pritisnil si je svoj veliki rdeči robec na oči in
jadrno odšel; drugače bi .<?e bil moral na glas raz-
jokati.
Neko nedfljo pa je Dvornik omagal. Poklicali
so kaplana, tudi hčeri sta bili pri njem. Vpričo du-
hovnika in svonh otrok je stari kmet na večer po
kratkem smrtnem boju umrl.
Dva dni pozneje so ga nesli k fari. Ko so prišli
sredi klanca do tistega križa, so postavili trugo na
klop, več ko ste hudi je stalo okoli in pomolilo. Pri
fari je čakala množica vaščanov. da je kmalu ni bilo
take na kakem pogrebu v Podkraju. Ob grobu se ni-
so jokali samo otroci, ampak tiidj mnogi reveži.
Najbolj je jecal krojač Krištof, čeprav je tlačil in
dušil jok vase.
Pogrebci so nato odšli v gostilno »Pri pošti« na
sedmino. Tevž je opravil vse. kakor se je spodobilo
za rajnega kmeta. Siromakom je dal razdeliti kru-
ha vn moke.
Tudi Marta je bila na sedmini. Za mizo je se-
dela nasproti »kranjskemu Janezu«, krojaškemu po-
močniku. Ta se je šalil z njo in jo nagajivo dregal.
Ko se za nič ni zmenila, je poškilil mimo nje in
dejal:
»Marta, kaj praviš, kateri od naju je z Dvor-
nikom bolj v sorodu, jaz ali ti?«
»Naši si v tem kraju niso z nikomer v sorodu,«
je resno odvrnila. »Dobri pa smo si z vsemi in radi
posodimo, da br tudi nam kdaj prišli n-a pogreb.«
Pa na sedmini še na nobeni niso bila. Prvič te
vidim danes,« jo je dražil.
»Nekam moram prvič.« je zardela.
»Nekam, da, in pri pravem o pravem času. hehe.«
jo je dražil.
Tako se je zasmejal, da se mu je nosek čisto
ugreznil med lica. Zvonikovi hčeri ni bila Janezova
posredna druščina nič po volji; zato je že prej odšl-a,
preden so pojedli. Zunaj v lopi jo je kakor slučajno
srečal Tevž in ji rekel:
»Marta, ali te greš?«
»Da,« je odgovorila z zamolklim glasom, »tako
mi je danes pri srcu, kakor da so meni umrli oče.«
»Bog ti povrni!« je rekel prisrčno in ji stisnil
roko; potem srn šla naglo vsak na svojo stran.
Bilo je novembra o Sentandrejem. Preko vrhov
je pihala jesenska sapa. da so se kadile megle pod
vedrim nebom, kakor da je vigred. Potrto in s po-
bešeno glavo ie korakal Tevž po cesti. Ko je prišel
do razpotja, kjer se cepi pot v Dobrije, je začul za
seboj hreščeč ženski glas:
»He, Tevž! Počakaj no! Pojdemo vkup!«
Ko se je ozrl, je spoznal Blazinovo Cenco, ki je
bila kot otrok z njegovim očetom na Dvornikovem
in njeno najm'ajšo hčer Lizo. Nevoljno je stisnil zo-
be in šel počasi naprei Pa že v naslednji minuti
sta ga dohiteli in jo ubrali levo in desno od njega,
kakor da je njun. Materi je moglo biti šestdeset let;
postavna ^e bila in po obrazu bi dejal, da je morala
biti kdaj lepa. Medtem ko so ji bili lasje skoraj
čisto beli, je imela obrvi črve ko oglje jn v s«"
očeh nekaj kakor kača. Nekoliko manjša od mate
je bila hči. drugače pa ji je bila zelo podobna; tJi
njej bi bil lahko rekel, da je Lepa, kazili so jo le nj
ni rdečkasti lasje in vsiljivo vedenje. Biti ji je m
glo kakih šest in dvajset let.
Ker ju Tevž niti pozdravil ni, je stara kar zatt>
s svojim odurnim glasoin:
»Kaj pa je s teboj. Tevž'* Kar smo očeta pok
pati, si postal ves drug. Nikjer te ni več videti
vedno si tako žalosten.«
Ničesar ni odgovoril.
»Kje pa si bil, Tevž?« je silila mlada.
»Na Homu.a je zabrundal.
»Medve pa v Dobrijah, očina bratranka se
možila.«
»Bolj med ljudi moraš. Tevž.« je zopet zač(
stara. »Saj je lepo, da lako žaluješ za očetom. 0(
ta ima človek le enega, tako dobrega pa. kakor
bi tvoj, spioh ni najti. Ali predolgo žalovati: to
za fanta.«
»Smiliš se mi, ko si tako žalosten. Ko bi te
vek mogel malo potolažiti!« je koprnela mlada.
»Doma gledaš vedno iste obraze in za kratek *
tt posli tudi niso.«
»Zamotiti se moraš  da boš na žalost pozabi
»Pridi kaj k nam! Moj stari ve dosti povedmi
Liza zna pa na citre.«
»Mm,« se j", sramežljivo zvijala mlada, »koj
malo; rajši šivam in pletem.«
»Pri nas si lahko kakor doma.«
»Vedno te bomo veseli. V nedeljo prihodi, če V
ne utegneš.«
»Da, pridem te dni kdaj.« je dejal pomenlp
»Nekaj posebnega se moramo pogovoriti.
Mladi so se oči posvetile, stari pa se je užgoi
njenih zelen ogenj.
»Kaj posebnega?« je poizvedovala navidez '
dolžno. »Menda nama lahko že danes poveš, kaj
takega; ali ne?«
»Lahko.« je odvrnil .skoraj porogljivo; »tisto ^
radi denarja bi rad uredil.«
»Zaradi kakšnega denarja"^« je zazijala stara.
13 — 30. marec 1978
NOVI TEDNIK — stran 15
POZNAMO ČEBELJE PROIZVODE?
Q CVETOČEM PRAHU
Cvetiii prah so moške oplo.
igv&me cehce na cvetovih ra-
l^lin. Znan je tudi pod une-
p(,0i pelod ah obnožona. Sled-
pje je od tod, ker ga če.
jjgle, zbranega na cvetovih,
^epijo z medom, tn »skladi-
0jo« nanožicah ter odnašajo
y panj. Te kopice na nožicah
^bel so najrazličnejših oblik,
in velikosti pač glede na
na kateri rastlini je na-
)jran. Značailno je, da nabira
posamezna čebela za eno ke.
pico le ene vrste cvetnega
prahu, t. j. le na istih rastli-
nah.
Čebele bero cvetni prah za
jirano mladicam, ki jim je ne-
nadomestljiva hrana. 2erka
porabi do razjvitja v čebelo
eno celico (oddelek na satu)
cvetnega prahu (in prav toU-
lEo medu). Cvetni prah vsebu.
je v harmonični sestavi pirav
te snovi, ki so za rast živih
bitij potrebne. Predvsem vse-
Inije beljakovine, razen tega
pa še vitamine, ogljikove hi-
drate, rastne hormone, slad-
kor, od rud pa največ fo-
sforja.
Vrednost cvetnega prahu
ocenjujemo na podlagi mno-
žine beljakovin, ki jih vsebu-
je. Rastline imajo zelo različ-
no količino beljakovin, torej
Je cvetni prah po kvahteti ze.
h) različen. V ilustracijo na-
vajam, da daje dober cvetni
prah sadno drevje, vrba, divji
PIŠE IVAN  RAK
in pravi kostanj, detelja, ajda
itd., najslabšega pa iglav-
ci. Cvetni prah srednje ka-
kovosti daje regrat, javor,
brest, jelša, leska itd. V na-
ših, slovenskih prilikah bero
čebele cvetni prah takorekoč
od januarja dalje. Kot prve-
ga pridobe s teloha tn spo.
mladanske rese. V marcu se
pojavi cvetje leske, ive, vrbe,
jelše, vmes pa že cvete tudi
sadno drevje. Peloda s teh
rastlin ni na razpolago, ker
ga v tem času čebelarji še ne
pridobivajo, pridelek namreč
vsled neugodnih vremenskih
prilik v rani jKimladi cesto
ne zadostuje niti za čebelji
zarod. Pri nas pridobivamo
največ kostanjevega cvetnega
prahu. Mnogo tega vsebuje
tudi kostanjev med, ki je si-
cer grenkega okusa, pa ravno
radi tega za namene zdravlje-
nja daleč najboljši.
četudi se zdravniki vsega
sveta že dolga leta ukvarjajo
z raziskavo cvetnega prahu,
še raziskave verjetno ne bodo
kmalu končane. Za dosego
popolne učinkovitosti zdrav-
ljenja z njim bo namreč nuj-
no proizvajati sortiran cvetni
prah, kar nam potrdi že po-
vi^en pregled na procent po-
sameznih hranil, v okviru ka-
terih se giblje na raznih ra.
stlinah pridobljen cvetni
prah:
beljakovine od 7 — 28 %
oglj. hidrati od 28 — 48 %
maščobe od 2 — 14 %
čebelarji pridobivajo cvetni
prah na dva načina:
a) s pripravo imenovano
osmukač, ki je pritrjena pred
vhodom v panj. Na osmukaču
je nameščena mrežica, skozi
katero mora čebela v panj.
Ta mrežica ji osmuka z nožic
cvetni prah, odtod pravimo
temu cvetnemu prahu osmu-
kanec,
b) z Lakopavanjem že v pa-
nje nanošenega prahu s po-
sebnimi pripravami, kar je za.
mudno delo tn podraži pride-
lek. To je tako imenovani iz-
kopanec. Koliko je ta po kva-
hteti boljši, si strokovnjaki
niso edini. Jasno je, da je
predelan, pra^'tmo fermentL
ran in slabši od osmiikanca
ne more biti. Ko je pred leti
na splošno še manjkalo cvet-
nega prahu, so trdih, verjetno
na F>odIagi nonenj predeloval-
cev zdravilnih pripomočkov,
ki vsebujejo cvetni prah, da
sta po kvaliteti enakovredna,
danes pa mnogi že dajejo več-
jo prednost izkopancu. Torej
zadeva le ni tako enostavna,
kot bi bilo presojati na prvi
pogled.
Cvetni prah, ki ni pravilno
posušen in prične plesniti, je
izredno strupen, na kar opo.
zarjamo porabnike.
PREDAVANJA — Hortikulturno društvo na Polzeli že nekaj let zelo aktivno dela. V nje-
govo dejavnost sodi tudi več predavanj, ki jih organizira vsako leto. Letos so pripravili že
troje predavanj. Prvo je bilo pred dnevi, na njem pa so govorili o rezu vinske trte, .Stro-
kovnjak Franc Gril je v vinogradu Štefke Fužir v Založah nazorno prikazal pravilno rez
vinske trte. Na predavanju je bilo več kot trideset kmetovalcev.
T. T.
PLASTI NA DNU
MORJA
Milijoni dolarjev za znanstve-
no odkritje
Ogromno časa in več mili-
jonov dolarjev je bilo potreb-
no, da bi prišli znanstveniki
do odkritja kako narediti kon-
centrat urana. Istočasno pa že
več stoletij mah planktoni de-
lajo prav to. In sicer nalagajo
čisti uran na dnu črnega mo-
rja.
Pred nekaj tedni je znan
zahodnonemški strokovnjak
obvestil javnost, da je v tem
predelu sveta našel največje
plasti urana. Te prekrivajo
preko 100.000 kvadratnih milj
v čmomorskem bazenu. Uran
ni položen po geološki poti,
temveč s kemično aktivnostjo
t. i. »umbilicosphaera« (um-
bilikosfera) drobnih, organi-
zmov planktona, ki so prek-
tično nevidni aa človeško oko.
To je pravo čudo narave, je
izjavil nemšk strokovnjak.
Pojasnil je, da uran raz-
topljen v vodi črnega morja,
jemljejo planktoni, ki svobod-
lebdijo v vodni masi in ga ve-
žejo za beljakovine ter narav-
ni sladkor v svojih telesih. Na
ta način se koncentracija žele-
za v planktonu poveča za 10
tisočkrat. Ko ti drobrn orga-
nizmi poginejo, potonejo na
dno in ustvarjajo omenjene
plasti. Tako se je v zadnjih
pet tisoč letih od izumrlih
planktonov napravil sloj, iz
katerega je mogoče po prvih
ocenah dobiti približno 7 mi-
hjonov ton urana —oksida.
V tem je urana 235 v enakih
količinah kot v sicer navede-
nih nahajališčih. Problem bo
samo v izkoriščanju tega iz-
jemnega skladiščenja urana.
Plasti so namreč od tisoč do
1.900 metrov globoko pod vod-
no gladino. Nemški znanstve-
nik razlaga, da bi za izkoriš-
čanje teh nahajališč uporabih
neke vrste sesalec.
NAJ
NAJDALJŠI DAN
Najdaljši dan je na severu
našega planeta 21. jimij. Iz.
vzemši polarni krog, je na
meji tega kroga ob štirih
zjutraj že dan, sonce pa zai-
de ob 20. uri.
flAJDALJSI
NASTOP
Najdaljši nastop orkestra
plesne glasbe je zabeležil an-
sambel Black Brothers iz
Boima, ki je igral nepresta-
no 321 ur, ah 13 dni tn 9 ur.
Pri tem ni bilo v aikciji na-^
koli manj kot pet članov or-
kestra, ki šteje sedem čla-
nov. Po dva sta izmenoma
jedla tn morda majčkeno za.
dremala.
NAJVEČ JEZIKOV
GOVORI
Največ jezikov govori CJe-
orges Schmidt, ki je zapo-
slen v oddelku za prevajanje
pn organizaciji združenih na-
rodov. Gladko govori 30 je-
zikov, iz 36 nadaljnjih je-
zikov pa brez težav prevaja.
mi
v vsak dom
NOVI
TEDNIK
16. stran — NOVI TEDNIK
Št. 13 — 30. marec igjj
PISE
DR. MILAN
BEKČie
Na zdravje matere in otroka ne
vpliva porod kot zadnji akt nosečno-
sti, ampak je važen potek vse noseč-
nosti. Da bi imeli zdravega otroka z
najboljšimi telesnimi in duševnimi last-
nostmi. S preventivo v nosečnosti po-
gostokrat spreminjamo naravno selek-
cijo m marsikatera ženska postane
mati, kar je včEisib bilo nemogoče.
Preventiva v posvetovalnicah za no-
sečnice pri dispanzerjih za žene in gi-
nekološko-porodniških oddelkov ne daje
samo poudarek na zaščito nosečnice,
ampak tudi na razvoj otroka v materi.
Nosečnost traja 280 dni ah 10 lunarnih
mesecev ali devet koledarskih mesecev
in 7 dni. Porodni termin lahko izraču-
navamo po dnevu spočetja, po zad-
njem perilu in po plodovem gibanju.
Elačunanje porodnega termina navad-
no po zadnjem perilu izračunamo tako,
da odštejemo od prvega dne zadnjega
pei:la 3 mesece in prištejemo 7 dni.
Vsekakor je treba primerjati dneve,
ko je nosečnica začutila prvič gibanje
otroka. Prvesnice začutijo gibe običaj-
no dva tedna pozneje kot mnogorod-
nice. Prvesnice začutijo plodovo giba-
nje na polovici nosečnosti ali po 20
tednih, mnogorodnica pa od 4. koledar-
skega meseca dalje.
Porodna medicina pristopa z mo-
dernimi tehničnimi pripomočki v no-
sečnosti in med porodom Počutje otro-
ka v materi med nosečnostjo in poro-
dom lahko opazujemo preko matere, z
določanjem hormona estriola v urinu
in krvnem serumu, preko plodovnice
— amnioskopija, količine in barve
plodovnice. Z ultrazvokom ugotavlja-
mo nosečnost, spremljamo rast ploda
in lokaliziramo posledice. Z monitorji-
karidotopografi poslušamo in registri-
ramo frekvenco plodovih srčnih utri-
pov in posnemamo elektrokardiogram
otroka. Med p>orodom z monitorji sprem-
ljamo spremembe frekvence plodovih
srčnih utripov glede na krčenje —
kontrakcije maternice.
Uspeh porodništva je v zdravi ma-
teri in zdravem otroku. Vsaka normal-
na nosečnost in porod se lahko spre-
meni v tvegan za otroka, za mater ali
pa za oba, kljub temu, da je večina
nosečnic zdravih in pričakujemo zdra-
ve otroke z normalnim porodom. Z mo-
nitorji lahko zaznamujemo nenormal-
ne plodove utripe, vzamemo kapljo
krvi iz vodilnega plodovega dela in do-
ločimo ph-acidozo otroka med poro-
dom. Iz ocene te vrednosti se odloči-
mo za dokončanje poroda s kakršno-
koli intervencijo. Porodne operacije v
glavnem so: carski rez, vakuumski eks-
traktor, ročna pomoč. To so ukrepi
zdravnikov-porodničarjev, ki se jih po-
služujejo v primerih, ko se pojavijo
nepravilnosti. Včasih tvegani in nevar-
ni posegi so danes zelo varni, ker je
tehnika tako izpopolnjena, da se po-
rodničar hitreje odloči.
Forceps — kleščni porod zelo red-
ko uporabljamo, raznih obratov ploda
in drugih intervencij skoraj ne pozna-
mo in jih štejemo v zgodovino.
Spremljanje nosečnic v posvetoval-
nicah je vsekakor dalo zelo pozitivne
rezultate in beležimo velik napredek
glede varstva otroka v nosečnosti in
porodnem obdobju.
ZALEC-ZABUKOVICA:
POHOD NA POREZEN
Potem ko so se planinci Savinjske-
ga meddruštvenega odbora letos udele-
žili tradicionalnih pohodov, organizira-
nih v sp>omin na Prvi Pohorski bata-
ljon, XVI. divizije ter na Stol, so se
prejšnjo nedeljo udeležili množičnega
pohoda na Porozen. S tem so se pri-
družili počastitvi spomina na boj, ki je
tam divjal 24. marca leta 1^45.
Tudi gorski stražarji so pričeli s
svojimi akcijami. Pregledujejo številna
pota, za katera sicer odgovarjajo po-
samezna planinska društva ter jih či-
stijo, organizirali so tečaj za nove gor-
ske stražarje, v soboto pa je bn v pla-
ninskem domu na Boču shod gorskih
stražarjev Savinjskega meddruštven^
odbora. Po4em ko so sd ogledali redko
cvetje — marčnlce, ki rasejo na Boču,
so se dogovorili o programu dela v
tem letu in se pripraviLi na republiški
posvet.
FRANCI JE20VNIK
ALPINISTIČNI KOTIČEK
ORGANIZACIJA ODPRAVE
ŠE DVA MESECA DO ODHODA V AtiDE
Izgleda, da je še dovolj ča-
sa za pripravo vsega, kar za-
hteva odprava v Ande, pa
vendar ni tako. Teh 60 dni
udeleženci že odštevajo čas,
saj je storjenega premalo, da
bi brez skrbi čakali odhod.
Navajeni smo, da se pK>vsod
zatika in pri močnih odpra-
vah je žal tako, da so alpini-
stični problemi najmanjša
skrb. Mladi ljudje, ki potu-
jejo v Ande, so pač navajeni
previsov in skrajnih težav,
tudi tveganja med plazovi in
na snežnih mostovih ledeni-
kov, za urejanje administra-
tivnih stvari in skoke med za-
prekami birokracije pa niso
usposobljeni.
Prvi problem je vedno de-
nar, ko do odhoda ne veš,
če ga ostane za povratek, če
smeš naročiti drago, a pre-
potrebno opremo za tiste vi-
šine, mraz in težko, kombi-
nirano plezanje, ko doma na-
rejeni klini in navadni čev-
lji niso za rabo. Pa bo treba
kljub največjim načrtom in
na konto tveganja pozabiti
na marsikaj. Andi niso Alpe
in zimski vzpon doma, tem-
več gorstvo, kjer mora od-
prava na vrh po novi smeri,
po težkem in tveganem, če
Na sliki: Na vrhu! Morda
dnevi ali tedni naporov in
tveganja za — trenutke sreče.
Saj   zmagovalcev  ni...
hoče da na povprečna, da je
v čast narodu, ki jo pošilja.
Časi osvajanja »samo vrha«
so mimo. Ta danes ni več
pomemben, ne »vžge«; samo
ekstremne stvaritve v stenah
andskih šesttisočakov pridejo
na seznam.
Tu bodo morali celjski al-
pinisti pokazati vse kar zna-
jo, da issplezajo najtežje s
povprečno, alpsko opremo.
Vajeni so tega in skromni.
Dokaz so ponovitve in nove
smeri v Alpah, ko so dobro
opremljeni alpinisti alpskih
velesil zmajevali z glavami
nad siromaštvom naših navez
pod Drujem, Zorasi tn Cina-
mi. Ko so ti »siromaki« iz-
plezali v rekordnih časih naj-
težje, so dobili čestitke in
mesto v svetovni eliti — ve-
liko tveganje pri vzponu se
je še enkrat preimenovalo —
v srečo!
Denar za odpravo priteka
počasi in premalo ga bo. Ve-
liko naprošenih, ki bi lahko
pomagaU, noče razrumeti, da
je odprava celjska, da bo
uspeh v alpinizmu kos moza-
ika ši>ortne moči našega me-
sta. Poslali bomo slabo op-
remljeno ekipo in čakali na
veUk, izjemen uspeh.
Vehka hvaležnost pa tistim,
fci pomagajo in delajo, da od-
prava potuje. Med njimi je
malo takih, ki so za to po-
klicani. Sicer pa, alpinizem
je vedno bil in tudi ostane
(morda edini) povsem ama-
terski vrhunski šport. Morda
je tu recept in vzor še za
druge, kako do veUkih us-
pehov in srčne kiHture v
Športu.
OIC
PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD
LANI 126 PRIZNANJ
ETOŠNJI PROGRAM V POVEZAVI Z LANSKIM
šest let je že minilo, odkar
je druščina ljubiteljev gora
in planinskega sveta v Pre-
boldu ustanovila Planinsko
društvo. Danes šteje društvo
že tisoč članov m v času svo-
jega obstoja je dosledno ures-
ničevalo svoj program dela,
ki zajema šolanje kadra, pio-
nirsko planinsko šolo, akcijo
vključevanja cicibanov med
planince, razaie oblike izobra-
ževanja na številnih seminar-
jih, ki jih prireja Planinska
2;veza   Slovenije.
Zanimiv je podatek, da se je
lani udeležilo po^^prečno po
štirideset planincev številnih
pohodov po potah NOB. Tako
so bili planinci na pohodu po
poteh Pohorskega bataljona,
Osankarici ter Cankarjevega
bataljona na Stolu, udeležih
so se pohoda po poteh pa.rti-
zanske Ljubljane, od pomni-
ka do pomnika na Čreti, po-
hoda na Cebine, bili so po
poteh partizanske Jelc«'ice in
še bi lahko naštevali. Seveda
pa to še ni vse. Poleg skup-
no 41 pohodov so redno tek-
movali na različnih orienta-
oUjskih tekmovanjih, opravi-
li množico transverzalnih po-
ti, trikrat so organizirane sku-
pine osvojile Triglav, koliko
I>a je bik) različnih trim ak-
cij, i>a menda niti sami ne
vedo natančno. Pomemben
uspeh so dosegli, ko so na
republiškem nočnem prven-
stvu v orientaciji, ki so jo
pripravili ob dnevu sloven-
skih planincev v Prekmurju
osvojili drugo mesto.
Med redno dejavnostjo so-
di tudi prostovoljno delo. Na
koči na Loki pod Raduho so
opraviU 184 ur, vseh skupaj
pa v letu 1977 kar 1500. Pri-
zadevni so bili markacisti, ki
so svoje delo vestno opravlja-
li in nič čudnega ni, če so
Prebolčani slišali precej po-
hval prav zaradi ursjenosti
njihovega dela planiiiskih po-
ti. Tu imajo precej zaslug tu-
di gorski stražarji. Deset jih
je že pri preboldskem planin-
skem društvu, ki so dobro
seznanjeni s problematiko
varstva narave. Rezultat iz-
jemno prazadevnega dela pla-
nincev iz kraja pod Zvaijgo je
kar 126 raaličnih priznanj, ki
so jih dobili člani v lanskem
letu. Sedem izjmed njdh je za
dolgoletno delo na področju
planinstva prejelo častne zna-
ke Planinske zsveae Slovenije.
Izredno močna je pri dru-
štvu pionirska planinska sek-
cija, ki šteje kar 500 članov.
Največ zaslug za uspešno de-
lo z mladimi ima praiv goto-
vo Marija Kapus, vodja men-
torjev. Mod 500 člani je tudi
60 pijonirjov iz šempeterske
osnovne šole, ki se aktivno
vključujejo v delo te sekcije.
Letošnji program dela bo
posvečen 2004etniai prvega
vzpona na Triglav, 85-letnici
ustanovitve slovenskega pla-
ninskega društva ter 30-letni-
ci Planinske zveze Slovenije.
Osrednja proslava bo 10. sep-
tembra na Loki pri Raduhi,
kjer bo tudi otvoritev nove
planinske koče. Sicer pa bo-
do planinci iz Prebolda tudi
letos opravljali vse tiste na-
loge, kot so jih doslej. Tako
vsaj so poudarili na občnem
zboru prejšnji teden.
MILAN SUSAK
PRIPOROČA
V veleblagovnici T, na oddelku usnjen^
galanterije vas čaka izredno lepa izb,^
ženskih torbic v modernih pomladnih bat,
vah in oblikah. Posebej bi opozorili na tai.
bice tipa safari, ne samo zaradi praktičr^
uporabnosti, ampak tudi zaradi mikavn^
cene. Koliko? Pridite, poglejte in izberite
13^— 30. marec 1978
NOVI TEDNIK — stran 17
ROKOMET
iMEDLO POD GOLOVCEM
iSEENO PA SO VAŽNE OSVOJENE TOČKE
X)a v letošnjem rokomet-
ijem prvenstvu v I. zve2ini
jjgi ni lalikih ekip, smo se
latiko prepričali na sobotni
telcmi med Aerom in zadnje-
uvrščeno ekip>o Proleterja iz
2renjanina. Gostje so namreč
g svojo znano počasno in dol-
govezno igro v napadu pre-
senetili celjsko moštvo tn v
prvih 16. minutah imeh po-
budo v svojih rokah. Vodili
50 5:2 in 7:4. Se dobro, da
je bil v teh prvih kritičnih
uiinutah zelo razpoložen Vla-
do Vukoje, ki je našel ved-
no priključek v celjski igri
in ki je z izrednimi streli
dosegel kar sedem zadetkov
od skupaj osmih, kateri so
bili potrebni, da so Celjani
izenačili v 16. minuti na 8:8.
Pozneje je seveda šlo laž-
je. V moštvu so se razigrali
§e Vlado Bojovič pa ščurek.
Kleč in Razgor. Nekoliko hi-
trejša igra Celjanov je pri-
nesla tudi vodstvo 15:11. To-
da te igre je bilo videti sa-
V sedanji rokometni elupi
se vse bolj uveljavljajo mla-
di igralci, še mladinci. Med
njimi je tudi vedno boljši
Iztok Ščurek.
Foto: T. TAVČAR
mo nekaj borih minut prve-
ga polčasa in na trenutek v
nadaljevanju.
Ponovila se je namreč sta-
ra napaka. Celjani, prepričani
v svojo igro tn premoč, so
popustih pri rezultatu 19:15.
Gostje so izkoristili takšno
igro domačinov in v 44. mi-
nuti nevarno ogrozili vodstvo
in zmago Aera. Rezultat je
namreč bil 21:20 in v 52. mi-
nuti 24:23. Se dobro, da je
ob vstopu v igro poškodova-
ni Anderluh dvakrat zadel v
črno in da sta Bojovič in
Vukoje iz precej nečistih pri-
ložnosti dvakrat povedla Ae-
ro ponovno za tri zadetke
24:21 oziroma 26:23 ter 27:24.
S tem je bila sicer zmaga
zagotovljena, toda z igro ko-
maj 20O0 gledalcev ni bilo za-
dovoljnih.
Tako pri ogledu sobotnega
srečanja ne moremo mimo
dejstva, da so celjski roko-
metaši   popolnoma   izgubili
ritem svoje hitre igre. Ni več
njihove lepe kombmatome
igre. Sedaj se točke osvajajo
po navdihu enega od celjskih
strelcev. Enkrat je to Vuko-
je, drugič Bojovič ali Ander-
luh.
Primanjkuje hitrih protma-
padov. Ivezič tn Bojovič ne
prideta več do veljave. Me-
sta v obrambi jima namreč
onemogočita hitri prehod v
protinapad. Mimo tega pa
vratar Tomič vse premalo
točno posreduje žoge v hiter
protinapad. Skratka, celjska
igra je postala statična tn
s tem je tudi rokomet v dvo-
rani Golovca izgubil tisto po-
sebnost, ki so jo Celjani
imeli še pred meseci. In za-
radi tega je vedno manj gle-
dalcev, tokrat le okrog 2000,
pa čeravno je tokrat gosto-
vala slabša ekipa. Za tehnič-
no vodstvo Aera Celja pa je
to znak za premik v tej sme-
ri.
Trener domačinov Slobo-
dan Miškovič je ocenil so-
botno tekmo takole: »Igralci
niso imeli motivacije za igro
proti slabšim igralcem Prole-
terja. Zato so po vodstvu
15:11 popustili. Sedaj je bolj
pomembno, da v soboto v
Banjaluki zaigramo dobro
proti Borcu.«
Tudi v tem je nekaj resni-
ce. Toda, za še boljšo uvrsti-
tev bo potrebno pokazati v
bodoče še mnogo bolj.šo igro.
S sedanjo igro namreč ljubi-
telji rokometa v tem delu
Slovenije niso več zadovoljni.
Celjani so z zmago nad
Proleterjem sedaj sedmi in
imajo 18 točk. Strelci v so-
boto so bili — Vukoje 12,
Bojo\nč 8, Ščurek in Ander-
luh po dva ter Kleč, Toplak
tn Razgor.
J. KUZMA
STRELJANJE
Celjski strelci so se ude-
ležili republiškega finala za
trofejo »Zlata puščica«. Tek-
movanje je bilo v Postojni,
streljali pa so z zračno pu-
ško od 600 možnih krogov.
Na finalu je nastopilo 135
najboljših tekmovalcev iz
vse Slovenije. Z nastopom
celjskih strelcev smo lahko
še kar zadovoljni, čeravno
niso uspeh osvojiti »Puščico«.
Od Celjanov je bil najuspeš-
nejši Jožer Jeram, ki je s
555 krogi zavzel 4. mesto.
Tone Jager je bil 12. s 545
krogi. Rezultati naših osta-
lih: Marjan Dobovičnik 543,
Vili Dečman 540, Ivan Koče-
var 539, Branko Malec 537,
Ervin Seršen 530, Bojan Pe-
tek 517, Alenka Jager 509 in
Jože Cesnik 507.
T. J.
ŠAHOVSKE VESTI
Turnir drugokategomikov
v Celju se končuje. Do kon-
ca prvenstva sta ostali samo
še dve koU. Tekmovanje po-
staja vse bolj zanimivo. Iz
kola v kolo se stanje na
vrhu menja. Mlada igralca
Celja Novak in Mikac ter vo-
deči špiljar so v zadnjih
dveh koUh doživeli poraze ui
po štirih zmagah je sedaj v
vodstvu igralec Slov. Konjic
Obrul, ki je tudi najbližji na-
slovu prvaka. Pred zasledo-
valci ima prednost ene točke
potrebna sta mu le dva
^"snaija, da osvoji prvo mesto
prvo kategorijo. Mimo te-
5a pa je še edini udeleženec
^rnirja, ki ni bil p>orazen.
Stanje po 11. kolu: Obrul
'SI. Konjice) 8,5, Kurtič tn
Subotič (oba Celje) 7,5, Berd-
'^ik (SI. Konjice) hi špiljar
(Celje) 7, Mikac (Celje) 6,5.
Skok (Šempeter) in Novak
<Celje) 5.5 itd.
J. KUZMA
*ALčANI V
KVALIFIKACIJE?
Medobčinski šahovski prva-
'^i v celjski regiji te dni ig-
^^io finalni del tekmovanja,
^ahisti Žalca so premagali
Jelenje 7:3 In so po zmagi
Šentjurja nad Velenjem 5,5:
^-S veliki favoriti za osvoji-
^ naslova prvaka Celja. V
^fečanju proti Šentjurju jim
'^došča za prvo mesto že ne-
P^ločen rezultat. Ob more-
bitnem uspehu pa bodo mo-
J^Ji Žalčani odigrati še tri
^ke kvalifikacijske tekme
^^ii pravku Koroške, Za-
*^ja in Maribora za dokonč-
vstop med najboljše v re-
^^liški šahovski Mgi.
^ J. K.

USPEH INGRADA
V IZOLI
Medtem, ko smo na us-
pehe Šempetra že vajeni
v republiški odbojkarski
hgi, so nas tokrat prese-
netili v gosteh igralci In.
grada, ki so v Izoli pre.
magali domačine z rezul-
tatom 3:2. Šempeter je do-
ma premagal Branik 3:0,
medtem ko so dekleta Go.
lovca v izenačeni igri iz.
gubi le proti Kopru 2:3. V
prihodnjem kolu igra In-
grad proti Mislinji, Golo-
vec pa proti Mežici. Sre-
čanji bosta v dvorani OS
Ivanke Uranjek v soboto
popoldne. jk
SPODRSIJAJ
SM.'i.RTNEGA
V republiški nogometni
hgi je tokrat počivala eki.
pa Uniorja. Zato pa so pr-
ve spomIadan'=ke točke
osvojili igralci Kladivarja,
ki so premagali doma
na GLaziji Gorenjsko 3:2.
Strelca sta bila Mirkac
dvakrat in Krofljič. Smar-
tno pa je presenetljivo iz-
gubilo doma proti Obali
z 0:1. Kljub porazu pa so
igralci trenerja Bencika še
vedtno drugi, Celjani so
deveti in Unior trinajsti.
V prihodnjem   kolu   pa
igrajo vsi v gosteh. Kladi,
var bo gostoval v Izoli
proti Obali, Šmartno pro-
ti Vozilom v Novi Gorici
Umor v Mariboru proti
Železničarju. jk
USPEŠNI TUDI
MLADINCI
V senci članske ekipe
redno nastopajo tudi ro-
kometaši, mladinci Aera.
Tokrat so premagali vr-
sto Zasavja z rezultatom
37:22 (22:1) in pri tem
pokazah zrelo in dobro
igro. Torej za mladi kader
ni skrbi pri ŽRK Aero Ce.
Ije. jk
DVIGALCI UTEŽI
PONOVNO DELAVNI
Celjski dvigalci uteži pri
Partizanu so ponovno na-
stopili na republiškem
prvenstvu. Ob vrnitvi Jo-
žeta Urankarja v Celje so
pristopili k pripravi mla-
de ekipe. Prvi uspehi so
že tu. Urankar je osvojil
naslov republiškega prva.
ka, tretje mesto pa so
osvojili Bevc, Praprotnik
in Ravnak. Naslov repub.
hškega prvaka pa je osvo-
jil še Melanšek iz Velenja
v supertežki kategoriji z
290 kilogrami. jk
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
ROKOMETNA
FARSA
Ob /aidjučku ioKomet-
iuii poročil še nekaj stav-
kov o nedokončani roko
metm tarsi okoli primera
Milie Bojevita. Pred dnevi
smo namreč laiiko prebra.
11 v beograjskem Športu,
da je JVIiha pravilno regi-
striran za Dinamo Panče-
vo ter da se Celjanom
po vsej verjetnosti obeta
odvzem štirinajstih točk,
to je tistih, ko je Miha
za Celje igral. Dan ali dva
kasneje pa je bila infor-
macija v zagrebških Šport,
sldh novostih, da je Miha
kaznovan s trinajstimi
meseci prepovedi igranja
za Celje, za katerega pa
je sicer pravilno registri-
ran. Kazen mu začne ve-
ljati po odsluženem voja-
škem roku. Ce k temu
dodamo še to, da so takoj
po odhodu Mihe v vojsko
njemu ukinili suspenz pa
mu ga čez dva dni vrnili
in zdaj storili še to, kar
pa vsak tolmači po svo.je.
potem vidimo, da je to
uganka, ki .je ne bi sku-
paj spravil niti takšen
mojster kriminalk kot je
Hitchcock. Tisti, ki ve
razvozljati te neverjetne,
osem mesecev stare vozle,
naj to sporoči Novemu
tedniku Celje, športni re-
dakciji ali pa kar direktno
v Beograd na osrednjo
rokometno zvezo. In po-
zor: to še ni prvoaprilska
šaJ-a. ampak resnična. Pri-
čaku.jemo vašo pomoč pri
razvozlavanju. Upamo, da
boste sodelovali!
P. s.: tudi v osrednjem
slovenskem časniku DELO
je bila informaci.ia o tem!
Da ne bo strahu, ni bila
podobna niti beograjski
niti zagrebški, ampak tret-
ja. Po tej venrzi.ii je Miha
Bojevič pravilno registri-
ran za Dinamo Pančevo in
Celje ter da ne bo smel
igrati 15 mc^pf-ev!!!
TONE VRABL
KOŠARKA
CELJANI DRUGI
BORBA ZA VRH VEDNO HUJŠA
Veliki derbi med Celjem
in TIMA Maribor se je za-
služeno končal z zmago Ce-
ljanov. Tekma je imela po
dva pi-eobrata v vsakem pol-
času. Celjani so vso tekmo
igrah z dokaj šnjo mero ner-
voznosti. Odtod izvirajo tudi
velika nihanja pri rezultatu.
Gostje so pričeh odlično in
si priigrali že do šeste mi-
nute vodstvo 10 košev. Po-
tem so sledile učinkovite ak-
cije Celjanov. V 10. min. je
bil rezultat že izenačen 18:18
in do polčasa so si domačini
zagotovili   vodstvo   z   49:36.
V II. polčasu smo bili priča
sijajni igri Celjanov, ki so
povečevali vodstvo tn v 30.
min. je bila razlika že kar
za 24 košev v prid Celja. Vse
je kazalo na pravo katastro-
fo gostov. Potem pa so sle-
dile zadnje 4 min., kjer so
Celjani povsem odpovedali.
Gostje so z igro »mož na
moža« povsem zmedli do-
mačine, ki so si v finišu pri-
voščili lahkomiselno igro.
Obramba je bila razbita, sle-
dila je kopica slabih podaj
in Mariborčani so polnili koš
Celja po mili volji. V treh
minutah in 40 sekundah je
bil rezultat 24:6 za TIMA Ma-
ribor. Tako je zbledela ve-
lika tn p>omembna zmaga. Ne
glede na takšen razplet pa
velja Celjanom izreči vse pri-
znanje, saj so se uspešno re-
vanširali gostom za nesrečen
poraz v I. delu prvenstva.
S to zmago so trenutno za-
sedli tudi 2. mesto v II. ZKL
— zahod. V prihodnjem kolu
jih čaka srečanje v Zagrebu
proti vodilni ekipi Monting.
V srečanju z Mariborom pa
so bili najboljši — Pipan, Sa-
bolčki. Gole, Polanec, T. Sa-
gadin in Rozman. Trener
Zmago Sagadin je po tekmi
dejal: »Igralci so bUi izred-
no nervozni. Zato tudi takš-
ni preobrati v sami igri. Bi-
li so trenutki izrednih pre-
bliskov s sijajno igro, pa zo-
pet nihanja s slabo igro. Zma-
ga je tu, kar je najpkdmemb-
nejše. Zal, da nima večjega
bleska, ki bi jo lahko krona-
li, če bi vzdržali v samem
finišu tekme.«
ženske so doma izgubile z
Radensko s 36:62. Vzdržale
so le en polčas. Ključne ig-
ralke Celja so tokrat zatajile.
Igra v napadu je bila preveč
statična, v obrambi pa so bi-
le premalo požrtvovalne. Naj-
več košev so dosegle Roz-
man 12, po 6 pa Božič in
Borovšek Majda. Sedaj so zo-
pet na predzadnjem mestu.
— Igralci Elektre pa so z
zmago nad Triglavom na 3.
mestu v ligi!
K. JUG
SMUČANJE
Na sobotnih m nedeljskih
smučarskih tekmovanjih so
se prav dobro uveljavile tek-
movalke SK Izletnik Celje.
Tako je bila v tekmovanju
za vrhimski razred v slalo-
mu, ki je bilo pri partizan-
ski koči na Pohorju, prva
Jezemikova pri članicah. Iz-
redno lepe uvrstitve pa so
Celjanke dosegle v veleslalo-
mu za p>okal Staneta Rozma-
na, ki je bil na Kopah na
Pohorju. Pri članicah je bila
Jezemikova druga, pri sta-
rejših mladinkah pa Jagriče-
va prva, Jugova pa tretja.
Te uvrstitve pred zaključkom
smučarske tekmovalne sezo-
ne kažejo, da je kvaliteta
ženskega alpskega smučanja
v Celju na visoki kakovostni
ravni. K. JUG
SMUČANJE
PRVENSTVO NA GOLTEH
NAD 180 MLADIH SMUČARJEV — SLABO VREME
Nad 180 mladih smučarjev
iz sedmih občin celjske regije
je nastopilo na Gol teh v ve-
leslalomu v dokaj vetrovnem
vremenu, ki je v mnogočem
vplivalo na rezultate posamez-
nih tekmovalcev. S svojimi
uspehi so predvsem presene-
tili smučarji iz velenjske in
mozirske občine, žal z orga-
nizacijo tekmovanja ne mo-
remo biti zadovoljni, saj je
bil pričetek prestavljen na
kasnejšo uro, kot je bilo pr-
votno določeno. Tehnični re-
zultati: cicibanke — Silovšek,
Pusovnik, Križ (vse Ve), Ci-
gale (Mo) hI Kralj (ža); ci-
cibani — Jeršič (Ce), Klenov-
šek (Trb), Naraločnik, Jošt
(oba Mo) in škrubej (Mo);
ml. pionirke — Cesar (Ve),
Martinšek (ža), Berginc (Ce),
Cigale tn Purnat (obe Mo);
ml. pionirji — Melanšek (Ve),
Rajšek (Trb), Krivec (Ce),
Rojnik (ža) in Jagrič (Ce);
st. pionirke — Pečoraik (Ve),
Cocej (Ce), Tevž (Ve), Oblak
(Ža) in Jerlan (Trb); st. pio-
nirji — Cesar (Ce), Kragl
(Ža), čater (ža), štoklas
(Trb) in Polovic (Ce); ml.
mladinke — Rak (Ža), Lampe
(Ve), Jagrič (Ce), Pisanec
(Mo) tn Roban (Mo); st. mla-
dinci — Klakočer (Ce), Sehš-
nik (Mo), Tratnik (Za), Knez
(Trb) hI Knez (Ce). Po pet
najboljših v vsaki kategoriji
je prejelo v spomin na to
srečanje diplome.     K. JUG
ATLETIKA
Namesto troboja občinskih
pionirskih reprezentanc v at-
letiki (laške namreč ni bi-
lo!), so se v pokritih prosto-
rih spoprijeli le Celjani žal-
čani. V obeh kategorijah so
zmagali Celjani. Bili smo
priča dobrim rezultatom in
pripadnosti mladih za »kra-
ljico športov«. Zato .so se
pogovorili, da bi bila slična
tekmovanja pogostejša. Pri
pionirjih so bili najboljši:
60 m — Gaber (Ce) 7.5, Trat-
nik (ža), Senica (Ce); 60 m
ovire — Lorger (Ce) 9.9, To-
vornik, Primožič (oba Ce),
800 m — Vodeb (Ce) 2:26.9,
Krivokapič (Ce), Virman
(Ža); daljina — Ravnik (Ce)
5,63 m, Debeljak (ža), Mah-
nič (Ce); višina — Udovč 175,
Pintar (oba Ce) in Širše
(Ža).
Pionirke: 60 m ovire —
Žuntar 10,0, Klarer, Tržan
(vse Ce); 60 m — Setina (Ža)
7,7, Radič (Ce), Pintar (2a);
600 m — Grubenšek (Ce)
2:06,6, Roje (Ce), Pankret
(Ža); daljina — Regner (Ce)
5,19, Vujičič (Ce), izven če-
ttna (Ža) 5,05 in Verbič (Ce),
višina — Djerdjevič (Ce) 140
cm, Pod.goršek (C^) tn Gro-
belnik (Za). Pridobljene di-
plome bodo najboljšim v do-
kaz za njihovo kvaliteto v
mladih letih.
K.  JUG
SPILJAK ZMAGAL
STK
V prvem kolu medrepubli-
škega prvenstva v kontak-
tnem karateju, ki je bilo v
nedeljo v Splitu, je Tone špi-
Ijak, član Karate kluba »Slav-
ko šlander« iz Celja v lahki
kategoriji premagal Jereca iz
Zenice s tehničnim knockou-
tom v prvi rundi, Edo De-
tiček pa je po odlični borbi
po točkah izgubil z vice pr-
vakom Evrope šokoto z Re-
ke. Drugo koilo tega prven-
stva bo v nedeljo v hotelu
Bernardin v Portorožu.
SMUČARJI
UČITELJI
TEKMOVALI
Minuh petek je bilo na
Golteh tekmovanje v velesla-
lomu, ki so se ga udeležili
člani ZVUTS iz Žalca, Vele-
nja tn Celja, V kategoriji do
25 let je zmagal Kolenc, do
35 let Cena Jovan, do 45 let
Koražija in nad 45 let Cvah-
te. F. P.

FEST NA PLATNIH (6)

{Piše BRANKO STAMEJČIČ)
Režija: Micliael C^cojaniiis;
glasba: Mikis Theodorakis;
igrajo: Irene Papas, Costa
Kazakos, Tatiana Papamo-
skou; nagrade: Nagrada na-
cionalnega združenja ustvar-
jalcev in kritikov — Atene 77
Trinajsti film slovitega gr-
Skega avtorja ciprskega rodu
Michaela Cacoyannisa, nika-
kor ne prinaša avtorju nesre-
če. Njegova veličastna ekra-
nizacija Svripidove tragedi-
je bo nedvomno nov uspeh
tega plodnega ustvarjalca,
scenarista, igralca, producen-
ta in režiserja, ki ima ob
»Oskarju« še 27 drugih film-
skih nagrad. Ob Grku Zorbi,
Elektri, Trojankah in Atili 74
bo Ifigenija nedvomno nova
uspešnica, ki doživlja poziti-
ven sprejem tako pri kritiki
kot pri gledalcih.
Režiser v filmu Ifigenija ni
ostal do konca zvest Evripi-
dovi tragediji o oklevajočem
Agamemnonu, ki mora žrtvo-
vati svojo hčer, če želi dobi-
ti od bogov ugoden veter za
trojanske krvi žejno grško
vojsko, katere ladje stoje že
mesece dolgo v obupnem
brezveterju. Del izvirnega tek-
sta je režiser opustil in v
tragedijo vpeljal vrsto novih
osebnosti. Pridal je zvitega in
tokrat tudi zaplotniškega
Odiseja, pa zloveščega Kal-
hanta in vojsko, ki terja svo-
je. Žejna je krvi, boja, zvena
mečev in slave. Ce tej na-
sproti stoji krhko bitje se-
demnajstletnega dekletca, to
okrutnega vojaškega stroja
niti najmanj ne zmoti. Bogo-
vi terjajo žrtev, naj jo torej
imajo — v imenu nasilja,
smrti, krvi in vojne. Naj jo
imajo, zato, da bo s krvjo
oprana čast vseh Grkov, ki
jih je tako grdo opeharil le-
pi Pariš z ugrabitvijo še lepše
Helene.
V tej svoji dimenziji posta-
ja Cacoyannisova Ifigenija hu-
da obsodba nasilja, predano-
sti moči in orožju kot sred-
stvu za reševanje vseh spo-
rov in zablod. V tem smislu
je Ifigenija tudi sodoben
film, saj oriše brezsmiselnost
takšnega početja.
Film je močan v svojih ma^
sovnih scenah, ki so že kar
spektakularne, še bolj pa v
dialogih očeta Agamemnona
in njegove, povsem mu preda-
ne hčerke Ifigenije, ki je
žrtveno jagnje sle po krvi.
V svoji prvi ljubezni, ko mi-
sli, da pričenja življenje zre-
le, poročene ženske, mora
lunreti. Navkljub očetovskim
in materinim čustvom. Za
nek zlagan ideal, nekaj po-
dlo vzvišenega, kar ne more
razumeti. Umre ponosna in
vzravnana. Veter zapiha in
Grki lahko pričnejo svoj kr-
vavi pohod. V vlogi Ifigenije
je naravnost presenetljivo
prepričljivo zaigrala komaj
sedemnajstletna Tatjana Pa-
pamoskou, z igro i>a se je od-
likovala tudi Irene Papas,
ničkolikokral preizkušena
mojstrica grških tragedij.
Omeniti pa je treba tudi en-
kratno glasbo, ki s svojimi
barbarskimi z\-oki buri duha
in ustvarja potrebna razpo-
loženja polna napetosti, pa
spet obupne tišine, ki jo pri-
naša brezveterje in orgastič-
nega pričakovanja žrtvovanja.
Ifigenija je še en Cacojran-
nisov in s tem u&peh grške
kinematografije.
Irene Papas v trenutkih obupa matere, ki izve, da bo njena hči morala umreti.
DRUGA PREMIERA LETOŠNJEGA TDF

ŠE ENO SVEŽE DELO DOMAČE KINEMATOGRAFUEi
Lans.ka filmska bera doma-
čega fihna je bila izredno
plodna. Ce ne toliko po šte-
vilu posnetih filmov (bila so
leta, ko smo jih posneli mno-
go več) pa tembolj po ka-
kovosti. To je še posebej od-
razil puljski festival jugoslo-
vanskega igranega filma, pa
seveda tudi naš, celjski, te-
den domačega filma. Slednji
seveda v svojih mejah, ki jih
tako ostro riše na sedem dni
in s tem na sedem filmov
omejen izbor. V tolišknih te
žavah kot lani, organizacijski
odbor tedna domačega filma
v svoji petletni zgodovini ni
bil še nikoU. Katere filme
izbrati, da bo spored res ve-
prezentativen in bo pokazal
največ, kar v sedmih dneh
lahko? To je bila osnovna di-
lema. Ob obeh novih sloven-
skih filmih je ostalo prostora
le še za pet drugih. Ob na-
grrajenoih smo se zato odločili
za predstavitev naj'boljših del
mladih filmskih ustvarjalcev,
ki so tako pogumno in od-
ločno obrnili list v zgodovini
jugoslovanske kinematogra-
fije. S tem pa smo ostali
prikrajšani vsaj še za štiri
ali pet filmov, ki bi vsekakor
zasliižili svojo uvrstitev v se-
demdne-vni izbor. Zamujeno
skuša organizacijski odbor
TDF pK>pra\'iti v mesecih po
TDF s posameznimi svečani-
mi premierami, na katere
prav tako vabimo vse ustvar-
jalce. Tako sm-o že videli
makedonski film Pokonci,
Delfina, v soboto, 8. aprila pa
se nam obeta nova svečana
premiera, tokrat hrvaškega
filma Metež. ki ga je z mla-
dimi igralci posnel preizkušen
režiser (anor priljubljene
uspešnice V gori raste zelen
bor) Antun Vrdoljak. Ob no-
rih dnevih so kritiki prav
za film Metež sodili, da so ga
v žiriji puljskega festivala
najbolj F>o krivici spregledali.
Metež obuja zgodbo iz
dvajsetih let tega stoletja. V
tej ljudski pripovedi je v
ospredju problem emigracije
— zdomarstva, brez negativ-
nega prizvoka. Stari Jole je
zapravil v Ameriki dvajset
najlepših let. Vrača se reven,
kot je bil, bolan tn razoča-
ran, a vendar poln upanja,
da bo blaginje deležen vsaj
posredno. Iz Amerike se vra-
ča namreč tudi njegov so-
sed, ki mu je bila usoda tuje
zemlje bolj mila. Negov sin
naj bi poročil Joletovo hčer-
ko in s tem Joleta rešil hu-
de revščine. Toda, Joletova
hčer ljubi drugega. Ljubezen
pa zavrača racionalnost mate-
rialne blagodeti.
Taka je kratka vsebina fil-
ma Metež, ki pa ima svoje
prave vrednote v sporočilu,
da je tujina mačeha, ki ne
daje nič dobrega, pohlep po
denarju in bogast\-u pa je le
niče\'o zapravljanje moči. V
tem svojem sporočilu je kljub
navidezni časoTOi odmaknje-
nosti, film še kako sodoben,
saj so asociacije na zdajšnjo
ekonomsko emigracijo še ka-
ko živo prisotne. Film Me-
tež je še en dokaz nove us-
meritve domačega filma v
iskanju stikoV s problemi da-
našnjih dni.
Svečane premiere v Celju 8.
aprila ob 20. uri se bodo
od ustvarjalcev fHma udeleži-
li: režiser Antun Vrdoljak ter
glavna igralca v filmu: Slobo-
dan Perovič in Vera Zima.
Sobotni večer s filmom Metež
bo nov celjski praznik doma-
čega filma.
BRANKO  STAMEJCIC
Prizor iz filma Metež
ŽIVALI
PSI SO KOT MINE
10 TISOČ NEMŠKIH OTROK SO OGRIZLI PSI
Smrt desetletnega Štefana
Freya je bila strahotna. Dva
nemška ovčarja »Arko« in
»Haras« sta dečka dobesedno
raztrgala v neki gramozsni ja-
mi v predmestju Weiblingena
v Nemčiji.
Dve leti pozneje je lastnik
obeh psov, ki so ju usmr-
tili dan po dogodku, do-
bil devet mesecev zaporne
kazni in 3000 nemšikih mark
denarne kazni. ljubitelji psov
so bili vznemirjeni, vendar
je bila kazen pravična, če se
to zgodi, kar se je zgodilo
desetletnemu Jitefanu, so go-
tovo krivi lastniki psov. V
Nemčiji pa letno obravnava-
jo zsdravniki okoli 10.000 pri-
merov, ko psi obgrizejo ot-
roke, mnogi med temi celo
do smrti.
Nemci so znani ljubitelji
I>sov. Kolikor ostrejše pa-
sme so le-ti, tem rajši jih
imajo. Toda ta ljubezen do
živali ima dva obraza. Nem-
čija je gosto naseljena dr-
žava, zato psi živijo po pra-
vilu vedno med ljudmi. Ker
pa so psi kot nabita mina, je
treba živaU primemo dresi-
rati tn jih držati na varni
razdalji. Tu pa ljubitelji psov
radi zatajijo. Ali nimajo ča-
sa ali pa denarja za dresu-
ro, zgodi se, da nedresira-
ne z\'erine uporabljajo za
osebno zaščito, varstvo hiš tn
vrtov, ali celo skladišč.
Ravno primer Štefana je bil
tak. Fantič je bil na obisku v
tujem mestu in se je v neki
gramozni jami hotel igrati.
Ni vedel, da je ta jama zbi-
ralnica odpadnega železa, da
ima lastnik tega prostora dva
divja, napol izstradana psa.
Fantič ni mogel pobegniti po-
divjancema. Obležal je na
gramozu mrtev. Psa sta mu
odgrizla, odžrla desno roko
od lakta do ramena.
POŠAST POD MIKROSKOPOM
Danes je na vrsti poskočnejša in bolj znana spremljeva
človeka — bolha. V resnici je, če je najbolj rejena, vel
komaj 2 milimetra. Je znamenita »športnica«. Skoči SO-l
višje in dlje kot je sama velika. Najraje se zadržuje v
nem perilu in v posteljnini, seveda če vanjo redno priB
higiensko zanemarjeni reditelj.
NOVI TEDNIK - Giaslic občinskih orgiriizaci.l Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice
Šentjur Šmarje pn Jelšah tn 2ajec - Ureoništvo: Celje Gregorčičeva 5 poštni predaj 161 Narjčnina in .>giasi: Irg
V Kongresa 10 - Glavni m oagovumi areoniK: Milan Seničar; cenničm urednik: Drago Medvea — HeOakcija. Muan
Božič Jure Krašovec^ Mateja Podjea Vojko Rizmaj Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje) Damjana stamejčič. Zaen-
ka Stopar MilenKo StrašeK .Jane? Vedsn^k r^ne Vrabi - Iznaja vsak četrtek - Izdajs ga CGF »Delo« LJubljana -
Flokopisov ne vračamo - Cena posame/Pf šu»vilke 4 din - Celoletna naročnina 180 din polierna M- dm Zq inozemstvo
je cena dvojna   reKuči račun 501U2 rioi /oi/li CKiP »Deio« Ljubljana - leieton 22-369, 23 105, ooias: ui nar.nlimna 22-800.