St. 34(1671)	LetoX:
NOVO MESTO	čet
20. avgusta
Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan
STEVAN DORONJSKI
Jugoslavija je spet onemela. V četrtek, 13. avgusta, je v poznih večernih urah umrl Stevan Doronjski. Revolucionar, komunist, družbenopolitični delavec, član predsedstev SFRJ in CK ZKJ. Dolgotrajna zahrbtna bolezen mu je ustavila srce le mesec in pol pred njegovim 62. rojstnim dnevom. V soboto, 15. avgusta, na dan pogrebnih slovesnosti, so bile zastave spuščene na pol droga po vsej državi. Žaro s posmrtnimi ostanki Stevana Doronjskega so pokopali z najvišjimi častmi v Novem Sadu.
Smrt tega uglednega državnika in politika pomeni za naše socialistično samoupravljanje nenadomestljivo izgubo. Z njim je odšel eden najvztrajnejših in najdosled-nješih uresničevalcev zamisli, porojenih pod Titovim vodstvom. Vse dolžnosti je opravljal z zavestjo, da za pravega revolucionarja ne sme biti nerazrešljivih nalog in prehudih naporov. Temu prepričanju je bil zvest do zadnjega. Naloge je zmogel, ker je bil zanje usposobljen, in napore, ker je bil zanje prekaljen.
Kajti revolucionarna pot Stevana Doronjskega, začeta v Sremu in Vojvodini in dolga skoraj petinštirideset let, se je povsem ujela z najtežjimi, najbumejšimi in najsvetlejšimi obdobji naše zgodovine. Sodil je med tiste požrtvovalne delavce, ki so se v ognju boja iz pripadnikov predvojnih naprednih mladinskih skupin in sekretarjev skojevskih organizacij razvili v vodnike mladine in organizatorje vstaje, narodnoosvobodilnega boja in socialistične graditve, nato pa v naše najuglednejše partijske in državne voditelje.
Kot vztrajni borec za uresničitev programskih ciljev in politike ZKJ je z
besedo, peresom in delom brezkompromisno in argumentirano branil interese in pridobitve naše socialistične revolucije pred pritiski in napadi nacionalistov in vseh drugih notranjih in zunanjih sovražnikov naše socialistične skupnosti narodov in narodnosti, socialističnega samoupravljanja, naše neodvisne in neuvrščene politike.
„Ni mogoče pozabiti težkih dni Titove bolezni in smrti, ko je Stevan Doronjski na najodgovornejšem položaju v ZK vnesel sebe samega v prizadevanjih, da bi tako kot vsi Jugoslovani in komunisti vsaj delno nadomestil odhod Tita in okrepil nadaljevanje poti, ki smo si jo dcupaj začrtali,“ je med drugim poudaril Lazar Mojsov na žalni seji predsedstva CK ZKJ. (Stevan Doronjski je bil namreč prvi, ki je po Titovi smrti opravljal dolžnosti predsednika predsedstva CK ZKJ).
Stevanu Doronjskemu so za velik prispevek pri izgradnji naše socialistične skupnosti z visokimi odlikovanji izrekli priznanje tovariš Tito in naša družba. Med drugim je prejel red za hrabrost, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem in red junaka socialističnega dela. Vsi mi, ki ostajamo, pa mu lahko damo še večje priznanje s tem, da nadaljujemo delo, sredi katerega je Stevan Doronjski izgorel.
ALEŠ BEBLER - PRIMOŽ
Kdor zna prisluhniti naj-globjim potrebam časa in se z vso gorečnostjo loti opravljanja nalog, ki mu jih narekujeta čas in lastna opredelitev, temu bodo živ-ljenjepisni listi bogato popihani. In ko ta trenutek merimo težo vesti, da je v sredo, 12. avgusta, v Ljubljani umrl dr. Aleš Bebler —
Primož, revolucionar, španski borec, narodni heroj, partizanski poveljnik, diplomat in sploh ugledni družbenopolitični delavec ter nosilec mnogih visokih odlikovanj, se izkazuje stara resnica, da smrt sicer zruši posameznika, ne more pa zrušiti tega, kar je s svojim delom vgradil v družbo. Naši socialistični samoupravni družbi je pokojni Bebler veliko dal.
Rodil se je 1907 v Idriji. Ob italijanski zasedbi se je družina preselila v Celje, kjer je Aleš Bebler pričel zoreti v
revolucionarja ob stiku z delavci Cinkarne. Med študijem v Ljubljani in kasneje na pariški univerzi, kjer je diplomiral in doktoriral pravo, se je izoblikoval v napredno osebnost.
Član komunistične partije je postal 1928. Ob začetku špandce državljanjske vojne je odšel v Španijo, kjer je bil komisar politične šole. Ko je vihra druge svetovne vojne segla na domača tla, se je vrnil in bil med osrednjimi ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Izkušen revolucionar in španski borec je bil določen za pomočnika komandanta nastajajoče partizanske vojske. Kot organizator osvobodilnega gibanja je deloval tudi na Dolenjskem, česar se je ob priložnostnih govorih v naših krajih rad spominjal.
Po vojni je bil najprej minister v prvi slovenski vladi, potem pa so ga dolžnosti in znanje pripeljale v diplomatsko službo. Po uspešeni diplomatski dejavnosti je v domovini opravljal vse do smrti pomembne funkcije: bil je sodnik ustavnega sodišča SFRJ, član sveta federacije, član CK ZKJ, član CK ZKS itd. Ob vsem tem je bil še marljiv pisec; objavil je več knjig, študij in člankov.
MED SOBORCI IN KRAJANI - Tov. Sergej Kraigher (on in drugi gostje so z užitkom spili poliček vina s pladnja para v narodnih nošah) je v nagovoru ob prevzemu listine v častnem občanstvu kozjanskih občin poudaril, da tudi mali in odmaknjeni kraji ne smejo biti odrinjeni od razvoja. (Foto: A. Železnik)
Kozjansko ponosno na žrtve
Srečanja borcev in aktivistov se je udeležil tudi S. Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ, in prejel listino o častnem občanstvu kozjanskih občin — Govoril A. Marinc, član predsedstva CK ZKJ — V Mangi snidenje »ukradenih otrok" — Petje in recital
Planina in z njo vse Kozjansko je v nedeljo slavilo. Razpoloženje je bilo zanosno, saj je v to zibelko odpora kljub obilici državniških dolžnosti prišel tudi tov. Sergej Kraigher, predsedujoči v predsedstvu SFRJ, govoril pa je šentjurski rojak, član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc.
Zjutraj je bilo pod Planino, v vasici Mangi, pred znano Dobrškovo domačijo srečanje okrog 200 „ukra-denih otrok”.' Tugo Sameja iz Slovenske Bistrice je obudil spomine na čase, ko slovenski otroci, odtrgani od svojih mater, globoko v rajhu niso hoteli postati Janičarji”, čeprav goloroki, so zoprvali okupatorju. Ko so esesovci pred prodirajočo ameriško vojsko hoteli uničiti kasel-sko taborišče, so jim to preprečili otroci. Sicer pa, kot je poudaril Samej, prispevek ..ukradenih otrok” še ni ovrednoten.
Osrednja proslava kozjanskih bor-
MLADI NA USPOSABLJANJU
Mladinske poletne politične šole, ki se je začela v ponedeljek, 17. avgusta, v Tacnu in bo trajala d 22. avgusta, se udeležuje tudi 14 mladincev iz novomeške občine. V dopoldanskem času se mladi družbenopolitični delavci izobražujejo za posamezna področja, na katerih večinoma že delajo, v popoldanskem času pa jim o aktualnih domačih in tujih dogodkih govorijo znani slovenski družbenopolitični delavci.
cev in aktivistov, ki je vsako leto v drugi občini, je bila ob pol enajstih na igrišču pod lepo planinsko osnovno šolo. Tov. Sergeju Kraigherju (med vojno je 1942 kot sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko deloval v Dobrškovi domačiji in pri Grabenj-ski mami) so ob prihodu na Planino podelili listino o častnem občanstvu vseh šestih kozjanskih občin, med katerimi so tudi posavske.
Množici ljudi, ki se je jela zgrinajti na slavnostni prostor dobri dve uri prej, je govoril Andrej Marinc. Opisal je velik prispevek Kozjanskega k osvobodilnemu boju in revoluciji. Kozjansko je dalo 7.000 borcev, 1.237 jih je padlo med partizani, 419 jih je bilo ustreljenih kot talci, 572 pa jih je umrlo v tujini.
Dotaknil se je tudi dananšnjosti ki, kot je znano, ni rožnata, mednarodni položaj pa je celo kritičen. »Občutljivejši moramo biti do manjših slabosti, pozorni moramo biti tudi do majhnih stvari. Slovensko gospodarstvo je pred pomembno prenovo,” je dejal tov. Marinc. Poudaril je Titovo misel, da smo vedno vse zmogli, če smo bili enotni.
Usmerjena šola v gosteh
Novomeški center usmerjenega izobraževanja bo vseljiv januarja — Do takrat pouk za prve letnike tehničnih strok v gimnaziji — Učiteljev ne bo primanjkovalo
Komandantu slavnega Kozjanskega odreda Marjanu Jerini so pohodniki po poteh te enote izročili knjigo o prehojeni poti mladih in vojakov. V kulturnem sporedu so nastopili mešani pevski zbor s Planine, iz Ponikev, Dramelj, Šentjurja in Slivnice ter godba, vsi pod vodstvom Julija Gorišča - Sava. Upokojena učiteljica Dragica Reuter je sestavila pretresljiv recital o trpljenju in boju Kozjancev zoper okupatorja.
A. ŽELEZNIK
ATLETSKI KRITERIJ SLOVENSKIH MEST
V soboto, 22. avgusta, bo v Novem mestu po dolgih letih spet atletski kriterij slovenskih mest. Na zadnjih dveh prireditvah so Novo-meščani zmagali, vendar je boj vselej izredno zanimiv in do konca negotov. V soboto popoldne (ob 15. uri) bo na stadionu Bratstva in enotnosti nastopilo tudi več državnih reprezentantov, najzanimivejši bo seveda nastop Darka Cujnika. Novomešča-ne bo gotovo zanimal skok v višino, kjer bo nastopil 17-letni A. Lapanje, letos najboljši mlajši mladinec v državi. Oster boj bo tudi v skoku s palico, saj bo Koleta poskušal premagati državnega reprezentanta Bizjaka; v teku na 2000 m z zaprekami se bo za zmago potegoval Žužek, v formi pa je tudi Mohoro-vič, ki bo nastopil na 1500 m.
V novem šolskem letu se bo sedanjim novomeškim srednješolcem in učencem poklicnih šol pridružilo preko 1.300 učencev v vseh usmeritvah prvega letnika usmerjenega izobraževanja. V novomeškem Izobraževalnem centru za tehnične stroke so v vse usmeritve po srednjem in skrajšanem programu (kovinsko-predelovalna, gradbena, elektro, kemijska, cestnoprometna) vpisali 643 učencev, ki se bodo izobraževali v 20 oddelkih, od tega 55 učencev v enoti v Trebnjem.
S srednješolskim prostorom so v Novem mestu že dlje časa hude zagate, saj je v večini šol velika prostorska stiska. Usmerjeno izobraževanje zahteva za temeljito delo še več in bolje opremljenega prostora. Da bi nekako uspeli izpeljati prvo leto, bo precej pripomogel prizidek k ekonomsko-administrativni šoli, ki bo (če gre verjeti zagotovilom) končan do začetka pouka.
Večja težava je s centrom usmerjenega izobraževanja. Pomanjkanje sredstev, skoraj 100-odstotne podražitve v času gradnje (po cenah iz junija 1981 bo celoten objekt stal skoraj 531 milijonov dinarjev), spremembe načrtov in povečanje površin so gradnjo precej upočasnile. Po prvotnih načrtih bi moral biti center končan do konca letošnjega leta. Če
bo šlo vse po sreči, bo do takrat končana le prva gradbena faza, ki vsebuje celotni šolski prostor s posebnimi učilnicami. Učenci se bodo v nove prostore selili po zimskih počitnicah.
Kako so v ICTS rešili problem prostora za pol šolskega leta? Celotnen prvi letnik usmerjenega izobraževanja v centru za tehnične stroke bo imel pouk v prostorih gimnazije in sicer v popoldanskem času, kar je bila najboljša možna rešitev. Le učenci iz skrajšanega programa se bodo izobraževali v sedanjem centru, saj toliko prostora imajo. Prakso, kolikor je je v prvem letniku, bodo prav tako opravljali v delavnicah centra, pa tudi gimnazija ima. dobro opremljene delovne kabinete. Za nemoten začetek in potek novega šolskega leta so uspeli zagotoviti dovolj kadrov.
Z. L. - D.
*red novomeškim atletom še noben Jugoslovan ni premagal meje 80 metrov
D. Cujnik vrgel kopje 83,56 metra
Čeprav smo mnogi po tihem računali, da bi lahko osmo finale evropskega atletskega pokala, ki je bilo v soboto in nedeljo v Zagrebu, prineslo nov državni rekord v metu kopja, je daljava sobotnega meta Novomeščana Darka Cujnika vendarle veliko presenečenje. Prvič v zgodovini jugoslovanske atletike je kopje poletelo preko 80 m, še več: dosedanji državni rekord je bil premagan za 3,82 metra.
Rekordni met se je Darku Cujniku posrečU v 5. poskusu sobotnega tekmovanja, ko so mu sodniki namerili 83,56 metra kar mu je v konkurenci najboljših kopjašev stare celine prineslo nepričakovano 6. mesto in s tem 3 točke k izkupičku modre vrste. Tako je bil Cujnik ob
REKORDEN MET - Darko Cujnik je v soboto za skoraj 4 metre izboljšal dosedanj' državni rekord v metu ko pja.
troskokašu Srejoviču edina sve tla točka sila poprečni beri naših atletov, njegov rezultat pa po vrednosti prekaša vse dosežke jugoslovanske vrste. Očitno tudi navdih, ki ga prinaša tako elitno tekmovanje, nekaterim „zve zdam” jugoslovanske atletike ni pomagal. In zato lahko še tolikanj večjim ponosom govorimo o dosežku Darka Cujnika, ki se je atletsko rojeval v pogojih, kakršnih verjetno ne bi hotel vaditi nihče od tistih, ki so soboto in nedeljo poleg Cujnika nosili dres z državnim grbom.
B. B
Do konca tedna lahko pričakujemo dokaj lepo, ne prevroče vreme. Občasno bodo pooblačitve in krajevne plohe.
A VGUSTO VSKA NASPROTJA - Poletje se je že prevesilo v drugo polovico, tega pa še ni čutiti pri domačih dopustnikih in turistih z devizami, ki se še zmeraj „selijo ” na jadransko obalo. Tamkajšnja gneča (na zgornejem posnetku) spominja na prerivanje za prostor v dolenjskih topliških bazenih ali okoli njih. A tudi morsko sonce ne da toplote za zimo, ki zna biti spet dolga in mrzla. Tega se ne bojijo tisti, ki so že uspeli nabaviti in osušiti drva, npr. v novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer je žaga brnela domala ves prejšnji teden. (Foto: J. Pavlin)
tedenski mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Kiel - Čas dopustov je, seveda, in obdobje, ko velja pozabiti na vsakdanje skrbi. Tako sije mislil tudi
zahodnonemški kancler Helmut Schmidt in se s soprogo Loki vkrcal na počitniško jahto, na kateri bo nekaj časa križaril po Baltiškem moiju. Z njim je bilo tudi nekaj njegovih sodelavcev, med njimi
minister za finance, kar ob vse višjih cenah seveda ni slaba poteza. (Telefoto: UPI)
Stara pesem: diploma ali delo ?
Najbolj so prizadeti ljudje, ki živijo izključno od rednega dela — Diploma še ne more biti porok za visoke osebne dohodke — Slaba merila za nagrajevanje po delu
Položaj na Poljskem se zdi podoben valovanju morja, ki ga burkajo zdaj močnejši in zdaj šibkejši sunki vetra. V začetku tega tedna je bilo to poljsko morje videti razmeroma umirjeno.
Sindikat Solidarnost je odpovedal več poprej napovedanih protestnih pohodov, prav tako pa so delali tudi v številnih tovarnah in ustanovah.
Varšava: zmanjšana temperatura
Poljska voditelja Kania_ in Jaruzelski sta na Krimu končala pogovore s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom in skupno sporočilo o pogovorih vzbuja vsaj nekaj optimizma. Hkrati v prvih poljskih komentarjih na krimske pogovore (ki so vsako leto že tradicionalna oblika izmenjave mnenj sovjetskih in drugih vzhodnoevropskih voditeljev) pou-. darjajo, da so bili koristni in potrebni. V njih so namreč informirali svoje sovjetske sogovornike o trdni odločenosti, da vztrajajo na sklepih izrednega devetega partijskega kongresa.
Sovjetska zveza je na krimskih pogovorih kajpak poudarjeno izrazila strah in nezaupanje do morebitnih ponavljajočih se protisovjetskih izpadov na Poljskem. Tu se je že večkrat zgodilo kaj takega (na primer žaljive karikature v časopisih), kar je posredno ali neposredno blatilo ugled Sovjetske zveze.
Toda medtem je položaj na Poljskem še vedno izredno slab, saj kljub pomoči, ki prihaja od 'vsepovsod
padi med pripadniki oboroženih odredov številne libanonske muslimanske siitske skupnosti in milico libanonske komunistične partije. V boj je poseglo tudi topništvo in mesto je drhtelo od eksplozij. Bilo je več mrtvih in ranjenih.
Tačas pa si libanonska vlada prizadeva, da bi pridobila arabske države za sestanke na vrhu, na katerem naj bi naposled sprejeli neko skupno strategijo glede odnosa Libanona do Izraela. Libanon se namreč čuti osamljenega, kar zadeva izzivajoče izraelske akcije na svojih mejah. Zato vlada v Bejrutu precej očitajoče terja od svojih arabskih zaveznikov, naj ji vendar dajo podporo, a te zahteve so deležne le besedne podpore, ne pa tudi dejanj.
K temu pa kaže dodati še novico, da bo Izrael po vsej verjetnosti kmalu dobil najsodobnejša ameriška vojaška letala, katerih izvoz je začasno prepovedal predsednik Ronald Reagan po izraelskem napadu na iraški jedrski reaktor.
TEHERAN: SMRTNI PLES
V Iranu se nadaljuje krvavo obračunavanje z vsemi tistimi, na katere pada sum, da so nasprotniki iranske revolucije. Tako so v zadnjih nekaj dneh usmrtili več deset ljudi, več sto pa aretirali.
Odkar je prišel na oblast Ajatola Homeini, so v Iranu usmrtili več tisoč ljudi in nekateri zatrjujejo, da je sedaj teror v Iranu dosti hujši, kot je bil za časa
Že dolgo govorimo, da moramo osebne dohodke v proizvodnji povečati, medtem ko bi delo v pisarni ne smelo biti bolje plačano kot enako ali bolj odgovorno strokovno delo v tovarniški hali. To je bistvo stališč skupne seje CK ZKJ in sveta ZSJ, ki je bila pred dvema letoma in ki jih praktično* v širšem smislu, še ne uresničujemo. Osebni dohodki v proizvodnji sicer naraščajo, vendar nikakor ne morejo doseči tistih zunaj proizvodnje in so v povprečju ter v konkretnih primerih precej nižji, nespodbudni. Zakaj?
Opredelitvam ZK in sindikatov bi nedvomno morala slediti še konkretnejša politična akcija - če želimo priti od besed k dejanjem. Seveda nismo pričakovali, da se bo kdorkoli zlahka odrekel svojemu dobremu položaju in . plači, odstopil del dohodka tistim v proizvodnji ali pa se celo sam napotil iz pisarne k strojem. Bistvo opredelitve ZK in sindikatov se izraža v zahtevi po drugačni razporeditvi dohodka, in to po diferencirani, v korist delavcev v neposredni proizvodnji, zanesljivo
večevanje), njihova povezanost s produktivnostjo in ekonomičnostjo poslovanja pa je samo še simbolična.
V glavnem prevladuje prepričanje, da je takšno nominalno usklajevanje (povečevanje) OD naj-pravičnejša rešitev, kajti draginja prizadeva vse. Vendar pa sleherna podrobna analiza pokaže, da so pri tem najbolj prizadeti tisti delovni ljudje, ki živijo izključno od rednega dela. V zadnjih letih so najpočasneje naraščali osebni dohodki, nekoliko hitreje pokojnine in drugi socialni prejemki, najhitreje pa „ostali” prihodki - nakazila iz tujine, honorarni zaslužki, prodaja nepremičnin itd. Vsako linearno povišanje OD torej samo poglablja nepravilnosti in nelogičnosti
Zaradi zakoreninjene prakse, da raje razprjavljamo o tem, kako bomo delili, kot pa, kako bomo ustvarjali, so zadnje dni v nekaterih prosvetnih, izobraževalnih in zdravstvenih organizacijah spet do skrajnosti napihnili dilemi: diploma ali delo, to je, čemu in v kakšnem obsegu dajati prednost pri določanju osebnih dohodkov. V ustavi in zakonu o združenem delu je jasno zapisano, da vsakemu delovnemu človeku pripada ustrezno materialno nadomestilo glede na njegov delovni prispevek. Motijo se torej tisti, ki mislijo, da jim bo samo diploma zagotovila visoke dohodke. Vendar je družbeno nesprejemljivo tudi stališče, da pripada višji dohodek avtomatično tistim, ki so naključno na delovnem mestu, ki zahteva večjo odgovornost.
Takšna dilema bo vsekakor odpadla tudi v prosveti, kjer je najpogostejša, ko bomo ustvarili resnične kadrovske in druge pogoje in možnosti ter bo zato družba določila višje kriterije za strokovno usposobljenost pri opravljanju vzgojnih nalog, ne pa takšnih kot zdaj, ko lahko to odgovorno delo opravljajo ljudje tako z višjo kot z visoko izobrazbo. Tisti, ki ima visokošolsko diplomo, pa je tudi danes v objektivno boljšem položaju od onega, ki je nima, saj je bolj kvalificiran in bi zato moral imeti boljše uspehe, torej tudi že zato lahko računa na večjo nagrado.
Bistvo sedanjih sporov so nerazviti samoupravni odnosi in nesposobnost kolektivov, da bi poiskali lastna
TELEGRAMI
ŽENEVA — V Ženevi se je začelo zasedanje tako imenovanega strateškega komiteja držav proizvajalk nafte OPEC (Saudske Arabije, Kuvajta in Venezuele), na katerem bodo pripravili vse potrebno za sestanek ministrov te organizacije. Na njem naj bi določili kompromisno ceno nafte, ki jo zdaj prodajajo po 32 do 42 dolarjev za sod.
MADRID - Španski socialisti in komunisti pripravljajo veliko kampanjo proti vstopu Španije v Atlantski pakt. Čeprav boste kampanji ločeni, je zahteva komunistov in socialistov enaka, namreč naj bi o vstopu Španije v NATO odločali na referendumu. Vlada pa je odločno, zavrnila zahtevo obeh vodilnih opo zicjjskih strank španske levice.
DAMASK - Močna eksplozija je prizadela zgradbo, v kateri je sedež sirske vlade. V požaru, ki je nastal, so umrli najmanj trije uslužbenci, ki so bili tisti čas v zgradbi. Premier Abdul Rauf el Kasem in člani njegove vlade so bili na posebni seji parlamenta in jih med eksplozijo ni bilo v vladni palači. Požar so ukrotili v dveh urah. Preiskava je v teku.
objektivna notranja merila za nagrajevanje po delu. Takšnih meril jim v našem sistemu socialističnega samoupravljanja ne more poiskati nihče zunaj kolektiva.
Osebni dohodki bi morali postati priznanje za delo in spodbuda za nova delovna prizadevanja. Ni prostora za različna, pogosto tudi uradna sumničenja, da so OD dejavnik nestabilnosti. Narediti je treba vse, da bodo dejavnik stabilnosti, to pa bodo le tedaj, če bodo dobili dejansko spodbudno vlogo. Postati morajo gibalo, razvoja in uspešnega gospodarjenja, ne pa samo divjati za cenami.
VINKO BLATNIK
nerazviti blanški krajevni skupnosti na robu Kozjanskega je Stillesova tovarna — pod Čanjem. Zgradili so jo v zadnjega pol leta.
Ob zračnih in svetlih proizvodnih dvoranah se že ustavljajo tovornjaki s polizdelki iz matične tovarne. Viličarji urno prestavljajo priročne transportne košare na valjčne transporterje. Tu posamezne kose zagrabijo pnevmatske roke, iz stroja pa pridejo umetelno izrezane in hkrati že zglajene noge stolov. Skratka, tradiciji znanih sevniških mizarjev je dodana najsodobnejša tehnologija.
Direktor inž. Jože Peternelj govori o postopnem uvajanju proizvodnje. Ni izkušenj, kaj lahko takšna tovarna da. Poskusna proizvodnja „tovarne na livadi”, kot jo že imenujejo, teče s 75-odstotno zmogljivostjo. V prihodnjih štirih letih naj bi iz nje „iztisnili’V dobro manjkajočo četrtino. Pol predvidene proizvodnje naj bi bilo usmerjene v izvoz.
Tovarna je veljala 115 milijonov dinarjev. Elemente proizvodne dvorane je dobavil celjski Imgrad. Letos naj bi v tovarni v eni izmeni delalo 65 delavcev. Z novim letom predvidevajo uvedbo druge izmene. Ko bodo delali s „polno paro”, bodo
NOVO VODSTVO V KRŠKI KNJIŽNICI
Od 1. julija vodi Valvasorjevo knjižnico in čitalnico v Krškem Ljudmila Sribar, že do zdaj zaposlena v tej ustanovi kot knjižničarka. Dosedanja upravnica Vida Češnjevar - Fritz dela poslej kot knjižničarka.
NESREČE NA TIRIH
V prvem polletju letos seje povečalo število železniških nesreč, čeprav se je varnost železniškega prometa izboljšala. Nesreče povzroča predvsem neodgovornost in neprevidnost ljudi Poškodovanih ali polomljenih zapornic je bilo letos 87 več kot v istem obdobju lani. Največ takih kršitev je bilo na prehodih v Dobovi in Brežicah (23), v Sevnici (13), v Škofji Loki (11) itd. Na prehodih, ki so 'zavarovani z zapornicami - lučmi, je v prvih šestih mesecih letošnjega leta izgubilo življenje 6 oseb, 7 pa jih je bilo ranjenih. Kaže, da varnostna kultura in samozaščita še nista prodrli v zavest ljudi, saj je letos zaradi neprevidnosti umrlo že 22 oseb, medtem ko je bilo 22 oseb ranjenih.
Če ste bili te dni slučajno namenjeni v Združene države Amerike potem veste, kako je bilo, a za tiste, ki te priložnosti niso imeli, dodajmo nekaj po-drobnosti: gneča na letališčih, slaba volja odraslih in jok otrok, grmade prtljage vsepovsod. Morebiti ste že uganili, da opisujemo letališča v Evropi in Združenih državah Amerike, kjer so stavkali kontrolorji poletov. Začelo se je v ZDA, potem pa seje solidarnostna stavka počasi prenesla tudi v Evropo, posledica pa so bile velikanske zamude pri poletih na rednih linijah prek v Atantskega oceana. Prizadet je bil seveda tudi JAT. In kako se je vsa stvar končala? Za ameriške kontrolorje poletov slabo, saj je ostal ameriški predsednik Ronald Reagan neomajno pri svojem in ni pristal na povečale osebnih dohodkov, kar je bile poglavitna zahteva stavkajočih. Pri tem je imel Reagan tudi podporo večine javnega mnenja v državi.
Marsikaj pa bodo morali razrešiti tudi mornarji, ki plujejo na ugrabljeni iranski ladji nekje po Sredozemlju. Vse se je zgodilo kot v filmu: skupina nasprotnikov iranskega voditelja Homeini ja je ugrabila eno izmed treh patrolnih ladij (iz Francije so bile na poti v domovino) in jo usmerili v neznano smer. Sprva je kazalo, da je to Tanger, pristanišče v Maroku. V začetku tega tedna pa je prišla novica iz maroškega pristanišča Casablanca, da je patrolna ladjica v njem terjala hrano, vodo in gorivo, sicer da bo razstrelila pristaniške naprave, nakar so jim dali vse, kar so terjali... Izsiljevanje obupancev . . .
• Nova Stillesova tovarna blizu Blance je sad uspešnega sodelovanja in sovlaganja številnih kolektivov. Sovlagatelji so novomeška Krka, tozd trgovine Slovenijales, kajpak tudi tozdi matične tovarne. Pohvalen je bil posluh brežiškega GG oz. sosednjega tozda sevniške Žage. Gozdarji in žagarji so sovlagali v tovarno finalnih izdelkov, čeprav, ko je znano, vlada za žagan les velika konjuktura I doma in v tujini. In kako bo j nova tovarna oplemenitila tak j les? Izključno v izvedbi stilske- ! ga sedežnega pohištva, kot so stoli, fotelji, dvosedi, tabureti, itd. V izgubo ne bo šla nobena iver. Tovarniška kotlovnica je ; narejena tako, da bo v njej j zgorelo vse od žagovine in j oblancev do odpadnih kosov : lesa, le v skrajni sili nekaj mazuta.
potrebujejo še tapetnike, mizarje, razne izdelovalce šablon. Le za dek) nekaj faz potrebujejo tudi ženske.
A. ŽELEZNIK
Glavna dirka s 14 konji
Na Brdu pričakujejo kasače, ki so letos že tekli pod 1 minuto in 24 sekund -Zmagovalcu pokal
Vzrejni center in konjeniški klub Brdo prirejata 6. septembra konjeniško prireditev na novem hipodromu na Brdu. Dirka jugoslovanskih kasačev bo posvečena spominu na Tita, ki se je zavzemal za načrten razvoj konjereje.
V spominski dirki bodo nastopili trije do dvanajstletni kasači, rojeni v Jugoslaviji, ki so letos dosegli kilo- j metrski čas 1 minuto in 24 sekund j in bopi. Dirka na 1.600 m bo v ' dveh vožnjah. Zmagovalec bo dobil j 500 dinarjev, drugi 300 in tretji 250 j dinarjev. Za zmagovalca je priprav- ' ljen še prehodni pokal. V glavni dirki bo lahko nastopilo le 14 najboljših, ostali bodo sodelovali v drugih točkah privlačnega sporeda.
Francije, m primer) preskrba še vedno ni urejena, kar buri nezadovoljstvo med ljudmi.
BEJRUT: ZNOVA SPOPADI
V začetku tega tedna so se v Bejrutu nadaljevali spo-
iranskega šaha in njegove zloglasne tajne policije Sa-vak.
Toda kljub usmrtitvam in dogim zapornim kaznim število atentatov nikakor ne pojenjuje. Medtem pa Iran še vedno terja prebeglega nekdanjega predsednika republike Banija Sadra, ki pa ga Francija ni voljna izročiti, ker mu je dala politični azil.
JANEZ ČUČEK
v okviru sedanje količine dohodka. Te zahteve bi končno že morali začeti vgrajevati v sistem delitve, v slehernem okolju pa reševati tudi konkretne probleme v delitvi. Vendar se to ni zgodilo. Celo nasprotno. Nenehna dirka OD za naraščajočo draginjo je pripeljala do tega, da se osebni dohodki v zadnjih letih v 90 odst. oblikujejo izključno po logiki nominalnega usklajevanja (beri: po-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V soboto so na novem pokopališču v Novem Sadu ob najvišjih državnih in družbenih časteh pokopali Stevana Doronjskega, člana predsedstva SFRJ in CK ZKJ, enega najbližjih Titovih sodelavcev.
Na pogrebu so bile delegacije predsedstva SFRJ, ki jo je vodil Sergej Kraigher, predsedstva CK ZKJ na čelu z Lazarjem Mojsovom, delegacije socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, Zveze socialistične mladine Jugoslavije, Beograda in JLA.
Slovo od Stevana Doronjskega
Zadnjič so se, ob 30.000 prebivalcih Novega Sada, predstavniki rojstnega mesta Krčedina, družbenopolitičnega in kulturnega življenja Vojvodine poklonili velikemu revolucionarju tudi soborci' in tovariši Stevana Doronjskega.
Ob zvokih žalnih koračnic je žalostna povorka, v kateri so bili člani družine Stevana Doronjskega, njegovi prijatelji in tovariši, vsi, ki so ga poznali, cenili in ga imeli radi, šli skozi špalir pripadnikov JLA. Častniki JLA so nosili žaro s pepelom pokojnika ter številna njegova visoka odlikovanja.
Pred grobnico, zadnjim počivališčem enega naj večjih sinov Vojvodine, so se od Stevana Doronjskega poslovili s toplimi in ganljivimi besedami predsednik predsedstva Vojvodine Radovan Vlajkovič in predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher.
SERGEJ KRAIGHER ČASTNI OBČAN KOZJANSKIH OBČIN
Partizanska Planina je gostila nekdanje borce Kozjanskega odreda, aktiviste kozjanskega okrožja ter borce II. bataljona VDV brigade. To tradicionalno srečanje so letos
povezali tudi s praznovanjem občinskega praznika občine Šentjur, ki ga praznujejo v spomin na osvoboditev Planine J8. avgusta 1944. Med gosti so bih tudi predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, Andrej Marinc, Lidija Šentjurc in drugi. Na delovnem srečanju borcev in aktivistov je predsednik skupščine občine Šentjur Stanko Lešnik izročil predsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju v imenu šestih občin (Šmarje, Šentjur, Brežice, Krško, Sevnica, Laško) listino o imenovanju za častnega občana. Ob prejemu je tovariš Kraigher med drugim dejal: ,/ahvaljujem se vam za to veliko priznanje, ki ste mi ga izkazali s tem, da ste me imenovali za častnega občana vseh šestih kozjanskih občin. V posebno veselje mi je, da ste mi listino izročili v prisotnosti številnih borcev in aktivistov Kozjanskega, s katerimi smo začeli borbo za osvoboditev in s skupnim delom dosegli to, kar danes Slovenija in z njo Kozjansko je ...”
KAZNI ZA NEIZTOVORJENE VAGONE
Na seji ZIS so preučevali in potrdili načrt uredbe o obveznem roku, v katerem morajo organizacije združenega dela, ki prevažajo blago po železnici, naložiti ali raztovoriti tovor. Po tem načrtu bodo uskladili stališča republik in pokrajin.
Načrt uredbe določa, da je treba nakladanje oziroma razkladanje blaga opraviti v šestih urah, ko so organizacije dobile od železnice obvestilo, da imajo na voljo vagone. Če v predvidenem roku dela ne opravijo, mora ŽTP organizacija v 24 urah obvestiti pristojno tržno inšpekcijo v republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Za zamudo, ki nastane v predvidenem roku, predvideva načrt uredbe denarno kazen od 10 do 500.000 dinarjev za OZD in od 1000 do 20.000 dinarjev za odgovorno osebo v OZD
MILAN MEDEN
Le pol leta za tovarno
V Stil lesovi »tovarni na livadi" pri Blanci že delajo s tričetrtinsko zmogljivostjo - Zgledno sodelovanje sovlagateljev - Stilsko sedežno pohištvo
Prvi pravi industrijski obrat zaposlovali blizu 140 ljudi. V
tovarni teče priučevanje kadrov,
2
DOLENJSKI LIST
Št. 34 (1671) 20. avgusta 1981
£-Jv5^S
SHRAMBA ZA STEKLENICE - V opekami Zalog že dva meseca poizkusno izdelujejo zidne elemente za shranjevanje steklenic. Nov izdelek bo zagotovo pritegnil lastnike zidanic, ki si želijo urediti lastno vinoteko. V kratkem bodo v metliški kleti vzidali za 48 m2 elementov.
KRPA NA KRPO - Krpanje močno načete ceste med Žužemberkom in Sotesko je sicer hvalevredno, a kaj dosti ne bo hasnilo. Ta cesta že dolgo potrebuje novo preobleko, saj je pokrpana kot beračeva suknja, promet na nji pa dokaj živahen. (Foto: M. Markelj)
STREHA NE BO VEČ PUŠČALA - To poletje so temeljito popravili streho metliškega gradu na mestih, kjer je voda že začela razjedati ostrešje. Medtem ko gredo zunanja dela h koncu, v notranjosti še vedno urejajo prostore za razstavni salon, prvi namenski prostor za likovne razstave. (Foto: I. Zoran)
„KOCKA BO PADLA“ — Trenutno najbolj popularna igrača na svetu je Rubikova kocka, vneto zaposluje mlade v iztekajočih se počitnicah. Za nekatere, ki med zadnjim šolskim letom niso bili najbolj pridni, se je ,.dodatna šola" začela že danes, na popravnih izpitih bo „padla kocka" o napredovanju. (Foto: J. Pavlin)
MLADI ZADRUŽNIKI IMAJO ŠTIRI AKTIVE
V brežiški občini so mladi zadružniki zelo delavni, odkar imajo aktive po proizvodnih okoliših. Ustanovili so jih v Cerkljah, Brežicah, Artičah in Globokem. V vsakem aktivu je okoli 15 članov. Letos so imeli polne roke dela. Organizirali so občinsko tekmovanje traktoristov, kmečki dan v Cerkljah s posavskim traktorskim tekmovanjem, konec junija pa so sodelovali tudi na srečanju mladih zadružnikov Slovenije na Vranskem. V dneh 29. in 30. avgusta prirejajo obisk republiškega tekmovanja traktoristov in kmetijskega sejma v Radgoni.
Brez motike ne bo belega kruha
15 tozdov iz štirih dolenjskih občin je v prvem polletju izkazalo za 445,8 milijonov dinarjev izgub — Večji poslovni skladi, likvidnost pa čedalje slabša
Sejmišča
NOVO MESTO - Rejci so pripeljali na sejmišče 336 prašičev, od tega 12 starejših živali, prodali pa so jih vsega skupaj 139, po čemer lahko sklepamo, da je bil promet poletno običajen. Kupci, ki so bili večinoma iz drugih občin, so prašiče kupovali po 2.000 do 2.800 din za mlade živali in po 2.900 do 4.300 din za prašiče, stare 3-5 mesecev.
Prvi podatki SDK o poslovanju v prvem polletju še ne vsebujejo razlage, vendarle povedo, da je gospodarstvo dolenjske regije v mnogo slabšem položaju, kot je bilo ob polletju lani. Izguba, kije zlasti v novomeški občini zaradi stanja v IMV 40-krat večja od lanske, je zalogaj, ki ga bo težko prebaviti.
V štirih dolenjskih občinah se je v gospodarstvu celotni prihodek povečal v prvih šestih mesecih glede na enako obdobje lani za 40 odst., pri čemer pa so imeli največ uspeha Metličani s 54-odst. porastom in najmanj Trebanjci, kjer je letos le za 39 odst. več celotnega prihodka.
Pri porabljenih sredstvih so spet najbolj poskočili v Metliki, kjer izkazujejo 56-odstoten porast stroškov, v Trebnjem pa so ostali pri 36 odst. (kot lani). Prispevki iz dohodka za sise so v skupni polletni bilanci prikazani s 170-odst. porastom, vendar ne gre za toliko več sredstev, ki bi jih gospodarstvo dalo interesnim skupnostim, marveč za spremenjeni način financiranja v zdravstvu; zato letošnji podatek z lanskim skoroda ni primerljiv.
Z amortizacijo nad predpisano stopnjo, ki je letos v dolenjskem gospodarstvu porasla za 29 odst., bi bili lahko kar zadovoljni, zaskrbljujoče pa rastejo obresti. Del dohodka, ki ga gospodarstvo zaradi najetih dolgov plačuje raznim bankam in drugim, je letos za 68 odst. večji od lanske vsote.
Čisti dohodek je v regiji ob
Kmetijski
Odloča le kakovost sadja
Poletje se preveša v jesen, ko bo spet mogoče slišati jadikovanje nad „usodo“ neoskrbovanega kmečkega sadja, ki da gnije v sadovnjakih, ker ga noče nihče kupiti. Že dolgo je tako, da trgovina, pa tudi ustrezni predpisi tovrstnega sadja skorajda ne priznajo, saj ga ni mogoče uvrstiti niti v sadje II. vrste. Tu ni nikakršne sentimentalnosti, zato je in ostane skrb za kakovost sadjarjeva naloga številka ena.
Naši pravni predpisi, ki urejajo promet s sadjem, poznajo tri kakovostne razrede: ekstra kakovost, sadje I. vrste in sadje II. vrste. Izjemoma je dovoljeno prodajati pod oznako „proizvod slabše kakovosti" tudi manj vredno sadje, ki ga je prizadela vremenska ujma ali je bilo poškodovano pri prevozu ali z napačnim postopkom v hladilnici. Cenamorabiti občutno nižja, prodajno mesto pa ločeno od prodaje druge vrste sadja.
Kaj pomenijo kakovostni razredi, si oglejmo pri jabolkih. Kot jabolka ekstra kvalitete smejo prodajati samo plodove visoko kakovostnih sort, ki imajo izrazite sorte lastnosti, so izenačeni po barvi, obliki, zrelosti in debelini ter nimajo nikakršnih hib. Premer plodov mora dosegati najmanj 60 mm, samo desetina vseh sme imeti za 5 mm manjši ali večji kaliber. Ekstra kvaliteta črvivosti ne pozna.
Jabolka I. vrste morajo biti prav tako izenačena in sortirana ter debela najmanj 55 mm. Predpisi dovoljujejo največ 2 odstotka črvivih plodov, škrlupaste pege pa smejo obsegati največ skupno 1 kvadratni centimeter površine na posameznem jabolku. Jabolka II. vrste ni treba označiti po barvi, obliki in debelini, morajo pa imeti pri debelih sortah premer vsaj 55 mm, pn drugih pa 40 mm. Le 4 odstotke plodov sme biti črvivih, poškodbe pa smejo obsegati največ skupno 2,5 cm2 na posameznem jabolku.
. Podobna merila veljajo tudi pri drugih sadnih vrstah. Seveda Je odveč poudaijati, da mora biti sadje v sadni trgovini sveže, zrelo, ne umazano, vlažno ali nagnito, brez tujega vonja ali okusa, brez ostankov škropiv itd., ne obtolčeno in ne razpoka-
Inž. M. L.
!
*
*
s
s
H
s
I
polletju narasel za 19 odst., za osebne dohodke pa je bilo namenjenih 28 odst. več sredstev. Pohvalno je, a hkrati varljivo, če poudarimo, da so poslovni skladi gospodarskih tozdov za 85 odst., rezervni skladi pa za 20 odst. večji. Številke držijo, vsote pa so še vedno skromne.
Likvidnost se očitno poslabšuje iz meseca v mesec. Po podatkih SDK je bilo na območju štirih dolenjskih občin ob koncu prvega polletja za 142 odst. več neplačanih prihodkov, kot so jih izkazali po šestmesečnem obračunu lani.
Pri izgubah se Dolenjcem letos slabo piše. Polletna bilanca v letu 1980 je dala 41 milijonov, letošnja pa kaže 445,8 milijona dinarjev izgub. Gre za skupno 15 tozdov, v novomeški občini je 8 izgubarjev, (od tega Komunala in 7 tozd IMV, skupna izguba pa znaša 398,661.000 din). Metlika izkazuje izgubo v znesku 2,596.000 din v TGP tozdu Gradbeništvo. Povedati pa je, da se je izguba od tromesečja zmanjšala za polovico. V Črnomaljski občini letošnje izgube v znesku 1,728 dinarjev (nastalo v Industriji gradbenega materiala Kanižarica) ni mogoče primerjati z lansko, ker je prišlo do reorganizacije. Ta kolektiv letos ni več obrat rudnika Kanižarica. Znesek izgube pa je za 42 odst. večji kot ob tromesečju. Nov na listi izgubarjev je tozd IMV Tovarna opreme, kjer gre za 12,6 milijonov dinarjev primanjkljaja, ta pa je od tromesečja narasel za 97 odstotkov.
Črne točke v bilanci bodo ekonomisti in po samoupravni poti še nič • kolikokrat obdelali, toda eno je gotovo: nikjer ni več pričakovati „kruha brez motike”. Trda bo predla, časi lagodnega življenja pa so že preteklost.	R.B.
Da dela ne bi zadel mrtvoud
Ponekod so šli na dopuste po pameti, povsod naj bi vedeli za likvidnost kolektiva
Vroči poletni in dopustniški dnevi so slaba priložnost za obravnavo podatkov o polletnem gospodarjenju. Vodstvo sindikatov v sevniški občini se je kljub neprimernemu času obrnilo na osnovne organizacije, naj poskrbijo, da dopustniška sproščenost ne bi pretirano omrtvila proizvodnje. In? V Lisci je kljub kolektivnemu dopustu delal trak za izvoz. V Kopitarni so prvotno načrtovali kolektivni doDust sočasno z večjimi tovarnami v mestu ker pa so morali izpolniti še nekaj naročil, so na dopuste odšli kasneje.
Skratka, tovarne niso ostale prazne. Pismo sindikalnega sveta opozarja osnovne organizacije, naj v kolektivih pretehtajo naložbe, stabilizacijsko naravnanost, produktivnost, cene in podobno. Sleherni delavec bi moral biti na tekočem, kako je z likvidnostjo kolektiva, kjer združuje delo. Za tisto, kar na bančnem izpisku vidita računovodja in direktor, naj bi vedeli tudi delavci. Banke poslej namreč ne bodo več dajale posojil za izrrlače-vanje osebnih dohodkov. A. Z.
Živila najdražja
Junija Novomeščani živeli najceneje, a ne poceni
Primerjava drobnoprodajnih cen za 50 vrst živil, industrijskih izdelkov in storitev za junij med Ljubljano, Mariborom, Koprom in Novim mestom pa kaže, da so .Novomeščani za skoraj polovico teh artiklov in storitev morali odšteti manj denarja kot‘prebivalci drugih treh mest, cene nekaterih osnovnih vrst živil pa so bile v večini mest enake.
Junga je bik) v Novem mestu 17 najcenejših vrst blaga in storitev, nekatere toliko, da bi se prebivalcem drugih mest splačala pot v dolenjsko prestolnico po nakupih. Najmanj so Novomeščani odšteli za fižol v zrnju, jabolka, limone, svinino, prekajena svinjska rebra, tkanino za moške in ženske obleke, moško majico, nogavice in čevlje, električni štedilnik, žarnico, opeko, deske, delo za moško in žensko obleko. Cene 13 artiklov so bile v Novem mestu na tretjem mestu (orehova jedrca, prekajena slanina, salama šunkarica, olje, vino, pivo, moška srajca, spalnica, kavč, krožnik, lignit, vodna ondulacjja, vstopnica za kino). Drugo mesto so „zasedle‘, cene 7 vrst blaga: špinača, jajca, moka, domača svinjska mast, ženski čevlji, emajliran štedilnik in cement. Najvišjo ceno so imeli v Novem mestu krompir (!), čebula in posteljno platno. Novomeške cene za zeleno solato in moško bombažno srajco so si delile prvo mesto s koprskimi. V večini mest so bile enake cene za riž, mleko, kruh, govedino in teletino, sir trapist ter emajliran lonec. Se tu si novomeške v glavnem delijo tretje in četrto mesto.
Podatki torej kažejo, da Novomeščani živijo ceneje kot prebivalci drugih mest, kar pa, žal, še ne pomeni, da tudi poceni. Poleg tega so bile med njavišjimi večinoma cene živil, izdatki za prehrano pa vzamejo kar 40 odstotkov družinskega proračuna.
PRAVOČASNO
■S#######################*###########*###■
i
I *
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
^ Ureja:Tit Doberšek
i
S
Vzorni ^ trsničarji
V začetku avgusta je bil opravljen zdravstveni, strokovni in inšpekcijski pregled trsnic pri kooperantih KZ Krka, tozd Hmeljnik Novo mesto, in sicer na Malkovcu (Pungerčar, Udovč), Ratežu (Krajšek), v Podbočju (Jarkovič, Goričar) in Šentjerneju (Martinčič, Lenčič).
To, kar so člani komisije ugotovili, je ob zaključku pregleda v Podbočju kmetijska inšpektorica medobčinske inšpekcije iz Krškega, upravičeno imenovala
revolucija v trsničarstvu,
ki ima svoj izvor v novem postopku še enkratnega parafini-ranja že siljenih, odgnalih cepljenk pred vlaganjem v trsnico in vlaganje cepljenk pod folijo. Ti postopki so v resnici povzročili revolucijo v pridelovanju trt cepljenk, ki daje velike pridelke trt in bujno rast le-teh.
Ob zaključku letošnjega pregleda trsnic se člani komisije niso mogli odločiti, katera trsni-ca od pogodbenih trsničarjev navedenega delovnega kolektiva je lepša in skrbneje obdelana. Z malo izjemo pri sorti žametni črnini, ki je zaradi zimske pozebe očes slabše odgnala pri kooperantih na Malkovcu, so trsnice ostalih kooperantov resnično tako izenačene, da se je težko odločiti, katera trsnica in trsničar prednjačita. V času pregleda so bile cepljenke v trsnici popolnoma zdrave, v bujni rasti, zelene mladike so v povprečju zrasle pol metra in več, trsnice so čiste, brez plevela, vmesni prostor med vrstami trt je čist, brez plevela.
Zdravstvena kontrola
opravljena po strokovnjaku (inž. Kačeva) Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu, ni v trsnicah ugotovila nobene karantenske ali gospodarske bolezni ali škodljivca. Tudi virusnih bolezni letos v trsnicah ni bilo opaziti. Zato bo pristojni zavod (Hmeljarski inštitut Žalec) izdal potrdilo o neoviranem prometu trt cepljenk iz trsnic navedenega delovnega kolektiva in kooperantov, kar se tiče zdravstvenega stanja sadik po zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. SRS štev. 16/77).
Ob pregledu trsnic sta kmetijski inšpektorici iz Laškega in Krškega ugotovili nejasnosti v tolmačenju prvega odstavka 27. čl. zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Kmetijska inšpektorica iz Laškega sodi, da če je trsnica ali drevesnica zdravstveno pregledana in je od
pristojnega zavoda izdano potrdilo, da je trsnica ali drevesnica zdrava, ni potrebno, da občinski inšpekcijski organ, pristojen za varstvo rastlin, za vsako pošiljko sadik izdaja še posebno potrdilo v notranjem prometu med sosednjimi občinami, posebno ker ne gre za nobeno karantensko bolezen med okuženimi in neokuženimi predeli. Če bi pristojen občinski inšpektor hotel to. dosledno delati, bi moral vsak dan (tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih) biti na voljo trsničarju kooperantu, da mu piše potrdila, kar pa je neizvedljivo in birokratsko nesmiselno. Kmetijska inšpektorica iz Krškega pa dosledno vztraja pri izvajanju tega nejasnega zakonskega določila, ki ga tudi pristojni republiški inšpekcijski organ doslej še ni jasno raztolmačil, kot sta zatrdili obe inšpektorici.
Strokovna kontrola
trsnic (Doberšek) je ob pregledu ogotovila, da so trsničarji kooperanti letos veliko bolj kot prejšnja leta pazili na sortno čistost trt cepljenk. Vrste trt v trsnicah so označene, morebitne posamezne tuje trte v Vrstah trt so prav tako označene. Trsničarji so v glavnem že tako strokovno sposobni, da znajo ločiti glavne sorte trt že v trsnici. Trsničarji so cepili le sorte trsnega izbora jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije, čeprav bi lahko cepili vse sorte, ki so napisane v sortni listi republike Slovenije, pomeni tudi sorte drugih vinorodnih območij Slovenije. Največ je cepljenk modre frankinje in žametovke, nekaj je modre portugalke (Mal-kovec) in gameja (Šentjernej), od belih sort pa kraljevine, laškega rizlinga, nekaj manj rumenega plavca in žlahtnine.
Hvalevredno je, da je KZ Krka, tozd Hmeljnik Novo mesto, v letošnjem letu prekinila s prakso pošiljanja cepičev za pridelovanje cepljenk v Veliko Drenovo v Srbijo, pri čemer je mimogrede prišlo pri cepljenju in izkopu trt do mešanja naših trt s srbskimi sortami trt. Te nevarnosti sedaj ne bo več, ker bo tozd Hmeljnik (tudi v Bršlji-nu) že prihodnjo pomlad dajal v promet le trte, pridelane pri naših, domačih trsničarjih kooperantih. Ti sedaj, zahvaljujoč novemu postopku pri pridelovanju trt, pridelajo dovolj trt cepljenk doma in ni nobene potrebe več, da bi vključevali v pridelovanje trt še trsničarje iz Vel. Drenove v Srbjji. Lahko rečem, da so naši domači trsničarji postali pravi mojstri pri pridelovanju trt, nove prijeme pri vzgoji trt 100-odst. obvladajo in jim glede tega lahko izrečem samo pohvalo in priznanje.
DT
*
St. 34 (1671) 20. avgusta 1981
DOLENJSKI LIST
3
Od plašča ostane le ovratnik
Izvozni plan je novomeški Labod ob polletju izpolnil — Sledi še večja naravnanost na tuji trg, neredne dobave surovin pa povzročajo težave — Cene so poskočile
Polletni še kar ugoden rezultat je novomeški Labod dosegel v zelo težkih pogojih. Naročila še vedno pritekajo, neredna dobava surovin pa povzroča hude težave. In dolžnikov imajo ta čas polovico več, kot sojih imeli ob polletju lani. Likvidnost se očitno slabša.
Z istim številom zaposlenih (1980 delavcev), kolikor so jih imeli v minulem letu, so v 6 proizvodnih tozdih skupaj s Commercom in delovno skupnostjo skupnih služb v prvih šestih mesecih letos pri dohodku dosegli 57,5 odst. celotnega plana, kar je za 222 odst. več kot lani. Celoten prihodek je bil letos za 35 odst. večji, porabljena sredstva pa so zahtevala kar 46 odst. več denarja kot v istem obdobju 1980. Oblutno več dajejo za davke in prispevke, saj je tovrstnih izdatkov kar za 99 odst. več.
In izvoz? Labod običajno okrog 40 odst. celotne proizvodnje namenja tujemu trgu. Izvoz v prvem polletju je bil za 39,5 odst. nad lansko ravnjo, na konvertibilno področje pa so prodali le za dober odstotek več izdelkov, medtem ko so znatno več prodali vzhodnim državam in izvoznicam nafte. Skupni prihodki na tujem trgu so dali ob polletju 61 odst. realizacije internega plana in 50,1-odstotno uresničitev plana v okviru siseot. Poprečen osebni dohodek je v kolektivu znašal konec junga 8.060 dinarjev,
kar je 11,3 odst. več od lanskoletnega poprečja. Vsem delavcem v proizvodnji, ki delajo po normi ter fizičnim delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki so popravili zaslužke za 10 do 15 odstotkov. Nobeden od rcžijcev te ugodnosti ni deležen.
To je nekaj številk, ki pa kupcu, ko zaide v trgovino in zagleda Labodov plašč za 7.600 dinaijev, nič ne pove. Običajno se le zgrozi nad tako visoko ceno. Res je, da so cene izdelkom znamke Labod letos v poprečju za 25 odst. višje, ampak od tega kolektivu malo ostane.
Direktor Zdravko Petan je na primeru ženskega plašča boljše kvalitete, ki stane v trgovini 7.600 dinarjev, povedal:
„Od prodajne cene je treba najprej odšteti davek, ki v tem primeru znaša 1.140 dinaijev. Stroški trgovine so: za prodajo dobijo trgovci 2.032 dinaijev in še 612 dinaijev povrhu za tveganje pri prodaji. Dokazano je, da stane material za izdelavo tega plašča 2.888 dinaijev, Labodu pa ostane od 7.600 din komaj 940 dinaijev. S
tem moramo kriti osebne dohodke, dajatve s prispevki za sise, razširjeno reprodukcijo itd.“
Ob taki razčlembi cene je pravzaprav kolektivu moč čestitati, da sploh še živi in dela. Ni pa to le Labodova zadeva, ampak se podobno godi vsem konfekcionaijem, tekstilcem in trikotažeijem.
Tov. Petan je trenutne težave strnil še v naslednje ugotovitve: „Ni možno dolgoročno planirati in se ne usmerjati, ker so dobave surovin tako iz uvoza kot z domačega trga neredne. Poleg tega je zadnje čase material slabše kakovosti. Imamo tudi nepopoln strojni park, ker je tovrsten uvoz onemogočen. Vse to povzroča negotovost, na hitro spreminjanje proizvodnih programov, to pa povzroča vrsto notranjih težav. In likvidnost se močno poslabšuje."
Labod ima za naslednje tri mesece prodano vso proizvodnjo in celo v takih količinah, da izdelkov v rednem času ne more poslati kupcem na tujem in doma. Od lavgusta so zato vpeljali podaljšan delovni čas. Kljub temu se lahko zgodi, da bodo kak dan stali, ako ne bodo pravočasno prihajali blago, gumbi, podloga itd.
RIA BAČER
Brez znanja v politiki ne gre
Mladi iz
vse Slovenije se v Tacnu usposabljajo za
venij
politične delavce — Številnim gibanjem ZSMS ni kos
Ta teden poteka v Centru milični-ških šol v Tacnu mladinska politična šola. Udeležuje se je kakih 450 mladih iz vseh krajev v Sloveniji, ki predstavljajo nekakšen republiški mladinski aktiv.
V življenju mladih mladinske organizacije nimajo prave vloge, zato mladi delujejo nekako mimo njih. V gibanjih, kot je, denimo, punk v zadnjem času, so te organizacije na obrobju, brez kan-
Kakšna
odgovornost?
Iz zadnje številke Komunista sposojen komentar o ...
V zadnjem času menda ni razprave, da ne bi govorili o odgovornosti in o tem, kako jo je ali jo bo treba zaostriti.
Človek se ne more znebiti vtisa, da imamo tudi tu, kot v marsičem, opraviti z leporečjem, ki je za uho, ne pa za praktično rabo, saj dejanj skoraj ni. Najbrž bo res, da poznamo in priznavamo sankcije samo za kazensko odgovornost, in ker torej v tem smislu ni kaznivo neodgovorno ravnanje odgovornih delavcev bodisi v gospodarski bodisi družbeni organizaciji, jih, preprosto, ne moremo prijeti. Se več, uveljavili smo nenapisana pravila, po katerih neodgovornost nagrajujemo, ko takim delavcem, kot je znano, zagotavljamo boljše položaje.
Tak primer je bil deležen obsodbe na nedavnem zasedanju zborov celjske občinske skupščine, kjer je bilo rečeno, da je povsem nevzdržno in nesprejemljivo, da direktor velike tovarne, ki je nedvomno bil dejavnik njene poslovne nemorale, postane pomemben funkcionar zvezne gospodarske zbornice. Ih ker ni mogoče izvzeti niti njegove soodgovornosti za ogromne izgube, ki jih bo plačevala vsa družba, je to še razlog več zoper takšno ..kadrovsko politiko”.
Toda treba je reči, da vendarle ne gre za (ne)odgovornost enega samega, četudi tu še tako konkretnega človeka, gre za vse tiste delavce, ki so za svojo neodgovornost že bili ali še bodo nagrajeni; za ..humanistični sistem”, po katerem vendar ne smemo ,.rezati glav”, ki pa bi moral, če naj bi bil normalen in učinkovit, temeljiti na družbenih sankcijah. Te si predstavljamo, denimo, kot ..prerazpore-janje” prizadetih delavcev na mesta, ki bodo ustrezala stopnji njihove sposobnosti oziroma odgovornosti. Če sankcij ne nameravamo uveljavljati, je seveda popolnoma nesmiselno, da o tem sploh še govorimo.
L. H.
čka vpliva. Ugotavljajo, da je tako tudi zavoljo premajhne idejnopolitične usposobljenosti mladih.
Marksistično izobraževanje je namreč še zelo pomanjkljivo, kar se kaže tako pri šolskem pouku kot v skrbi za izdajanje marksistične literature. Tudi v mladinskih organizacijah je teoretična usposobljenost še prešibka. Zato so zahteve po izobraževanju čedalje večje.
Ustaljena oblika so seminarji, na katerih pa prevladujejo tradicionalne, splošne teme, ki za politično delo niso kaj prida uporabne. Prav zato je republiška konferenca ZSMS že pred leti začela s politično šolo. Gre za izobraževanje s temeljito zasnovanimi programi. Na letošnji politični' šoli mladi poslušajo predavanja uglednih družbenopolitičnih delavcev, obravnavajo tako imenovane žive teme, kot so nacionalno vprašanje v Jugoslaviji, idejnopolitična gibanja med mladimi in druga.
V šoli želijo med drugim definirati vlogo in pomen mladinskih organizacij pri nas. To je le ena novost, ki pomeni korak naprej v vsebinski obogatitvi izobraževanja mladih. Udeleženci delajo po skupinah, poleg predavanj se udeležujejo odprti razprav o perečih zadevah.
Politična šola v Tacnu šteje med drugim v priprave na kongres ZSM, ki bo prihodnje leto.
V SOBOTO SREČANJE VINOGRADNIKOV
Zaradi žalovanja ob smrti tov. Stevana Doronjskega so srečanje belokranjskih vinogradnikov prestavili na :soboto, 22. avgusta,; srečanje se bo začelo ob 14. uri v metliški Vinski kleti. Poskrbljeno je tudi za prevoz iz Črnomlja in Semiča. Na dnevnem redu .je poročilo o delu društva, beseda bo tekla o boleznih in zaščiti vinske trte, odkupu lanskega vina, doplačilu za grozdje, odkupu letošnjega pridelka grozdja in novih predpisih o kvaliteti vina. Na srečanje ne vabijo samo članov društva, marveč vse vinogradnike.
STRELA ZANETILA POŽAR
Med nevihto 11. avgusta ponoči okrog tretje ure je strela udarila v vinski hram Stanka Grajskega iz Ponikve. Leseni hram je zgorel do tal. Škode je za 500 tisočakov.
IZSILIL PREDNOST
10. avgusta nekaj po 14. uri seje 23-letni Maks Mavsar s Trške gore nad Krškim peljal z motornim kolesom proti domu. Na kolesu je zadaj vozil 16-letno sopotnico. Ob zavijanju v levo na dvorišče je izsilil prednost nasproti vozeči voznici osebnega avtomobila. Voznica je trčila v desni bok kolesa, pri čemer je Mavsaijevi sopotnici zlomilo nogo-
Hmelja toliko kot lani
KZ Krka in novomeški kmetijski šolski center bosta letos obrala 52 ton hmelja — Povprečna letina
Letošnja letina hmelja bo v Kmetijski zadrugi Krka in Kmetijskem šolskem centru Novo mesto kar dobra. Izjemnih količin sicer ne pričakujejo, vendar hmelj dobro kaže in ga bodo obrali približno enako kot, lani, saj niso imeli kakšnih večjih težav z vremenom in zaščito nasadov pred boleznimi in
IZREDNI TEHNIČNI . PREGLEDI NA OTOCCU
Avto-moto zveza Slovenje tudi letos opravlja za voznike osebnih avtomobilov brezplačne „izredne” preventivne preglede v vseh tehničnih bazah, ki bodo trajali do konca leta. Do sedaj so v bazah pregledali 1.431 avtomobilov, od katerih jih je bik) le 234 brezhibnih. To dokazuje, da za varno vožnjo ni dovolj enkrat na leto pripeljati avtomobil na obvezni tehnični pregled. AM2S se je tudi dogovorila z avto-moto društvi za take preglede v odročnejših krajih s posebej opremljenim vozilom. Preventivne brezplačne preglede opravlja tehnična baza AMZS na Otočcu vsak prvi torek od 8. do 18. ure in vsako tretjo soboto od 8. do 13. ure. Na Otočcu opravljajo tudi brezplačne varnostne teste osebnih avtomobilov za invalide vsak delavnik od 8. do 18. ure.
PIONIRSKI HORUK ODMEVAL - Devetinpetdeset cicibanov in pionitjev krajevne skupnosti Straža, nekaj pa jih je bilo od drugod, je deset dni delalo v drugi PDA Rumanja vas 81.
■ ■■ ■ Nic jim m
bilo pretežko
V Rumanji vasi je 10 dni delalo 70 pionirjev in celo malčkov, ki bodo šele sedli v šolske klopi
„Prva akcija je zbližala mlade iz krajevne skupnosti, jih navdušila za delo in brigadirsko življenje, zato jih v naslednjem letu ne bo težko spet pridobiti," je ob lanskem zaključku prve pionirske delovne akcije v Hruševcu povedal vodja in pobudnik akcije Drago Krštinc.
Njegova ugotovitev se je z letošnjo pionirsko delovno akcijo Rumanja vas 81 uresničila. Od 9. do 19. avgusta je v tamkajšnjem mladinskem domu bivalo kar 70 pionirjev in njihovih mentorjev, delali so tudi otroci, ki bodo šele letos prvič sedli v šolske klopi.
Mlade pravi brigadirski dnevni red ni motil, tudi težkega orodja niso izbirali, ko so se lotili popravila vaške poti, čiščenja zemljišča ob mladinskem domu in dela med suhokranjskimi brigadirji. Za delo je bil določen dopoldanski čas, popoldan pa so preživeli v igri, predavanjih in kulturnem udejstvovanju v večernih kulturnih programih. Slednje so obiskovali tudi starši otrok in vaščani. Mladi kulturniki so v akciji izdali tudi dve številki biltena. J. P.
NAGLO PREBUJEN PADEL Z VLAKA
11. avgusta zjutraj se je peljal z vlakom iz Zagreba proti Dobovi Zdenko Čabar iz Duvna. Malo pred dobovsko železniško postajo se je prebudil in hotel ugotoviti, kje je. Odprl je vrata vagona in padel z vlaka. Pri padcu se je laže poškodoval.
Nobena ni najboljša
škodljivci.
KZ Krka ima na Draškovcu letos s hmeljem zasajenih 33 hektarov. Od tega je 17 hektarov starih nasadov, kjer rasteta na trgu najbolj iskani in cenjeni sorti golding in aurora. Pričakujejo povprečni pridelek 17 stotov na hektar, skupaj pa bodo obrali okrog 29 ton hmelja. Kar 16 hektarov je novih nasadov, kjer raste prvi letnik aurore. Zaradi suše je rast novih nasadov nekoliko zaostala, tako da pridelek s teh površin skoraj ni vreden omembe. ■ Letos pa bodo na Draškovcu na novo zasadili s hmeljem še 5 hektarov. Z obiranjem, ki bo v celoti strojno, bodo začeli v teh dneh. Ker imajo dovolj velike strojne zmogljivosti, so lahko počakali, da je hmelj dosegel najboljšo stopnjo zrelosti.
Novomeški kmetijski šolski center bo na 13 hektarih, zasajenih s hmeljem v Srebrničah, letos pridelal skupaj okrog 23 ton hmelja, kar je približno enako kot lani. Ne hektar pričakujejo pridelek okrog 18 stotov hmelja. Celotno površino imajo zasajeno z novejšima sortama a urora in atlas, nekaj pa je tudi goldinga, ki ima na tržišču še vedno višjo ceno. Oboji bodo ves pridelek hmelja prodali žalskemu Hmezadu, s katerim imajo večletne pogodbe za odkup hmelja.
To pa ne pomeni, da ne bi mogla vsaka brigada z MDA Suha krajina 81 prejeti visokega priznanja
„Vse brigade, ki so v letošnjih dveh izmenah delale v zvezni mladinski akciji Suha krajina 81, so bile tako uspešne, bodisi pri fizičnem delu ali v ostalih dejavnostih, da najboljše za visoko priznanje .Veljko Vlahovič, sploh nismo izbrali.” Tole je izjavil Janez Zakrajšek, gradbeni tehnik iz trebanjskega Trima, namestnik komandanta akcije za delovišča. Povedal je še:
„Brigadiiji so se na zboru izrekli za odločitev, da ostanejo vsi enaki in da niti ene brigade ne bodo predlagali za najvišje priznanje, ker bi s tem ostalim delali krivico. Mladi so v prvi delovni izmeni za 54 odst. presegli delovno normo na trasi, v drugi za 56 odst., in opravili doslej že za 12 milijonov dinarjev vrednih del.
Zadnja izmena je v Žužemberku šele dober teden. Znano je, da so ob začetku navadno malo slabši rezultati, dokler se brigadirji privadijo, ampak je bila norma tudi prvi teden za 27 odst. presežena. Med brigadirji vlada izreden tekmovalni duh.
Zelo dobro je tudi sodelovanje z izvajalci del. Posebej bi pohvalil sodelovanje s Komunalnim podjetjem Grosuplje, ki gradi vodovod na trasi Rdeči Kal - Smaver, manj uspeha pa je v sodelovanju z novomeškimi ko-munalci.”
R.B.
SOZD SLOVENIJA,PAPIR
OVARNA CELULOZE	SQ|Qj
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO
OBJAVLJA PROSTA DELA OZ. NALOGE:
TOZD CELULOZA
— PRIPRAVA MgO - ZA 2 DELAVCA
Pogoji:
— osnovna šola, priučitev;
— 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj;
— odslužen vojaški rok;
— delo v treh izmenah.
- ZA 4 DELAV-
TOZD TRANSPORT
- RAZKLADANJE PREMOGA CE
Pogoji:
- NK delavec,
- 1 do 3 mesece delovnih izkušenj,
- odslužen vojaški rok,
- delo v treh izmenah.
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Stanovanj ni.
624/34-81
OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO TOZD JANEZ TRDINA STOPICE
objavlja
prosta dela in naloge DVEH SNAŽILK
v matični šoli Stopiče. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela s 1. septembrom 1981.
623/34-81
OSNOVNA ŠOLA TOPLICE
,BAZA 20" DOLENJSKE
razpisuje
naslednja opravila in naloge:
- UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA ANGLEŠČINE,
- UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE.
IN
Prijave sprejema delegacija zbora delavcev v svetu šole 15 dni po objavi razpisa.
622/34-81
SVET DELOVNE SKUPNOSTI OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA ŠENTJERNEJ
razpisuje prosta dela in naloge:
KUHARJA - KUHARICE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
POGOJI:
— končana gostinska šola — smer kuhar,
— vsaj 1 leto prakse v družbeni prehrani,
— zaželen vozniški izpit B kategorije.
Kandidati naj vložijo pisne prijave z življenjepisom in potrdili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
Nastop dela takoj.
Poskusno delo 3 mesece.
621/34-81
„CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD VZDRŽEVANJE CEST ČRNOMELJ
razpisuje javno licitacijo
ZA PRODAJO OSEBNEGA VOZILA ZASTAVA 750,
v voznem stanju, leto proizvodnje 1977.
Izklicna cena 45.000 din.
Licitacija bo 26. 8. 1981 ob 8. uri na sedežu TOZD v Črnomlju, Otona Župančiča 4.
Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10 % varščino."
620/34-81
4
DOLENJSKI LIST
/
Št. 34 (1671) 20. avgusta 1981
kultura
in
izobra-
ževanje
Šeo„	cedilu”
Novinarjeva pojasnila	
Odmev Jožeta Bavca, predsednika OK SZDL Sevnica, in Slavka Štruklja, predsednika KO za kadrovska vprašanja, na moj komentar „Ostal na cedilu" dela medvedjo uslugo obveščanju. Oba ne želita polemizirati z menoj, hkrati pa terjata, da sem dolžan pojasniti celo več vprašanj. Slednje sem celo vesel storiti.
Tovariša trdita, da delajo po dogovorjeni metodi. Prav. Ta metoda, žal, še vedno ne daje vpogleda novinarjem, na kadrovsko koordinacijo novinarji še vedno nismo vabljeni. Tovariša zato zanima, kdo mi je dal podatke. Dal mi jih je član taiste koordinacije, globoko ogorčen, da je imel Slavko Vilčnik sploh poguma prijaviti se na razpis za tajnika in vodjo službe sevniške občinske zdravstvene skupnosti, ko je pod njegovim vodstvom v Jugotaninu prišlo do tolikšne izgube.
V času, ko je bil komentar že oddan, sem od drugega člana koordinacije izvedel, da „ne“ ni bil dokončen, ker da morajo preveriti, če je tovariš Vilčnik v kazenskem postopku itd. Sedaj pa smo pri bistvu problema. Kaj je namreč tako imenovana kazenska, kaj pa moralnopolitična odgovornost? O tem govori komentar v zadnji številki Komunista, ponatisnjen je v današnjem Dolenjskem listu na 4. strani.
Cernu se sevniška koordinacija izmika? Sejo je torej imela, točneje, postopek je stekel. Izguba v Jugotaninu je dognana do pare, ve se, kdo je bil do sprejema ukrepa družbenega varstva direktor. Vsega tega ne pišem, ker bi želel zamegliti svojo odgovornost do tistega „ne“, ki ga še ni bilo, nisem pa imel možnosti preverjanja. Pri SZDL namreč nisem našel nobenega tovariša, tov. Štrukelj je upokojenec, domov pa k njemu nisem šel. Čudno, da se tovariša Bavec in Štrukelj spotikata na tisti moj pridevek, kako je delo v koordinaciji nehvaležno, ko je javna skrivnost, da je neki direktor ostal direktor, čeprav ni dobil soglasja koordinacije.
Slej ko prej ostajam angažiran novinar. Pokojni revolucionar Stevan Doronjski je pred časom dejal: ,Sterna borbe bez rizika. Samo malogradjani se p la še rizika." Sam sem vedno pripravljen nositi odgovornost za ta rizik.
alfred Železnik
pisma
in
odmevi
Mnogi so ostali brez odgovorov
Pohvalno je, da so se pri ljubljanskem radiu odločili in v sredo, 12. avgusta, posvetili oddajo Studio ob
17.	krški nuklearki, naši največji naložbi, o kateri je bilo prelitega že toliko črnila in povedanih tudi precej nasprotujočih si stališč.
Oddaja je potekala neposredno iz jedrske elektrarne, kjer so se ob novinarju zbrali trije predstavniki nuklearke in namestnik predsednika republiškega komiteja za energetiko dr. Vladimir Fatur. Vzpostavljen je bil tudi telefonski most s študijem v Ljubljani, kjer je dežurni urednik komaj tolažil očitno preštevilne zvedave poslušalce iz vse Slovenije, češ da bodo že prišli na vrsto. Urednikovemu vztrajanju gre zasluga, da so vsaj v zadnji tretjini oddaje prišli na račun redki vztrajnejši poslušalci. Vseeno je bilo čudno slišati opravičevanje novinarja, da zaradi pomanjkanja časa niso uspeli odgovoriti vsem poslušalcem; krivi so bili predolgi uvodniki.
Zastavlja se vprašanje, ali je bil namen oddaje (celovito seznaniti javnost z elektrarno, ki bo vsak čas proizvedla prve kilovate) res dosežen. Ostaja dolg do poslušalcev, ki niso dobili odgovorov na vprašanja. Na dlani pa je, da bi se morali tudi televizijci odločiti za „živo” oddajo o jedrski.
P. P.
Zdravko Šaubah
»VOLKA”POŽRL OGENJ -Zadnji torek je v Loki pri Zidanem mostu ogenj zajel stroj za obiranje hmelja. Naprava znamke wolf je uničena, k sreči pa so delavci in gasilci uspeli oteti zubljem drugo obiralnico, saj so škodo na nji že odpravili. Izpad enega stroja utegne obiranje hmelja v Loki podaljšati za dva do tri dni. Na posnetku: vzdrževalci ob stroju, ki so ga rešili uničenja. (Foto: A. Železnik)
Do kdaj za Rome?
Gospodinje iz liotne vasi in verjetno tutji drugje, kjer imajo enake težave, se sprašujemo, doklej bomo pridelovale zelenjavo za Romke. Že več let nam Romke z njiv v Gotni vasi. pobirajo vse, kar jim pride pod roko: fižol, krompir, solato, zelje, čebulo, kumare, papriko. To se dogaja tudi drugje, kjer so romska naselja, pri Stopičah, v Skrjančah, itd.
Zakaj ne bi odgovorni, ki v občini rešujejo romska vprašanja, pripravili ^ Romke obvezni »vrtnarski" te-J-aj> v katerem bi jih naučili, kdaj in kako se seje ali sadi kakšna zelenja-v^- Namesto da jo kradejo po naših njivah, naj si jo pridelajo same, saj so mlade in sposobne za delo.
F. D. za prizadete iz Gotne vasi
Sredi dela nas je v 55. letu starosti za vedno zapustil Zdravko Šaubah, dipl. inženir, gozdarski strokovnjak, naš kolega, direktor in splošno priljubljen krajan Kočevske.
Rojen je bil v Čajni na Koroškem. Po diplomi na gozdarski fakulteti v Zagrebu je prišel na Kočevsko. Kot mlad gozdarski strokovnjak se je leta 1952 zaposlil pri takratnem Kmetijskem gozdarskem podjetju Kočevje, ki mu je ostal zvest do konca.
Že od začetka je bil temeljit in strokovno podkovan gozdar, ki se je zavzemal za ohranjanje naravnega kočevskega gozda in okolice. Kot vodja oddelkg/za urejanje gozdov je te svoje zamisli uresničeval skozi gospodarske smernice, ki so bile osnova gospodarjenja z gozdovi. Povabljen je bil tudi k vzgoji mladih gozdarskih strokovnjakov na gozdarski fakulteti v Ljubljani.
S strokovnim delom, napredno miselnostjo, zlasti pa z odnosom do sodelavcev si je pridobil zaupanje družbe, ki ga je leta 1970 postavila za direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje. Njegova trezna, razsodna narava in vztrajnost pri delu so bili odločilni tudi tedaj, ko so ga izbrali za generalnega direktorja Združenega KGP Kočevje, ki ga je vodil do prerane smrti. \
Zdravko Šaubah je opravljal v občini in izven nje več drugih odgovornih dolžnosti.
ANTON PRELESNIK
Greder čaka in rjavi
Stari bralec Dolenjskega lista nam je poslal, žal, brezimno pismo (čeprav virov ne zatožimo!), v katerem izraža skrb, ker že precej časa blizu sevniške avtobusne postaje pod milim nebom rjavi greder za planiranje cest.
Bralec, kdorkoli že je, pravilno ugotavlja, da so ceste tako »žejne uslug tega stroja kot Sevnica dobre vode". Jezi se še, da v času, ko v sevniški krajevni skupnosti pobirajo samoprispevek za vodovod pa ceste, stoji ta stroj neizkoriščen.
Kaj je s tem strojem?
Tajnik sevniške KS Pavle Zemljak je dejal, da račun ne prenese, da bi za ta stroj zaposlili strojnika. »Stroj smo kupili poceni v Velenju in sicer predvsem za zimsko službo. Strojnik običajno vozi nakladalec, pozimi, ko zanj ni toliko dela, pa požene greder. Povrhu je greder tudi v okvari, ker zanj ne dobimo tesnila," je povedal Zemljak.
Gredeijevi rezili sta precej rjasti. Ko bi se zagrizli v nekaj kupov gramoza, bi bili precej svetleči. Morda pa bi stroju vseeno našli kakšno lopo?
A. ŽELEZNIK
Ali plat zvona bije zaman ?
Nekaj misli in ugotovitev ob članku „Novomeški kulturni bolnik"_
V Dolenjskem listu nedavno objavljeni članek »Novomeški kulturni bolnik” prepričljivo razgalja »skrb" za kulturno življenje v Novem mestu. Obenem je resno opozorilo vsem, da se ta brezskrbnost ne sme vleči v neskončnost, kot se, denimo, vleče izselitev strank iz kulturnega doma. Dovolj je besed, obljub in tolažbe, da je treba „še malo potrpeti pa bo kajti posledice mlačnosti le preveč bijejo v oči. Najbolj očitna je ta, da je delo kulturnih društev v Novem mestu skoraj povsem izumrlo.
In kje so že časi, ko ni bilo tako! Ko Novo mesto ni štelo niti 3.000 duš, je premoglo več kulturnih domov in dvoran, kulturno delo je cvetelo, da je bilo veselje. Delovale so gledališke skupine, več pevskih zborov, orkestri, lutkarji in še za kaj drugega se je vselej našel prostor.
V nekdanjem sokolskem domu so vrteli filme, prirejali gledališke in lutkovne predstave, koncerte orkestra, delovali sta knjižnica in plesna šola pa še gostišče je bilo odprto. Tudi družabnih prireditev ni manjkafo. V rokodelskem (sedanjem sindikalnem) domu so obrtniki prirejali gledališke predstave in zabave, imeli pa so tudi pevsko sobo. V
stavbi sedanje osnovne šole Katja Rupena je bil eden največjih odrov, na njem so med' drugim uprizorili »Sneguljčico in sedem palčkov". Šmihelčani so se sestajali na gledaliških in drugih prireditvah, ki jih je domače kulturno društvo organiziralo v dveh kulturnih dvoranah, ki jih je premogel ta kraj. Vsem tem kulturnim prostorom se je v začetku tridesetih let pridružil prosvetni dom, zgrajen na današnjem Prešernovem trgu. Imel je tedaj enega najsodobnejših odrov in je omogočal še kvalitetnejšo rast novomeškega kulturnega življenja.
Tako je bilo včasih, ko mesto ob Krki ni imelo še niti muzeja niti galerije niti knjižnice, kultura pa je kljub temu cvetela. Potem se je zgodilo, da je ostal le še prosvetni oziroma kulturni dom, kot ga imenujemo dandanes. V druge kulturne domove oziroma dvorane so se vselile druge (nekulturne) dejavnosti, zato so kulturna društva kmalu uiišala. Tako je bilo v Šmihelu, Bršljinu in še kje. Novemu mestu je ostal le še dom na Prešernovem trgu. Potem so prišli boljši časi za kulturno dejavnost, toda ko so po vsej Sloveniji rasli novi kulturni domovi, je Novo mesto le načrtovalo in obljubljalo, naredilo pa se ni prav nič.
Zdaj, ko umira še zadnja stavba za živo kulturo, je seveda pozno biti
plat zvona. Kje smo bili, da nismo tega problema razrešili že prej? V Dolenjskem listu je bil vsako leto objavljen najmanj en članek o žalostnem stanju na področju prostorov za kulturo, premaknilo pa se kljub temu ni nič.
Kaže, da umiranje kulturnega doma nikogar ne boli. Resno grozi zapora. Bomo morali res dočakati, da se bodo še eni prostori spremenili v skladišča? Imamo sicer nov in sodoben opremljen dom JLA, vendar pa dogajanja, ki poteka v domu kulture, ni sposoben prevzeti oziroma nadomestiti zavoljo posebnega načina poslovanja.	§	p.
SEVNICA: VABIJO HARMONIKARJE
Zveza kulturnih organizacij sevniške občine vabi v sodelovanju s kulturnim društvom heroja Maroka iz Zabukovja in Studenec harmonikarje sevniške občine na prvo srečanje. Srečanje nameravajo prirediti v obeh krajih jeseni. Harmonikarje vabijo, da se prijavijo najkasneje do 31. avgusta na naslov: Zveza kulturnih organizacij Sevnica, Trg svobode 13, 68290 Sevnica. Vsak harmonikar naj priglasi troje skladb. Lahko so stare ljudske, narodne, partizanske ali umetne. Avdicija bo v začetku septembra.
Društvo ni servis za zasebne želje
Novomeški likovniki so kritično pretresli način svojega delovanja v minuli sezoni — Med načrti je na prvem mestu oživitev večerne likovne šole v Novem mestu
Novomeški slikatji amaterji so 11. avgusta na skupščini svojega likovnega društva, imenovanega po akademskem slikaiju in grafiku Vladimiru Lamutu, ugotavljali, da je bila minula sezona zanje še kar uspešna, akoravno niso nekaterih oblik dela razvijali tako intenzivno kot leto pred tem.
Povedano se nanaša zlasti na izobraževanje, saj je morala večerna likovna šola zaradi pomanjkanja denarja z lansko pomladjo prenehati. Društvo je zato napotilo posameznike v najrazličnejše kolonije, kjer so mogli • dopolnjevati znanje individualno ali skupinsko. Slednje je predvsem prišlo v poštev v kolonijah, ki so jih organizirali prek Združenja likovnih skupin Slovenije. To so tako imenovane republiške izobraževalne kolonije, kjer delajo udeleženci pod vodstvom mentorjev, poleg tega pa poslušajo predavanja strokovnjakov. (Taka kolonija poteka od konca minulega tedna v Novem mestu).
Precej bogata pa je bila razstavljavka dejavnost novomeških likovnikov amaterjev. Ob osrednji, skupinski razstavi, za katero je žirija odbrala po nekaj najznačilnejših del posameznikov, so se zvrstile v Novem mestu in drugih krajih tudi razstave, na katerih so se občinstvu predstavili člani novomeškega likovnega društva kot posamezniki. Na skupščini so menili, naj člani le razstavljajo, vendar naj se zavedajo, da društvo ne sme biti zgolj servis za razstave. Očitno je, da so nezdrave
težnje precej, žive tudi v novomeškem likovnem društvu in da hočejo biti nekateri člani samo zato, da bi jim društvo pomagalo do uveljavitve. Društvo namreč lahko deluje le pod pogojem, da se vsi ravnajo po pravilih, ta pa poznajo pravice in dolžnosti članov.
Poleg pomanjkanja denarja tare novomeške likovnike tudi pomanjkanje prostorov za delo. Naskupšči-ni so ugotavljali, da so tako rekoč edino tovrstno društvo v Sloveniji, ki nima niti svojih razstavnih prostorov, da o kakem ateljeju, kjer bi bilo slikarjem omogočeno skupinsko delo in kjer bi lahko razvili še druge oblike dela (n. pr. diskusijska srečanja), niti ne govorimo. Na sestankih so se dobivali zdaj tu zdaj tam, najčešče v sejnih dvoranicah Pionirja, ki ima za take potrebe posluh.
Na skupščini je beseda nanesla tudi na delo v novi kulturni sezone Navzoči so se odločili, da bodo med drugim nadaljevali z večerno likovno šolo, obnovili mesečne informativne sestanke, se udeležili jesenskega Labodovega ekstempora in pripravili dela za letošnjo skupinsko razstavo. Hkrati so sklenili, da ne
bo nobene samostojne razstave več brez vednosti društva. Znova so tudi zahtevali, da morajo biti vsa za razstave predvidena dela žirirana.
V triurni razpravi ni manjkalo novih predlogov za izboljšanje delovanja novomeškega likovnega društva, med drugim tudi takih, ki so
Marjan Maznik, novi predsednik novomeškega likovnega društva
omenjali, da je ena pomembnih društvenih nalog širjenje likovne kulture med ljudmi. Vse to in še marsikaj, kar se bo pokazalo kot nujno in aktualno, bo poskušalo društvo uresničiti v novi sezoni. V teh prizadevanjih pa bo društvo vodil novi predsednik Matjan Maznik, soglasno izvoljen na skupščini 11. avgusta.	L	Z.
Večja šolnina- in naval
V novem šolskem letu se bo glasbena šola Marjana Kozine naposled le preselila iz osnovne šole Katje Rupena v prostore njej dodeljenega bivšega zdravstvenega doma v Jenkovi ulici. Preureditvena dela, ki bi jih morali opraviti že lansko poletje, se začenjajo, šele te dni, vendar ne po prvotnem načrtu, ki je predvideval smotrno prerazporeditev prostorov, napeljavo centralne kurjave in vrsto drugih izboljšav.
»Prostori bodo le toliko usposobljeni, da se bo v njih lahko nemoteno odvijala celotna dejavnost glasbene šole. Na pravo adaptacijo bomo morali čakati še nekaj časa, ko bo denar. Precej že zagotovljenih sredstev je šlo za zgraditev centra za usmerjeno izobraževanje kot prednostno naložbo^a področju šolstva,” pravi Zdravko Hribar, ravnatelj novomeške glasbene šole.
Na preselitev komaj čakajo, hkrati pa se tega tudi nekolikanj boje. Kot poudarja ravnatelj, za preselitev ne bo dovolj denar, ki naj bi ga glasbena šola dobila od občinske izobraževalne skupnosti. Zato je šola primorana poiskati nov vir za kritje nastalih stroškov. Kaže, da bo v ta namen povečala šolnino oziroma neposredni prispevek učencev za
glasbeno izobraževanje. »Računi so pokazali, da bi morali za popolno kritje stroškov povečati šolnino za 50 do 75 odstotkov, to pa bo tudi predlog šole za razpravo in odločanje na njenih samoupravnih organih — na svetu staršev in svetu šole. Povečanje neposrednih prispevkov učencev k novim stroškom šole bomo torej izpeljali kar se da samoupravno in demokratično. Zavedamo se, da gre za hude reči, vendar druge rešitve ne vidimo,” ugotavlja Zdravko Hribar.
Čeprav so bili učenci in njihovi starši pretežno že seznanjeni z opisano situacijo, slednja, kot kaže, ni prav nič vplivala na zanimanje mladih za glasbeno izobraževanje. Pokazalo se je celo nekaj drugega, namreč to, da se je pritisk učencev na šolo še povečal. Zanimanje je bilo že v minulih letih izredno, vendar so mu bili lahko kos z vpisov novincev v julijsko-avgustovskem obdobju. Tokrat pa je bilo že junija znano, kdo od novincev bo lahko jeseni začel obiskovati pouk na glasbeni šoli. Tako zgodaj so letos vpisovali prvič. Ob omejenem vpisu, ki je vsako leto enak, so tudi tokrat lahko vpisali le 40 novincev. To število kandidatov so dobili po vsestranskem preizkusu znanja in spo-
L
r\
Zdravko Hribar: »Glasbena šola ni sposobna sprejeti vseh, ki se želijo izobraževati.”
sobnosti. Kandidatov za prve razrede pa je bilo toliko, da so jih morali kar 140 zavrniti. Ravnatelj Hribar pravi, daje bila med zavrnjenimi večina takih, ki bi jih šola, če bi to zmogla, lahko sprejela.
Sicer pa bo glasbeno šolo v novem šolskem letu obiskovalo 390 učencev. Od tega se jih bo kakih 300 šolalo v Novem mestu, drugi pa na podružničnih oddelkih v Šentjerneju, Straži, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku oziroma na Dvoru ter na dislociranem oddelku v Metliki. Toliko učencev ima novomeška glasbena šola vsa zadnja leta, saj svoje dejavnosti zaradi prostorskih, kadrovskih, finančnih in drugih težav ne more bistveno razširiti in s tem ustreči čedalje večjemu interesu mladih po glasbeni izobrazbi. p ZORAN
Daljše zimske počitnice
Novo šolsko leto uvaja številne novosti
V knjigarnah nakopičeni učbeniki opozaijajo, da je novo šolsko leto pred vrati. Le nekaj več kot deset dni je do njegovega začetka, ki bo uvedel v šolski sistem tudi nekaj vsebinskih novosti. Za najpomembnejšo prav gotovo šteje prehod na usmeijeno izobraževanje. Srednjih šol, kakršne smo do zdaj poznali, ne bo več. Zamenjale jih bodo šole usmeijenega izobraževanja — šolanja za poklice in neposredno vključevanje v delo.
Poleg reči, ki pomenijo mejnike v preobrazbi vzgojno izobraževalnega dela, bodo v novem šolskem letu uveljavljene tudi spremembe v razporeditvi šolskih ur oziroma trajanju pouka. Gre za novo razporeditev pouka prostih dni v osnovnih šolah oziroma za novo določitev počitnic v teh vzg oj no izobraževalnih organizacijah. Omenjene novosti vsebuje sklep republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, sprejet ob koncu julija.
Sklep pravi, da bodo poslej zimske počitnice na osnovnih šolah trajale tri tedne, tako imenovane prvomajske počitnice pa bodo krajše. Dnevi od 28. do 30. ‘aprila, ki so bili do zdaj namenjeni oddihu, ne bodo več pouka prosti. Šolsko leto se bo poslej za osnovnošolce končalo 27. junija.
Daljše zimske počitnice ne bodo povsod v istem času, marveč bodo potekale v dveh izmenah. Prva se bo začela z drugim, naslednja pa s četrtim ponedeljkom v januarju. S tako razporeditvijo zimskih počitnic bo šolstvo ustreglo turizmu in učiteljem, da bodo lahko pouka proste dneve izrabili za strokovno izpopolnjevanje.
Sklep, ki so ga osnovne šole medtem že dobile, različno odmeva med prosvetnimi delavci, tako da nekateri tudi nasprotujejo. podaljšanju zimskih počitnic in s tem tudi pouka v vsem šolskem letu.
I.Z.
KOLONIJA DELA
Dvanajst slikarjev amaterjev iz raznih krajev se udeležuje osme republiške izobraževalne slikarske kolonije, ki se je minuli petek začela v Novem mestu, končana pa bo v nedeljo, 23. avgusta, z razstavo del udeležencev v prostorih hotela'Kan-dije. Čez dan likovniki rišejo in slikajo v novomeški okolici pod vodstvom mentorja akademskega slikaija Zavolovška, v večernih urah pa poslušajo predavanja o umetnosti.
LJUBLJANSKI LUTKARJi POJDEJO NA KITAJSKO
Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo v nedeljo, 23. avgusta, odpotovalo na 15-dnevno gostovanje po LR Kitajski. Občinstvu te velike dežele se bodo predstavili z dvema deloma: »Resnično pravljico" Anje Dolenc (v režiji Alberta Kosa) in »Kozlovsko sodbo v Višnji gori", ki jo je po Jurčičevih motivih obdelala Svetlana Makarovič, režiral pa Miran Hercog.
JURČIČEVA DOMAČIJA MUZEJ NA PROSTEM
Jurčičeva domačija.na Muljavi je pred dnevi dobila slamnato streho, kašča se je spremenila v literarno razstavišče, hlev pa bodo preuredili v naslednjih dneh. Celotna kmetija s poslopji dobiva podobo z začetka 'tega stoletja in bo tako še mikavnej--ša za ogled. Največji obisk tega muzeja na prostem ki sodi pod okrilje Slovenskeg etnografskega muzeja v Ljubiji i, pričakujejo jeseni, med obiske.ulci pa največ šolske mladine.
34 (1671) 20. avgusta 1981
DOLENJSKI LIST
5
RENAULT 4 TLS ZA 60.000 DIN GOTOVINE
in 18 mesečnih obrokov po 4.994,45 din.
Pri plačilu dinarj ev deviznega porekla 19% ceneje
VSE INFORMACIJE V:
POSLOVALNICAH IMV NCVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927
IN OSTALI PRODAJNI MREZl:
Ct avtotehna
LJUBLJANA, TITOVA C. 36,
TELEFON: (061) 317-044
ovlomerkur
TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5,
TELEFON: (063) 24-200
DOLENJSKI LIST
Št. 34 (1671) 20 avgusta 1981
(TELEVIZIJSKI SPOREIr
21.	Vlil.
petek 1
17.30	POROČILA
17.35	JAZZ NA EKRANU: KVARTET JUSUF LATEEF Na sporedu bo druga oddaja o glasbeni ustvarjalnosti znanega ameriškega jazzista, ki je v to glasbeno zvrst vnesel številne orientalske prvine, ne samo tonske itn., temveč tudi instrumentalne. Tako njegov kvartet premore npr. argol, raznovrstne ljudske flavte in še kaj.
18.05	OBZORNIK
18.15 ŽIVLJENJSKE POSTAJE MARXA IN ENGELSA
19.00 NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 VITEZ V MODREM
20.55 ŠTIRIDESETLETNIKI
21.40	V ZNAMENJU
21.55 NOČNI KINO: TUJEC, KI MI JE PODOBEN
Ameriški melodramo o dveh sirotah, ki iščeta prave starše, je zrežiral Larry Peerce. Kljub dokajšnji solzavosti premore film več izvrstnih scen, denimo tisto o
srečanju med posvojenim dekletcem in njeno resnično mamo. Igrajo Beau Bridges, Meredith Baxter in drugi.
2
17.25	Test - 17.40 Dnevnik y madžarščini	18.00 Dnevnik -
18.15	Krišna gre v mesto - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 Dnevnik -
20.00	Družina in družba - 20.45 Poročila - 20.55 Narodna glasba -
21.40	Kultura srca
22.	VIII
sobota
1 .
16.20	POROČILA
16.25	OSIJEK: PARTIZAN, prenos
nogometne tekme
18.15	Čarovnikov vajenec,
agleški risani film
Delo z gornjim naslovom je znani angleški ustvarjalec risanih filmov Peter Sander posnel prosto po pravljici bratov Grimmov. Zgodba teče o Hansiju, ki se odpravi v svet, sreča čarovnika, ki išče vajenca, na
hitro se domenita, da bo Hansi pravšen za čarovniško delo ... Kaj bi še govorili, risanka je vredna ogleda.
18.40	RISANKE
18.55 NAŠ KRAJ: RAZBOJE PRI SLOVENJGRADCU
19.10	ZLATA PTICA: PUST
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	BLISK IN URNA NOGA, ameriški film
Režiseija Michaela Cimina poznamo zlasti po filmu Lovec na jelene, delo, ki ga bomo gledali drevi, pa je njegov prvenec (iz 1974). Gre za
izrazito akcijski film o ropanju, medsebojnem obračunavanjem nepridipravov, ljubezni in podobnem. Igrajo Clint Eastwood, Jeff Bridges, George Kennedy, Geoffry Lewis, Catherine Bach in drugi.
21.50 MODNI UTRINKI
21.55	SREČANJE V STUDIU, zabavnoglasbena oddaja
22.50 TV KAŽIPOT 23 10 POROČILA
2
17.45	Poletno popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.35 Poročila - 20.45 Tržaški mozaik - 21.35 Športna sobota - 21.55 Smučanje na vodi
23.	VIII.
nedelja
1
9.10 POROČILA
9115 SEZAMOVA ULICA
10.15	ŠOFERJA
11.10 TV KAŽIPOT
11.30 NARODNA GLASBA
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.10 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
13.45	in 16.25 POROČILA
16.30 PARNI VALJAK, oddaja o rock glasbi
24.	VIII
ponedeljek
1
17.30	POROČILA
17.35 V GOSTEH PRI ZBORU SUNCOKRILI, otroška oddaja
18.00	MOZAIK KRATKEGA FILMA: KIPAR, angleški film
18.35 OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
17.20	ŠPORTNA POROČILA
17.30 NA KRALJEVSKI POTI ZA SONCEM, ameriško-španski film
Na ogled bo filmski spektakel o časih kmalu po odkritju Amerike, ko so Španci v pohlepu za zlatom počenjali neverjetne zločine nad domorodci. Glavni vlogi igrata Chri-stopher Plumer in Robert Shaw.
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	HUMORISTIČNI ODDAJI
21.05	UMETNOST RAŠKE ŠOLE Dokumentarna oddaja beograjskih televizijcev bo prikazala gradove in samostane, skrite v dolini reke
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	HUDIČEVO SEME, nadaljevanje in konec televizijske drame
21.25	ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO
Drevišnja oddaja bo govorila o spomenikih NOB in revoluciji oz. o tem, kako se ti vključujejo v mestna jedra in okolje, kakšna sta njihova vloga in pomen, ne nazadnje pa tudi o tem, kakšen je naš odnos do njih. Oddajo so pripravili beograjski televizijci, sodeloval pa bo
Ibar. Beseda bo tekla o arhitekturi in freskah cerkve apostolov Petra in Pavla v Novem Pazarju, o Djurdjevih stebrih, o samostanu Sopočani ob izvira Raške ter o Žiči.
21.35	POROČILA
21.40	ŠPORTNI PREGLED
2
16.20	Nedeljsko popoldne - 17.50 Gangsteiji okoli ringa (ameriški film) - 19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z ... -
21.00	Poročila - 21.10 Tehnično osebje (poljski film)
tudi slovenski likovni kritik Stane Bernik.
22.25	V ZNAMENJU
2
17.40	Dnevnik v madžarščini -
18.00 Dnevnik - 18.15 Pravljice iz lutkarjevega vozička - 18.40 Risani film - 18.45 Glasbena medigra --
19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi -
20.50	Poročila - 21.00 Strah vlada svetu
25.	VIII.
torek
1
17.45	POROČILA
17.50	BELI DELFIN, francoska
risanka
18.05	GORSKA FOLKLORA:
POLJSKA
18.35	OBZORNIK
18.45	CAS, KI ŽIVI
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	KAJ JE TO VSE, dokumentarna oddaja
20.55 Colette: CLAUDINE, zadnji del francoske nadaljevanke
22.25	V ZNAMENJU
22.40	ZA LAHKO NOC Z ROKOM
KLOPČIČEM
2
17.40	Dnevnik v madžarščini -
18.00	Dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba -
19.30	Dnevnik - 20.00 Dvajset let rockVrolIa (zabavnoglasbena oddaja) - 20.55 Človek in čas - 21.25 Poročila - 21.35 Dokumentarna oddaja
26.	VIII.
sreda
1
16.25 BORAC: CSKA, prenos rokometne tekme
17.55	POROČILA
18.00	RDEČA ZORA
18.30 OBZORNIK
18.45	PRIJATELJI GLASBE
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
1Q VPFMF
2o!oO REPORTAŽA O BITOLI
20.05	IGRE BREZ MEJA, prenos iz Sunderlanda
21.35	MINIATURE: ZGODBA O STARI LIVARNI
Zelezolivarna na Dvoru je bila y 19. stoletju eden naj večjih industrijskih obratov na Slovenskem. V njej niso izdelovali le strojev in gradbenih elementov, temveč so vlivali tudi umetniške predmete, ki so bili v takratnem času velika moda, denimo, svečniki, lestenci, kipi. grbi, peči, postelje, likalniki. Livarna je zaposlovala nad 800 delavcev, njeni lastniki so bili Auerspergi. Dandanes od livarne ni ostalo domala nič, z besedami in slikami pa se da o njej veliko povedati. In to
bo storila oddaja, ki bo prikazala tudi, kako propadajo vodnjaki, nagrobne plošče, križi in še kaj, kar je bilo nekdaj izdelano na Dvoru. Del oddaje so posneli na razstavi izdelkov dvorske livarne v Novem mestu, del pa v krajih, kjer so se njeni izdelki ohranili na prostem.
21.55	V ZNAMENJU
2
17.40	Dnevnik v madžarščini -
18.00	Dnevnik - 18.15 Dom je otroštvo -18.45 Prjjatelj glasbe -
19.30	Dnevnik - 20.00 Kratki filmi - 21.25 Poročila - 21.30 Šoferja
Renault4GTL
ldjub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši!
Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče. RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri.
Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje.
RENAULT 4GTL!
— Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm^ (1,108 I)
— minimalna poraba goriva — 4,8 I/80 km/h
— velik prtljažni prostor — 1185dm3 (1185 I)
— Udoben — izpopolnjena ,/ieodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema
— design za danes in jutri
VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO!
27.	VIII
četrtek 1
18.00	POROČILA
18.05	DIVJA LETA
18.35	OBZORNIK
18.45	PO SLEDEH NAPREDKA Material in konstrukcije za protipotresno ojačanje hiš, vpliv igrač na razvoj otrok, triglavsko brezno - to s teme treh* prispevkov, ki bodo tvorili oddajo o dosežkih slovenskih strokovnjakov, za konec pa se bodo
gledalci seznanili še z več znanstvenimi dosežki na tujem.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK 19 J 5 VREME
20.00	FILM TEDNA: NAŠA HCl Afriški filmi niso čest gost na naših malih zaslonih, tudi v kinih ne, zato bo zanimivo srečanje s kamerunskim filmom, ki govori o revni družini, v kateri se odločijo, da bo en od hčera kljub pomanjkanju nadaljevala študij. Hči študij konča, zato družina pričakuje, da bo skrbela za ostarele člane družine. Film, ki ga je lani posnel Daniel Kamwa, so prikazali na festivalu v
Locamu, Cartagini pa tudi na beograjskem Festu. Igrajo Stanoslav Auona, Elise Atunguna, Nicole Okala in drugi.
21.40	V. Gane lin: RDEČELASA LAŽNIVKA IN VOJAK, opera Pred tremi leti je na ljubljanskem mednarodnem poletnem festivalu gostoval tudi ansambel moskovske komorne opere, izvedel je Vječe-slava Ganelina opero Rdečelasa lažnivka in vojak. Televizijci bodo drevi prikazali priredbo te predstave, ki jo je zrežiral Grigorij Spektor, zboru pa je dirigiral Vladimir Argondkjj.
22.25	V ZNAMENJU
Renault 4GTL- »mali velikan«
inDUSTRUR^tnoTonniH vozil	TI	.T'
1
SANDI DVAKRAT ZLAT - Šestnajstletni Novomeščan Sandi Papež (na sliki v sredjni v družbi z Dušanom Špehom (Nm) in Alešem Pagonom (Sava) je na nedeljski dirki „Okoli Grma" znova potrdil, da je odličen kolesar, saj je v kategoriji med mlajšimi mladinci kar za en krog ugnal svoje tekmece. Pol ure za tem je brez težav zmagal tudi med starejšimi mladinci. Med kolesarji, kjer ni manjkalo niti takih, ki so komajda zlezli na sedež kolesa, je bil tudi najstarejši rekreativec 74-letni Jože Štefanič iz Krškega. Dirka je bila zanj prevelik napor, čez startno črto pa se je le zapeljal. Na sliki levo ga vidimo v družbi z zmagovalcem med člani Dragom Frelihom (Sava) in sinom Edvardom,ki vozi po njegovih stopinjah. (Foto: Janez Pavlin)
Slavje Freliha in Papeža
Uspeh novomeških kolesarjev na dirki „Okolr Grma" —
Med člani prepričljivo Frelih — Dve zmagi Papeža
.
3. Cvet (Hrastnik); pioniiji C' (2 kroga) - L. Jeromelj (Brežice), 2. Komelj, 3. Košak (oba Grosuplje); mlajši rekreativci (2 kroga) -Gorjanc, 2. Baškovič, 3. Fink (vsi Novo mesto); veterani (5 krogov) -1. Gliha, 2. Dežman (oba Rog -Fra-nek), 3. Gliha (Grosuplje); starejši rekreativci (-3 krogi) - 1. Gale (Rog-Franek), 2. Šircelj (Grosuplje), 3. Knaflič (Bled); članice (5 krogov) - 1. Kurent (Sava), 2. Pušnik (Hrastnik) 3. Gliha (Grosuplje); starejši veterani (5 krogov) - 1. Hrovat (Grosuplje), 2. Gale (Sava) 3. Novak (Novo mesto);
Preko 100 kolesatjev iz večine slovenskih klubov se je udeležilo nedeljske kriterijske dirke „Okoli Grma", ki so jo vnovič vzorno pripravili prizadevni delavci KD Novoteks iz Novega mesta. Naj večje plačilo organizatorjem za vloženi trud je na veselje številnih gledalcev dodal 16-letni domačin Sandi Papež, ki je slavil kar v dveh konkurencah in tako poleg članskega zmagovalca Draga Freliha postal osrednja osebnost nedeljske dirke.
Po uvodnih dirkah cicibanov, pionirjev, rekreativcev, veteranov in članic se je pričelo zares. Sandi Papež je tako v kategoriji mlajših kot starejših mladincev prepričljivo osvojil prvo mesto, s svojo drzno vožnjo pa navdušil gledalce ob progi, ki so se celo pričeli spraševati,
• Za v soboto napovedana krožna dirka za memorial Milana Novaka po ulicah Novega mesta je bila preložena na naslednjo soboto, 29. avgusta.
kje bi bilo Papežu mesto v članski konkrenci. V slednji je prepričljivo slavil veteran Drago Frelih iz Kranja pred Hrastničanom Leskovškom, kar je vsekakor veliko presenečenje, šele tretji pa je bil Udovič iz kranjske Save. Sicer pa so bili domačini po zaslugi trojne zmage med starejšimi mladinci (Papež, Zagorc, Bojane) prvi tudi v ekipni uvrstitvi 203 točkami, sledijo: Sava 81, Grosuplje 56, Rog - Franek 51, Hrastnik 42, itd.
Rezultati: cicibani (200 m) - 1. Dular, 2. Zupančič, 3. R. Dular; pionirji A (5 krogov) - 1. Krištof (Astra), 2. Vrankar, 3. Kalan (oba Sava); pioniiji B (3 krogi) - 1. Šribar, 2. Majes (oba Novo mesto),
1
mlajši mladinci (kriterijska dirka)
1. Papež (Novo mesto), 2. Pagon, 3. Bitenc (oba Sava); starejši mladinci (kriterijska dirka) - 1. Papež, 2. Zagorc, 3. Bojane (vsi Novo mesto); člani kategorij A, B, C - 1. Frelih (Sava), 2. Leskovšek (Hrastnik) 3. Udovič (Sava).
JULIJSKI VZPONI
V Julijskih Alpah je bilo v prejšnjem mesecu opravljenih več plezalnih vzponov. Naveza Mokotar - Rogelj se je polotila zajede v Sitah (VI, 550 m, 7 ur), nato nemške smeri v Dolgem hrbtu (III, 450 m, 1,5 ure) in Kapelce (III, 300 m, 1 ura). Zadnji julijski dan je Mokotar v navezi s Kemperlom splezal Raz Jalovca (V +, VI, 300 m, 5 ur), istega dne pa so v Sitah preplezali Jesihovo smer s Čopovo izstopno varianto Golob, Hrastar, Jevšek in Železnik.
Praznik rokometa v Sevnici
Na jubilejnem Lovrekovem memorialu boji šestih moštev
Sevniški rokometaši so minulo soboto priredili že deseti turnir v spomin na preminulega člana Jožeta Lovreka. Bilo je domala natančno tako kot v najboljših časih sevniške-ga rokometa. Za nameček so se pod
»••••
SEMINAR ZA S NOVE SODNIKE
Sodniška Komisija pri ob-
• močni rokometni zvezi Dolenj- j J ske, pripravlja v petek, 28. j
• avgusta, ob 18. uri v prostorih 1 ) športne dvorane Marof seminar ]
• za nove sodnike.	i VABLJENI '
t
i A
Z GOJZARJI IN CEPINO
VELIKO SO SE NAUČILI -Posnetek je iz nedavnega tabora v Kamniški Bistrici, kjer so se »iladi planinci učili veščin pla-“jnaijenja, nudenja prve pomoči in topografije. (Foto: Renata Pavlin)
NOVOMEŠČAN1.
V CHAMONIXU
V prvi polovici avgusta se je četverica novomeških alpinistov (“tezovar, Golob, Čampa, Svent) odpravila v pogorje Mont Blanca. Njihov cilj je osvojiti streho Evrope ledeni smeri v Mont Blanc du aculu.
Člani mladinskega odseka PD Novo mejto so imeli pred dnevi v Kamniški Bistrici svoj prvi planinski tibor. Za 55 pionirjev in mladincev iz Novega mesta in Škocjana je bil to nepozaben teden, na katerem so se udeleženci tabora seznanili s številnimi veščinami planinarjenja, nudenjem prve pomoči in topografijo. Poleg tega so navezali stike s kamniškimi planinci, obiskal jih je tudi predsednik OK ZZB. Pri kritju finančnih stroškov tabora so sodelovali številni delovni kolektivi, za kar se jim mladi planinci zahvaljujejo.
BOKSARSKA REVIJA V STRAŽI
Kino Svoboda v Straži bo v soboto od 17 ure gostitelj boksarske revije, na kateri bodo nastopili vsi najboljši slovenski boksarji. Se posebej zanimiv bo nastop domačina Rajliča, ki se bo v šestih rundah pomeril z drugim na prvenstvu SFRJ Bjelovarčanom Perovičem.
ZA MESEC AVGUST ŠKERLJ
Zmagovalec hitropoteznega šahovskega prvenstva Novega mesta za avgust je Tone Škerlj, kije med 18 šahisti zbral največ točk in ugnal tudi zagrebškega mednarodnega mojstra Milana Mrdjo.
okrilje domačega moštva vrnili vsi, ki so pred časom šli igrat za Krčane.
Turnir je v prvi vrsti prijateljsko srečanje. V prvem merjenju sil je Sevnica izgubila s Šoštanjem s točko razlike (19:20). Lanski branitelji pokala Krčani so z lahkoto opravili z dotlej favoriziranim Celjem. Končni izid - 16 : 15 za Krško ni realen odraz igre, saj so gostje s Skalne kleti delali (vsaj v prvem polčasu) skoraj začetniške napake. Šoštanj je nato nadigral srbski Obilic. Rezultat je bil 18:9. Celje je izgubilo tudi z Jelovico, kateri so podlegli tudi Krčani (16:14 za Jelovico). Finalni boj je bil med Šoštanjem in Jelovico. Šoštanjčani so se zarotili, da odneso lep Lovrekov pokal. Jelovico so premagali z 20:17. Druga je bila Jelovica, 3. Sevnica, 4. Celje, 5. Obilič in zadnji (dokaj hladen tuš!) lanski zmagovalci - Krčani. Družina Lov-rek je poleg pokala za zmagovalca prispevala še celo vrsto pokalov. Za najboljšega igralca je bil proglašen požrtvovalni Sevničan Dušan Nov-šak, za najboljšega vratarja Šoštanjčan Darko Zupanc, najboljši strelec pa je bil prav. tako Sevničan Edi Trbovc.
Novi trener Sevničanov Janez Simončič in vodstvo rokometnega kluba sta ta teden nadaljevala s ..poslasticami" za občinstvo. V torek je bilo srečanje z zagrebškim Medveščakom, dobitnikom pokala maršala Tita in udeležencem tekmovanja evropskih pokalnih zmagovalcev: Smo torej priča preporodu sevniškega rokometa?
A. ŽELEZNIK
i
DOBRO UIGRAN - Iz brezupnih kotov ali zgolj kot graditelj igre spet polni nasprotnikove mreže Sevničan Tomo Svažič. Na sliki: tokrai je dobro metjeni strel končal v objemu vratarja kluba Obiliče-va. (Foto: A. Železnik)
POTA
m sm?
&
dežurni
poročajo
LETEV V ROKI - Šentjernejski miličniki so dali 10. avgusta zvečer na hladno 43-letnega FrancaJakšeta iz Hrastja, ki jo je nadelan primahal domov ter z letvijo v rokah grozil družini. Domači so pred njim ušli.
PRIPRLI KLATEŽA - Črnomaljski miličniki so 12. avgusta zvečer priprli 40-letnega Sulejmana Puriča iz Ljubljane. Ugotovili so, da se je Purič klatil po raznih slovenskih krajih, utemeljeno pa je osumljen vloma v zidanico v Preložniku pri Adlešičih.
KRŠIL RED IN MIR - Novomeški miličniki so 12. avgusta dali na hladno 20-letnega Štefana Mitroviča iz Noveea mesta, ki se je v hotelu Metropol pretepal in kršil javni red in mir. Istega dne zvečer so imeli novomeški miličniki opravka še z 22-letnim Srečkom Štihom z Jedinščice, ki je popival v Metropolit in izzival goste.
Moški izpod kozolca osumljen več vlomov
Priprli Milivoja Jovanoviča iz Vranja — Tudi Dragatuš in Dvor?
V noči na 10. avgust je bilo vlomljeno v Dolenjkino trgovino v Mokronogu. Nepridiprav je razbil izložbeno okno, prišel v trgovino in si notri nabral za 3.900 din hrane. Iste noči je bilo vlomljeno tudi v bife Franca Kolaija v Mokronogu. Tat je odnesel za 460 din cigaret. Nekaj kasneje so opazili v nekem kozolcu prenočevati moškega. Povprašali so ga za papirje, pa jih ni imel. Ugotovili so, da gre za 27-letnega Milivoja Jovanoviča iz Vranja. V plastičnih vrečkah so našli stvari, nakradene v trgovini in bifeju. Preiskovalni sodnik je odredil pripor.
Jovanovič je osumljen tudi vloma v trgovino KZ Črnomelj v Dragatušu ter poskusa vloma v trgovino na Dvoru, odkoder pa je bil pregnan.
Pet let zapora za uboj
Sodni epilog tragedije v Štrausovi gostilni v Podturnu, kjer je Sadik Islamovič streljal na Janeza Nardina
Na 5 let zapora je obsodil senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 25-letnega Sadika Islamoviča iz Kočevskih Poljan pri Dolenjskih Toplicah, ki je 18. marca letos ubil Janeza Nardina.
POGOREL TOPLER
V torek, 11. avgusta, opolnoči je strela udarila v kozolec Jožeta Lekšeta iz Hudej pri Škocjanu. Poslopje je zgorelo, z njim pa 30 ton sena, 7 kubikov desk in nekaj obdelanega lesa. Škode je za 500.000 din. Izpod gorečega kozolca je domačim uspelo rešiti tri vozove. Kozolec je bil topler s šestimi „štanti”, pokrit z opeko. Pri gašenju je sodelovalo šest prostovoljnih gasilskih društev in poklicni gasilci iz Novega mesta. Gašenje je bilo težko, ker v bližini ni vode, vleči so jo morali iz 300 metrov oddaljenega potoka.
Islamovič je stoje ob točilni mizi v gostilni Štraus v Podturnu med prepirom z Janezom Nardinom potegnil iz žepa predelano pištolo kalibra 6,35 in z njo z razdalje okoli 40 cm ustrelil Nardina v glavo. Janez Nardin je bil takoj mrtev. Senat je ugotovil, da je Islamovič storil dejanje v času, ko je bila bistveno zmanjšana • njegova zmožnost razumeti pomen početja. Poleg tega svojegaravnanja ni imel v oblasti zaradi osebnostne nezrelosti, slabših inteligenčnih sposobnosti in pijanosti.
Sadik Islamovič je povedal, da je Janeza Nardina spoznal spomladi leta 1980. Nardin je prišel k njemu skupaj z Martinom Vidmarjem okoli 11. ure zvečer. Trkala sta, Islamovič je mislil, da je kdo od domačih in je odprl. Pozna gosta sta rekla, da sta prišla na kavo. Kljub temu, da ju je prvič videl, je Islamovič. naročil ženi, naj skuha kavo. Že med kuhanjem pa je prišlo do prepira, saj je Vidmar rekel, da nista prišla na kavo, ampak obračunat. Islamovič je rekel, da smo v socializmu, pokazal je Titovo sliko, nakar je
DETONATOR
EKSPLODIRAL
Krška postaja milice je bila 5. avgusta popoldne obveščena, da se je poškodoval 76-letni Anton Bizjak iz Kalc pri Velikem Trnu, ki so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. Ugotovili so, da je imel opravka z eksplozivom. Ob operaciji pred nekaj dnevi so mu v prstih na roki našli drobce pločevine oz. plošče detonatorja.
VZROK STRELJANJA ŠE NEZNAN
,15. avgusta okrog ene ponoči je prišlo do streljanja pri gostilni Lekše v Drenovcu. Komisija krške UNZ in preiskovalni sodnik, ki sta se takoj odpravila na kraj dogodkov, sta ugotovila, da je bil med streljanjem hudo ranjen 28-letni Avgust Kink iz Dolnjega Leskovca. Bil je štirikrat zadet v trebuh, prsi in roko iz pištole kalibra 6,35. 18-letni Franc Radej, prav tako iz Dolnjega Leskovca, pa je bil zadet v roko. Iz bližine je vanju streljal 63-letni Vinko Jan iz Raven pri Krškem, za katerega je preiskovalni sodnik odredil pripor. Vzrok nočnega streljanja, še ni znan.
C	>
OGENJ V NOVOTEKSU
V ponedeljek, 10. avgusta, ob 15. uri je začelo goreti v novomeškem Novoteksu - v prlfočnem skladišču oplemenitilnice. Tu hranijo elektromotorje, rezervne dele in klinaste jermene. Goreti je začelo ob steni, kjer so na zidu obešeni jermeni, na njih pa so bile delovne halje. Domnevajo, da je začelo goreti zaradi samovžiga na kupu halj. Požar, ki so ga pogasili delavci, je povzročil za 20.000 din škode.
NEPRIMERNA HITROST - V torek, 11. avgusta, zjutraj je Dragan Stankovič iz Vranja peljal s tovornjakom proti Ljubljani. Pri Kore-nitki so na desni strani ceste zaradi manjše nesreče stala vozila. Ko je Stankovič to opazil, je zaviral, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste začelo zanašati. Na levi prometni pas ga je zaneslo v trenutku, ko je nasproti s tovornjakom pripreljal Jože Novljan iz Neve vasi. Stankovičev tovornjak se je po trčenju prevrnil na levi bok. Škode je za 350.000 din, promet je bil oviran 3 ure, do osmih zjutraj.
IZSILJEVALA PREDNOST -Ivanka Brezar iz Trebnjega je minuli četrtek ob 21.50 z osebnim avtom speljala z dvorišča hiše na Prijateljevi cesti v Trebnjem. Zapeljala je na
cesto Trebnje - Mirna peč in tam zavila v levo. Ko je pripeljala na sredino ceste, je od Trebnjega pripeljal na motorčku 21 -letni Alojz Zakrajšek iz Dol Podboršta. Kljub močnemu zaviranju in izogibanju v levo je Zakrajšek trčil v prednji del avta. V nesreči je bil Zakrajšek huje ranjen, njegov sopotnik Janez Testen pa laže. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico.
V VSEK - V petek ob 19. uri je 22-letni Stane Flajs iz Gabrijel peljal z osebnim avtom od Mirne proti Slovenski vasi. Ko je v Trstenik pripeljal z neprimerno hitrostjo v levi nepregledni ovinek, je zapeljal v desno na neutrjeno bankino. 04 tam je avto zaneslo v levo čez cesto v vsek. Škode je za 30.000 din.
Vidmar zaklel, z Nardinom sta skočila pokonci. Kot je povedal Islamovič, je nato res stopil do vitrine, kjer je imel plašilno pištolo in nepovabljenima gostoma rekel, da ju bo pobil, če ne izgineta. V hodniku stanovanja je nato prišlo do prerivanja in pretepa med Islamo-vičevim bratom in Nardinom ter Vidmarjem. Brat jo je tako skupil, da je moral k zdravniku. Nardin in Vidmar sta odšla, vendar sta se vrnila še isti večer, ko je bil Islamovič z bratom pri zdravniku. Streljala sta v Islamovičevo hišo, zaradi česar je bil zoper oba sprožen kazenski postopek. Po tem dogodku je Islamovič Nardina še večkrat srečal in se pogovarjal z njim. Menda sta Nardin in Vidmar tako nadlegovala njega in ženo, da se je ta bala sama hoditi domov. Skratka: niti pred Vidmarjem niti pred Nardinom ni imel miru.
Tragičnega dne je šel Islamovič v Novo mesto k zdravniku, nato pa je začel obiskovati gostišča. Popil je nekaj konjakov in piv, med tretjo in četrto uro popoldne se je odpeljal v Podturn, kjer je nameraval v gostilni Štraus počakati ženo, ki je delala popoldne. Tudi pri Štrausu je pil konjak in pivo, iz gostilniške sobe se je sčasoma preselil k pultu. Pristopil je Janez Nardin, začela sta se pogovarjati. Med pogovorom da mu je Nardin rekel, da lahko pride, če bo treba, še enkrat k njemu domov in ga napade. Da pa ima tudi sina, ki mu bo pri tem pomagal. Pogovor med-njima ni bil strnjen, Nardin je dvakrat ali trikrat zapustil gostilno in se spet vrnil. Islamovič je takrat vzel iz žepa pištolo, ki jo je na vlaku kupil za 6.000 din, in Nardina ustrelil. Izjavil je, da ni vedel, kaj mu je bilo, da je streljal. Ni znal pojasniti niti, na kakšen način in s katero roko je streljal. Ni se zavedal, daje Nardina zadel. Bilje tudi pijan.
Pri odmeri kazni je senat v olajšavo upošteval okoliščine v zvezi z Islamovičevo prištevnostjo, dejstvo, da še ni bil kaznovan, obteže-valna okoliščina pa je bila sama teža dejanja. Sodišče tudi ni .moglo mimo dejstva, da je Nardin s svojim obnašanjem sam veliko pripomogel k tragediji, saj je bil on tisti, ki je začel s prepirom.
Sodba še ni pravnomočna.
ZGOREL OBIRALNI STROJ ZA HMELJ
11. avgusta okrog 12.30 sta delavca sevniškega Kmetijskega kombinata, tozd Proizvodnja, v Loki pri Zidanem mostu popravljala obiralni stroj za hmelj. Ker jima je nagajal vijak, sta ga odrezala z brusilnim strojem. Pri tem so opilki padali na ostanke suhega hmelja in gumijasti tekoči trak v stroju, ki so se vneli. Stroj je popolnoma uničen in je škode za 2,5 milijona dinarjev. Zagorelo je tudi ostrešje, vendar so večjo škodo preprečili.
STRELA V HLEV DVEH SESTER
V ponedeljek, 10. avgusta, popoldne je v Vel. Brusnicah med nevihto strela zažgala hlev, last sester Marice in Jožefe Volčnjak. Sestri živita v ZDA. Hlev je uporabljal za skladišče sena Jože Mihelič iz Brusnic. Pogorelo je ostrešje, 2.000 kg sena in 1.000 kg slame. Škode je za 150.000 din. Požar so ukrotili brusniškigasilci.
IZZIVAL ROME K PRETEPU
V ponedeljek zjutraj so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 35-letnega Zvonka Hudorovca iz romskega naselja Boriha pri Rosalni-cah. Hudorovac, ki ni nikjer zaposlen, je hudo pijan prišel domov ter pričel razgrajati in izzivati k pretepu. Med takšnim početjem je vdrl v barako Antonije Hudorovac in lastnico pretepel. Ker je vse kazalo, da se Zvonko ne bo umiril, so morali poklicati miličnike.
PELJALA PO SREDI CESTE
Vinko Tratar iz Raven pri Litjji je 12. avgusta popoldne peljal s tovornjakom od Stana proti Mirni. V slabo preglednem ovinku mu je nasproti z osebnim avtom pripeljala Marinka Bevec iz Debenca. Tovornjak je ustavil in zapeljal v desno, vendar je Bevčeva zaradi vožnje po sredini ceste kljub temu trčila vanj. Škode je za 70.000 din.
Št 34 (1671) 20. avgusta 1981
DOLENJSKI LIST
7
C\	
vi	[7 emonin koiicgk j
ZAKAJ PO NAKUPIH V MAX1MARKET?
Odgovor je preprost: zato, ker povsod ni mogoče kupiti toliko reči v eni sami trgovinski hiši kot prav v Maximarketu.
Ljudje smo se že naveličali tekati od ene do druge majhne trgovine, čakati v dolgih vrstgh in se jeziti, ker vse prepogosto slišimo tisti slavni „nimamo". Ne kaže hoditi po nakupih za naše šolarje v Ljubljano ali čez mejo samo zaradi jeze. Ob brezplačnem osnovnem šolstvu ostanejo starši tako ali drugače brez plač, pa kjerkoli kupujejo. Vendar obstaja močan razlog, zakaj vam priporočam nakupe prav v Ljubljani — v trgovski hiši Maximarket. V prostrani trgovini, kjer človek lahko za svojega šolarja kupi skoraj vse — oblačila, obutev in šolske potrebščine. Pa še v gnečo ni potrebno!
tudi šolske torbice z naramnicami ali ročne iz skaja, platna in v kombinaciji obeh materialov.
Za nakup reči, potrebnih za višje oblike šolanja bo nujno stopiti nekaj stopnic nižje, v kletni prehod, kjer je posebe.n oddelek „Letra studio". Tam prodajajo risalne deske, tehnični pribor in druge pripomočke.
Vpraktičnih oblačilih in obutvi bo pot v šolo prijetnejša
Vse do 5. septembra lahko v prvem nadstropju na tekstilni etaži kupite oblačila po cenah, znižanih do 40 odstotkov. Zato se vam izplača pogledati, če boste za šolarje lahko kupili tudi kaj cenjšega za tople dni, le-teh- pa po mnenju vremenoslovcev ne bo še tako kmalu konec. Sicer so odgovorni v Maximarketu posvetili vso pozornost založenosti z oblačili za šolarje od najmlajših do odraščajočih. Na zalogi so med drugim praktične pletenine in druga trpežna in udobna konfekcija, trenirke itd.
Na športnem oddelku v drugem nadstropju boste lahko kupili športne potrebščine in športno obutev.
Od zvezkov do torbic
Najbolje je, če se ustavite kar v pritličju na oddeiku šolskih potrebščin, kjer boste lahko kupili vse šolske potrebščine, razen šolskih knjig, ža nižje in višje razrede osnovnih šol ter usmerjeno izobraževanje. Po navadi šolarji in starši veste, kaj potrebujete za posamezni razred. Če pa ne, vam bo svetovala prijazna prodajalka.
Torej na oddelku šolskih potrebščin lahko kupite vse vrste zvezkov z ličnimi platnicami s priljubljenimi motivi. Če pa se boste odločili za „na-vadne" zvezke, lahko dokupite plastične ovitke z enakimi motivi.
Za risanje boste svojim šolarjem lahko kupili risalne bloke, barvne svinčnike, vodene barvice in tempere, voščenke itd. Pa tudi raznih vrst pisal je dovolj na zalogi. Vse skupaj pa bo potrebno shraniti v lično pe-resnico.
Na zalogi imajo komplete za novo matematiko za prvošolčke. Lahko kupite posamezne elemente.
Na oddelku usnjene galanterije v pritličju trgovske hiše Maximarket boste lahko kupili
©£p\ emona globtour
novo mesto
Sejemski program Globtour jesen 1981
RIED
Mednarodni kmetijski sejem, 2. dni, avtobus, odhod 31. avgusta
PARIZ
Mednarodni sejem usnjarstva. Damska konfekcija (Salon m boutique). Salon otroških oblačil,' SISEL — mednarodni salon oblačil za šport in prosti čas, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 4. septembra, in 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 7. septembra
SICOB-PARIZ
Mednarodni sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v pisarništvu, organizacija in tehnika, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 23. septembra ^
A + A DUESSELDORF
Mednarodni sejem varstva pri delu in medicine dela, 4 dni, letalo, odhod iz Zagreba 5. oktobra
MODEVVOCHE - MUENCHEN
Mednarodni sejem mode, 3 dni, avtobus, odhod 5. oktobra
PRODUCTRONICA - MUENCHEN
Mednarodni sejem elektronske industrije, 3 dni, avtobus, odhod 10. novembra
ANUGA '81 - KOELN
Svetovni sejem prehrane, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 12. oktobra in iz Zagreba 9. oktobra
SECURITY- UTRECHT
Mednarodni sejem varnostnih naprav, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 12. oktobra
BAUTEC - BERLIN (Zahodni)
Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem 4, dni, letalo, odhod 30. oktobra
IGAFA -r MUENCHEN
Mednarodni strokovni sejem za hotelirstvo in gostinstvo, 3 dni, avtobus, odhod 23. septembra
ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO DOMOVINI IN TUJINI! INFORMA CIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Stanega 19, telefon (068) 25—125 in 25—789 576/30-81
Ostalo obutev lahko kupite na oddelku obutve prav tako v drugem nadstropju Maximarke-ta. Letos so proizvajalci še posebej prilagodili obutev potrebam vašega šolarja.
Morda še ne veste za pulte posebnih prodaj v kletni etaži Maximarketa, kjer. prodajajo raznovrstno blago, kot so tekstilni in tehnični izdelki.
Poleg dobrih nakupov tudi ugodnosti
Parkirni listek, ki ste ga dobili v kletnem parkirišču, .lahko ob nakupu blaga v vrednosti več kot 100 dinarjev žigosate pri blagajni ob plačilu računa. S tem boste imeli parkiranje do dveh ur brezplačno.
Vsako nakupovanje je, milo rečeno, utrudljivo. Tak napor boste lažje premagali, če boste kaj prigriznili in popili. V Maximarketu so številne možnosti v samopostrežni restavraciji, slaščičarni Park ali pa v bifeju Emonec v podhodu pod Titovo cesto, kjer lahko na hitro kaj pojeste in popijete. V Maximarketu so še drugi gostinski obrati, za katere pa si je potrebno vzeti malo več časa.
Maximarket torej ponuja toliko možnosti, da jih ne kaže prezreti.
Vam in vašim malčkom želim ob nakupih obilo veselja
Vaš JANEZ DOLENJSKI
t 11 I
MONTAŽNI DIMNIK
Z GIBLJIVO °
KISLOODPORNO.
OGNJESTALNO
SAMOTNO CEVJO
Uporablja se za peči in kotle od 4000 do 100 000 Kcal/h
Proizvaja:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
61000 Ljubljana, Opekarska 13 Tel.: 22-113 20-641 Telei: 31 423 YU KIP
Prodaja
in strokovni nasveti:
OPEKARNA ZALOG
Tel : 21-403, 22-291
Ozaljšani kraji in tovarne
Drevesa in vrtnice v spomin na Tita
Z akcijo 88 dreves v spomin na tovariša Tita v brežiški občini ne bodo povsod enako hiteli. Občinska konferenca SZD L je opozorila, naj v KS in delovnih organizacijah dobro premislijo, kje bodo izbrali prostor za park, da bo res trajen. V Brežicah na primer razmišljajo, da bi zasadili drevesa okoli dijaškega doma. Tudi v nekaterih krajevnih skupnostih imajo že skoraj dokončne predloge in jih bodo verjetno izpeljali do občinskega praznika, 28. oktobra.
V KS ustanavljajo odbore, ki si prizadevajo, da bi z drevjem in zelenjem olepšali predvsem krajevna središča, kjer se ljudje največ zadržujejo. V delovnih kolektivih se prav tako ogrevajo za polepšanje okolja, le da bodo namesto dreves zasadili vrtnice,
; ki potrebujejo manj prostora.
X | ✓
NOVA KOLEKCIJA BETI
V prodajnem oddelku Beti imajo polne roke dela s kolekcijo pomlad -poletje 82, ki jo bodo pričeli kupcem prikazovati te dni. Kot je že dolgoletna navada, bodo to storili na revijah, ki bodo skoraj dva meseca na Vinomeru. Manekenk si ne bodo sposojali drugje, saj je dovolj brhkih in postavnih domačih deklet. V novi kolekciji prevladujejo kopalke.
PRIZNANJA
POKLEŠKIM
GASILCEM
Ko je v nedeljo, 16. avgusta predsednik sevniške KS in direktor rudnika nekovin Blanca v ustanavljanju Oton Šket odprl nov dom pokleških gasilcev, so mnogi člani tega društva prejeli lepa priznanja. Prizadevni predsednik in duša gradnje Vlado Martinkovič je prejel gasilsko odlikovanje 2. stopnje. Plamenico 3. stopnje sta prejela Jože Ašič in Jože Kozole. Vrsta članov je prejela priznanja za 20-letno in 10-letno delo v društvu.
VSI NA DOPUSTU
V vseh krajih ribniške občine se čuti, da je sezona letnih dopustov. Najbolj se to vidi pri gostilnah, ki so zaradi letnih dopustov zaprte. Krajši delovni čas imajo tudi nekatere trgovine, trafike in drugi Tako se uspešno vključujemo v prizadevanja, da bi čimveč iztržili od tujih turistov. Turisti se najbolj drenjajo na cesti, ki vodi proti Jadranu.
M. G.
PIONin
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR NOVO MESTO, TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT
razpisuje proste delovne naloge in opravila za:
1. 1 TEHNOLOGA ZA VRTANJE IN MINIRANJE
2. 1 MINERJA
3. 4 KV KLJUČAVNIČARJEV
4. 2 STRUGARJEV
POGOJI ZA SPREJEM:
pod tč. 1 — diplomiranj rudarski inženir in 2 leti delovnih izkušenj ali rudarski tehnik in 5 let delovnih izkušenj; pod tč. 2 — VK miner z opravljenim minerskim izpitom in 4 leta delovnih izkušenj,
pod tč. 3 in 4 — končana poklicna šola ustrezne smeri.
Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP Pionir, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
618/34-81
SLOVENIJALEC - ŽIČNICA TOZD „Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike" RIBNICA na Dol.
Opekarska 8
vabi k sodelovanju več delavcev za izvrševanje del in nalog:
- KLJUČAVNIČARJEV, -VARILCEV, - MONTERJEV NA TERENU.
Pisne vloge z dokazili o izobrazbi oziroma ustreznih delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenijales Žičnica, TOZD „Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike" Ribnica na Dol., Opekarska 8.
619/34-81
V.
V DREVO IN SMRT
15.	avgusta ob -1.15 ponoči se je zgodila huda prometna nesreča na lokalni cesti med Pohanco in Zdolami. V nesreči je izgubil življenje 25-letni Ivan Koršič iz Arnovega sela. Med vožnjo proti domu je Koršič, verjetno zaradi neprimerne hitrosti ali utrujenosti nenadoma zapeljal s ceste in se zaletel v drevo. Pri tem je avtomobilu odtrgalo streho, zapeljal pa se je še v bližnji sadovnjak, kjer je spet trčil v drevo. Hudo poškodovanega Koršiča so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu umrl.
KULTURNE PRIREDITVE
Pri metliški Zvezi kulturnih organizacij si prizadevajo, da bi jeseni pripravili več kulturnih predstav v domovih krajevnih skupnosti, kjer so za te prireditve ljudje prikrajšani. Tako naj bi razne prireditve organizirali zlasti v večjih krajevnih središčih, kot so Suhor, Radoviča, Drašiči, Božakovo in Gradac.
TURISTI IN GASILCI
V začetku avgusta o bile v ribniški občini tri zanimive prireditve. Turistično društvo Grmada nad Ortnekom je pripravilo tradicionalno (že 22. po vrsti) srečanje dolenjskih turistov, ki se ga je udeležilo okoli 1.000 turističnih delavcev in izletnikov iz bližnje in daljne okolice. V Lipovcu (KS Dolenja vas) so slavili gasilci, ki so razvili svoj prapor, v kulturnem programu pa so nastopili člani KUD „France Zbašnik".
RAZPIS
TRDINOVIH NAGRAD ZA LET01981 IN NAGRAD OBČINE NOVO MESTO
Na podlagi 14. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79), 11. člena odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/75) ter Pravilnika o podeljevanju priznanj Dolenjski list 40/76—4) je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na 155. seji dne 23. junija 1981 sprejel sklep o razpisu
TRDINOVIH NAGRAD IN NAGRAD OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1981
1.
Trdinova nagrada se podelj'uje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto ki dosežejo pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju.
2.
Nagrada občine Novo mesto se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki do.ežejo pomembne uspehe na gospodarskem, političnem ali športnem področju.
3.
Predloge za podelitev priznanj lahko podajo: družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in društva.
4.
Predlog za priznanja je potrebno predložiti izvršnemu svetu občinske skupščine Novo mesto pismeno z obrazložitvijo ' najkasneje do 19. septembra 1981.
Sekretariat skupščine 5	.	in izvršnega sveta
626/34-81
V ■
rasica
EKONOMSKO ADMl NISTRATIVNI SOLSKl CENTER NOVO MESTO
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
SNAŽILKE
Kandidati naj pošljejo prija; ve v 15 dneh po obja^ razpisa komisiji za delovn* razmerja EASC mestu.
v NoveH*
8
DOLENJSKI LIST
Št 34 (1671) 20 avgusta 198’
PRILOGA
Znameniti Jerome Jerome je napisal smešno knjigo Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Naše tri čolne — dva kanuja in kajak — smo pripeljali v Osilnico s kamionom, ne na razstavo, marveč da se bomo spustili z njimi po Kolpi do Metlike. Naš ,,podvig" ne bo zabeležen v nobeni knjigi rekordov ali pogumnih dejanj, bo pa ostal lep spomin na šest dni, preživetih daleč od gneče obmorskih, obbazen-skih ali objezerskih krajev. Osilnica je majhen kraj in do kruha se boste dokopali šele okrog desete ure dopoldne, saj ga pripeljejo sem z Reke in ne morda iz Kočevja, kot bi človek skiepal. Boste pa zato lahko prej zajtrkovali v gostilni Micke Kovačeve v vasi Selo, ki si podaja roko z Osilnico. Gostilna je lepo urejena, ob sobotah prirejajo piese in Micka Kovačeva zatrjuje, da je zmeraj vse polno. Od Osilnice do izvira Kolpe je dobri dve uri hoje navkreber, po debelem hladu, ki ga daje gozd Baje ni malo tistih, ki si privoščijo ob vikendih izlet do izvira pod velikansko skalo, do jezerca, v katerem bi težko držali boso nogo v hladni vodi več kot dve minuti Temperature res nismo izmerili, a bojda ne presega sedem Celzijevih stopinj, ob majhnem jezeru je tudi prostor, na katerem lahko spi hkrati v vodoravni legi kvečjemu deset odraslih ljudi Je pa tam lepo, mirno, tihotno znakov civilizacije, kot so konzervne škatlice, polivinilaste vrečke in tako naprej, na srečo še m videti. Naj tako tudi ostane' Čolnov nismo vlekli k izviru, malokdo ali celo nihče tega ne počenja, bilo bi prenaporno, nesmiselno, pustili smo |ih na hrvaški strani blizu Osilnice, v vasi Hrvatsko, kjer govore ljudje mešanico slovenšči ne in hrvaščine, narečje, ki ga je slišati v vseh krajih ob Kolpi
Prvi dan smo se odločili prevesiati pot od Osilnice do Pirč, kraja blizu Broda na Kolpi. Če temu sploh lahko rečemo veslanje, kajti več smo hodili, vlekli in prenašali čolne, kot pa se resnično vozili. V tem predelu je namreč Kolpa Plitka, polna skal, brzic in razrušenih jezov, ki s° nekoč usmerjali vodo k mlinom in žagam, nekoč dejavnim, danes v glavnem v razpadanju. P^več bi bilo tvegano spuščati se po vodi, iz katere štrlijo ostre in nepremakljive skale, tvegano tako za Elanove čolne iz poliestra kot tudi za betice iz kosti, kože in nekaj mesa. Kljub Pazljivosti pa se zgodi, da se prekucneš v vodo, k' je neprijetno hladna, marsikatera spuščajoča se skupina je morala prekiniti izlet, ker je čoln Počil po dolgem in počez. Nam se kaj takega ni godilo. Po večerji v gostilni Bože Bukovač v
V viniškem avtokampu se šopirijo v glavnem tujci. Na večernem plesu je bolj malo vrtečih se, Školnik že lep čas obnavlja edino gostilno v Župančičevem rojstnem kraju. „Počasi gre, a bo. Bajta je stara preko tristo let. Na enem koncu sezidaš, na drugem podre," pripoveduje mladi gazda Kazimir. Lepe hiše prosvetarjev in zasebnikov dajejo kraju videz novega zaselka, ki se je razprostrl ob osnovni šoli. Kako je z nekdaj zelo dejavnim klubom OZN? Kaj je z zamislijo o mednarodnem naselju? Ne sprašujem, zato ne dobim odgovora. Kruh prodajajo na dveh mestih. Babnice hočejo porušiti vrstni red prihajajočih kupcev, ki govorijo v domala vseh evropskih jezikih. Prebivalci kampa, ljudje izpod platnenih streh, kjer najdeš vse, tudi barvne televizorje. Zavlečemo se v krmo nad hlevom blizu viniške žage in mlina.
Blizu Preloke pritegne našo pozornost star možiček z doigo brado in debelimi očali. Vsi ga poznajo pod imenom Josipe. Živi ob Kolpi s psom Vukom pod improviziranim šotorom. Vesel človek, pravi, da ima pet čolnov Brado si je pustil rasti lam 4 maja, ko je urml Maršal Zaobljubil se je, da se ne bo več bril Ljubil je in še ljubi Tita. Pozimi odide v vas, da prebarva čolne
V Damlju nas opozori majhna črna ploščica z belimi črkami, da je tu prestopila Koplo sloven ska delegacija, ki se je udeležila II zasedanja AVNOJ Mlad, so postavili na majhnem kopal, šču bite Dali so mu im.p Žeja. Hladilnika nimajo, pivo hlade kar v reki
Adlešičam so se ihtavo pripravljali na gasilsko veselico Igral je ansambel Toneta Kmetca Koliko so kasirali mi m hotel nihče povedati. Sendviča ali kaj drugega za pod zob v Adiešičib ne boste dobili Na kopališču tabori mularija iz Crnondja Do petih zjutraj igrajo na orglice in pojejo. „Škodo delajo, a kaj jim hočem," se mi potoži drugi dan lastnik travnika, kamor zahajajo kopalci
Podzemeljsko kopališče je zasedeno s Črnomaljci, čevapčiče lahko dobite v enem od kioskov. Po osemdeset dinarjev porcija. Vseskozi do Metlike: ribiči, ribiči, ribiči. Na skalah pred Primostkom nudisti. Prvi nagci na približno sto trideset kilometrov dolgi poti. So to morda pionirji načrtnega gojenja ,,golih predelov" ob reki Kolpi? Zamisel o tem je že bila, a je padla v vodo. Tako kot steklenica na metliškem kopališču. Sestop iz čolna in na podplatu kri. Plačilo n.ipredku?
TONI GAŠPERIČ
ženska srednjih let Prek tedna je sama, ob sobotah in nedeljah jo obiščejo sorodniki Kolpa je tu že prijetno topla Drago Jonke, domačin in gostilničar iz Dola, nam pove, da radi zahajajo sem predvsem ljudje iz Kočevja, prejšnja leta več, letos da jih je bolj malo. Vzroka ne ve. Taborijo, lovijo ribe, zvečer se zabavajo v njegovi gostilni. Prespimo.
Na poti od Dola do Vinice opazim spremembo. Med vasema Blaževci—Sodavc.i je še lani vozil brod. Prevažal je vozove, avtomobile, ljudi. Zdaj stoji tam most. Slavnostno so ga odprli za dan vstaje slovenskega ljudstva. Govornik je bil Aleš Bebler. Še zdaj visijo po vaseh plakati, ki vabijo k otvoritvi. Ljudje so ponosni na pridobitev, most si hodijo ogledovat, kot smo mi včasih zrli v pr/e metre asfalta, ki so ga polagali po Metliki. Počasi, a vztrajno prihaja tudi v te kraje napredek, vasi se naenkrat ne zdijo več tako Bogu za h'btom, tako odmaknjene od vsega dogajanja.
Brodu na Kolpi smo zaspali v nekem seniku v Pirčah . .
Do Dola pri Starem trgu je bilo treba veslati ves dan. Kolpa je tu že debelejša, bolj nabrekla, kot radi pravijo domačim, naravni in umetni jezovi laže prevozljivi, po dnu je videti bele trebuhe poginjenih rib Prebivalci pravijo, da je večkrat slišati zamolklo pokanje, predvsem zju traj in zvečer. Dinamit. Krivolovci brez čuta do narave, požrešneži, ki bi zaslužili krepke batine. Naviti pa bi bilo treba ušesa tudi vsem tistim, ki mečejo v vodo odslužene predmete: avtomobilske gume prevladujejo, v vodi smo videli tudi dva zarjavela avtomobila. Nista bila domače izdelave. Nekaj ribičev je spretno metalo trnke, laks je šumel po zraku kot kavbojski laso. Štirje potuhnjenci so vlekli iz vode nastavljeno mrežo, obračajoč^ nam hrbte, da jim ne bi prepoznali obrazov. Cim bolj se približujemo večjim zaselkom, tem bolj je čutiti mačehovski odnos do vsega naravnega. V vasi Žage živi samo še
MlH
■mm.
priloga	dolenjske
lovec na mine, in s sonarjem otipava morsko dno. Ko začuti mino oziroma predmet, ki je podoben mini, se prižge žaromet in osvetli predmet. Lovec na mine lahko na svojem televizijskem zaslonu vidi, za kakšen predmet gre, in temu ustrezno ukrepa.
„Riba" uniči mino tako, da lovec na mine pripelje „ribo" nad mino in jo zadržuje v ustreznem položaju s pomočjo pomožnih motorjev. Nato prek posebne hidravlične naprave spusti z „ribe" eksplozivni naboj do dva metra daleč od mine. Ko je to storjeno, se „riba" umakne oziroma vrne. Eksplozivni naboj, ki ga je „riba" položila ob mino, ima poseben akustičen sprejemnik, ki aktivira naboj v trenutku, ko lovec na mine na ustrezni razdalji povzroči eksplozijo majhne podmorske bombe. Na to eksplozijo namreč akustični
VOJAŠKI KOTIČEK
Z nRIBAMI” ZOPER MINE
Za odkrivanje in uničevanje morskih min bo italijanska mornarica v prihodnje uporabljala posebne umetne „ribe" MIN (Mine Identification and Neutralization), ki jih bo v kooperaciji izdelovalo več italijanskih podjetij.
„Riba" za odkrivanje in uničevanje morskih min je podolgovata in ovalna. Dolga je 355 cm in debela 105 cm, težka pa 1300 kg. Njeno ohišje je aluminijasto, ima pa hidravlični motor, ki jo poganja s hitrostjo do 5 vozlov. V sprednjem delu je vgrajen sonar, s katerim „riba" išče mino. Poleg tega ima še televizijsko kamero in močan žaromet za osvetljevanje cilja. Poleg glavnega sta še dva pomožna motorja, s pomočjo katerih je mogoče „ribo" zadržati v ustrezni legi. Na spodnji strani je pritrjen eksplozivni naboj, kije težak 120 kg, vsebuje pa 85 kg razstreliva.
v
V zadnjem delu „ribe" je navit 1000 metrov dolg kabel, po katerem lovec na mine pošilja (navadno iz miniaturne podmornice) „ribi" vse potrebne ukaze oziroma sprejema televizijsko sliko o odkriti mini. Naj še omenimo, da se „riba" lahko spusti do globine 150 metrov.
Kako „riba" MIN išče mino? „Riba" plava v skladu z navodili oziroma signali, ki jih daje
sprejemnik takoj reagira in sproži svoj naboj, ki je dovolj močan, da uniči tudi ob njem ležečo mino.
Opisani postopek pa ni najboljši, ker se lahko zgodi, da hkrati uporabljajo po več „rib" in da v takem primeru eksplozija podmorske bombe predčasno aktivira naboje na drugih „ribah" in jih seveda uniči. Taka eksplozija pa ne bi uničila samo „rib", p/a v lahko bi poškodovala ali uničila lovce na mine, če bi bili v tistem trenutku blizu svojih „rib". Da bi to preprečili, nameravajo v italijanski mornarici te naprave izpopolniti tako, da bo eksplozija podmorske bombe prek akustičnega sprejemnika aktivirala samo tisti eksplozivni naboj oziroma uničila le tisto mino, ki jo lovec na mine namerava onesposobiti, ne pa tudi drugih, ki so še „v postopku".
Tako, kot je opisano, bi „riba" MIN uničevala mine, ki ležijo na morskem dnu. Kaj pa sidrane mine, ki so privezane in lebdijo v ustrezni globini?
Postopek za uničevanje teh min je nekoliko drugačen. „Riba" bi se taki mini oziroma vrvi, na katero je privezana, prevideno približala in avtomatično oklenila vrv s posebnimi eksplozivnimi čeljustmi. Ko bi se „riba" oddaljila, bi čeljusti eksplodirale in pretrgale vrv. Mina bi se takoj dvignila na površje, kjer bi jo lahko uničili na običajen način.
sodobno in ceneno
Tudi pohištvo je zadnje čase postalo manj dosegljivo kupcu s poprečnim življenjskim standardom, pa zato ni obupati, da bi imeli stanovanje prazno. S popustom je večkrat dobiti razne regale. Če jih postavite enega vrh drugega, imate precej prostora za shranjevanje najrazličnejših predmetov. Taka zamisel ni uporabna samo za okrasne predmete, ampak tudi za čevlje, perilo itd.
gremo v šolo
in tako bomo ponudili kompleten obrok, katerega priprava nam ne bo vzela več kot pol ure. S poobedkom bo najmanj dela, če ponudimo kar sveže sadje ali pripravimo sadno solato. Lahko pa ponudimo tudi kupljeni sladoled, ki ga z malo „popravki" spremenimo v osebno specialiteto: prelijemo ga z likerjem, vmešamo med sadno solato, ponudimo s kompotom itd. Za pripravo toastov so prav tako številne možnosti, odvisno pač, kaj imamo pri roki. Oglejmo si nekaj možnosti (recepti so preračunani za dve osebi).
IZDATEN KRUH Z BANANAMI IN PARADIŽNIKI
Potrebujemo: 2 rezini črnega kruha, 50 g masla, 125 g sočne goveje ali kuhane gnjati, 2 banani, 4 paradižniki, 2 žlici majoneze, 2. žlici jogurta, sol, poper, limonin sok, 1 žlica drobnjaka.
Kruh namažemo z maslom in obložimo z rezinami gnjati, narezanimi bananami in paradižniki. Iz majoneze in jogurta zmešamo omako, ki jo začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom ter prelijemo po kruhu in potresemo z drobnjakom.
TOAST Z RIBAMI
Potrebujemo: 100 g šampinjonov iz pločevinke, 200 g dimljene ribe (občasno jo prodajajo v ribarnicah), 2 paradižnika, 4 rezine toasta, 10 g margarine, sol, česen v prahu, 4 rezine sira.
Segrejemo žar ali pečico. Šampinjone, ribe in paradižnike narežemo na tanke rezine. Toast opražimo, ga namažemo z maslom in obložimo z narezanimi ribami, šampinjoni in paradižnikom. Posolimo in potresemo s česnom, povrh pa naložimo sir. Pečemo 3 minute. Zraven lahko ponudimo solato.
POLNJENE
ZEMLJE
Potrebujemo: 4 žemlje, 50 g gauda sira, 1 čebula, 2 paradižnika, 100 g svinjskega sesekljanega mesa, 100 g govejega mletega mesa, 1 jajce, sol, poper*, 1 žlička sladke paprike, zeliščna začimba (bazilika, timijan, rožmarin).
Pečico segrejemo do srednje temperature. Žemlje pri vrhu
Še malo pa se bo poletje prevesilo v jesen in še prčj se bodo odprla šolska vrata. Mame so že v skrbeh, kako obleči otroke za prve jesenske dni. Morda vam ugaja predlog na sliki? Telovniku iz rebrastega žameta dopletete rokave in ovratnik v ustrezni barvi pa bo topla jopa za šolarko hitro gotova.
Kuha PETER BEVC
bogato
obloženi toasti
Za pripravljanje kompletnih večerij ali drugih obrokov za goste imamo vse manj časa. Zato pa lahko večerjo ali kosilo odlično nadomestimo z bogatejšim bifejem. Kaj ponuditi gostom ali tudi samo svoji družini, je odvisno od gospodinjinega okusa, domišljije in seveda možnosti. Izbira pa je zelo raznovrstna: mesne in ribje plošče, plošče s sirom ali obloženimi jajci, pikantne mešane ali mesne solate in omake, razne sladice in drobno pecivo, sadje, ali pa — da je še enostavnejše — le malo bogatejše sendviče. Seveda ne sme manjkati pijača.
Lahko pripravimo obložene in popečene kruhke — toaste (ime se je pri nas že,povsem udomačilo). Če se znajdemo, so dokaj hitro pripravljeni, tako da se lahko izvlečemo iz zagate tudi ob nenadejanih obiskih. Ne mislimo običajnih, hitro pripravljenih obloženih rezin za večerjo, ampak bogate hladne in vroče toaste. Lahko jih dopolnimo z juho (kar iz vrečke), solato in poobedkom,
nekoliko odrežemo in jih izvotlimo. Sir, čebulo in paradižnike narežemo na drobne kocke, jih zmešamo z mesom in jajcem, popopramo, začinimo s papriko in zeliščno začimbo. Zmes nadevamo v žemlje in pečemo 15 minut. Poleg ponudimo solato in kisle kumarice.
TOAST S ŠAMPINJONI IN
PARADIŽNIKI
Potrebujemo: 100 g šampinjonov, 100 g kuhane gnjati, 4 paradižniki, sol, poper, česen v prahu, 80 g gauda sira, 4 rezine toasta, 20 g masla, 1 žlica drobnjaka.
Šampinjone, gnjat, paradižnike in sir narežemo na tanke rezine. Kruh namažemo z maslom, obložimo z gobami, gnjatjo in paradižnikom, solimo, popopramo in potresemo s česnom. Na vrh naložimo sir in pečemo pod žarom ali v pečici, dokler se sir ne raztopi. Zraven lahko ponudimo krožnik čiste mesne juhe.
LOVSKI
TOAST
Potrebujemo:	pol	kilograma
šampinjonov, 10 g masla, 1/8 litra smetane, 1 žlica moke, sol, poper, ščepec paprike, ščepec čebule v prahu, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 4 rezine toasta, 4 rezine svinjske pečenke, 2 žlici naribanega sira.
Segrejemo žar. Šampinjone narežemo na tanke rezine ji jih dušimo 10 minut s čebulo in maslom. Smetano zmešamo z moko in gobe zgostimo. Solimo, popopramo, začinimo s papriko. Toast popečemo,, obložimo s pečenko in gobami ter potresemo s sirom. Za kratek čas postavimo pod žar.
Naša prva jedrska elektrarna v Krškem prihaja z napovedanim začetkom obratovanja v središče zanimanja najširše javnosti. O njej razpravljajo tako znanstveniki kot popolni laiki. Govori se o Številnih podrobnostih, žal, precej na pamet in nestrokovno, k čemur je veliko pripomoglo premalo objektivnega pisanja o našem jedrskem Prvencu. Pogovor med investitorji, ki seveda [Jtenijo, da je JE Krško med najbolj domišljenimi jedrskimi elektrarnami na svetu, in znanstveniki, ki opozarjajo predvsem na zaščitne ukrepe in Postavljajo krško tehnologijo tja, kamor realno spada, je bil često razumljen črno—belo. Kot dvoboj enih, ki so za jedrsko energijo, in drugih, ki so proti. Za tak spopad seveda ni šlo, dialog je samo prispeval k večji varnosti elektrarne.
2 MESECA ZAMUDE
Vprašanje, na katerega zdaj vsi čakajo odgovor je: kdaj bo jedrska elektrarna Krško začela obratovati? Nanj je težko odgovoriti, ker se načrtovani roki stalno spreminjajo. Po informaciji z dne 15. oktobra lani naj bi ta elektrarna z instalirano močjo 632 megavatov in proizvodno kapaciteto 4,5 milijarde kilovatnih ur letno začela obratovati 15. oktobra letos. Po isti informaciji pa bi reaktor moral biti napolnjen marca letos. Ta rok je bil, kot vemo, prekoračen, reaktor so napolnili šele v začetku maja. S tem se je celoten program premaknil za dva meseca. Iz julijskega poročila JE Krško skupnosti elektrogospodarskih organizacij Hrvatske se vidi, da je bila sinhronizacija elektrarne z mrežo predvidena za 1. julij letos, neka dela, ki ne i vplivajo na pogon elektrarne, naj bi končali v času poskusnega dela. Slovenske inšpekcijske službe pa so zahtevale, da se ta dela opravijo pred začetkom poskusnega dela, nakar je bil termin ponovno prestavljen. Zatem je bilo kot realno predvideno, da bo tako imenovana prva kritičnost reaktorja dosežena 20. julija. Komisija, ki naj bi ugotovila, ali so za prvo kritičnost izpolnjeni vsi pogoji, se do 8. avgusta še ni sestala.
V postopku spuščanja elektrarne v pogon sledi polnitvi reaktorja in samostojni kontrolirani jedrski reakciji sinhronizacija z električnim omrežjem in nato dejansko spuščanje v pogon. Posebna komisija daje strokovno mišljenje za vsako od teh štirih faz. Če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jamčijo varnost elektrarne, da komisija komiteju za energetiko priporočilo za soglasje posamezne faze. Odločitev o puščanju elektrarne v obratovanje da pristojni slovenski organ po dobljenem priporočilu hrvaške in slovenske komisije in soglasju hrvaškega komiteja za energetiko. Postopek torej še zdaleč ni preprost, roki se sicer lahko načrtujejo, končni datum spuščanja elektrarne v obratovanje pa določijo izpolnjeni pogoji.za varnost obratovanja.
VSAKOMUR DOSTOPNO KONČNO POROČILO
Nekoliko se je zapletlo tudi, ker je sekcija hrvaške SZDL za zaščito in varstvo človekovega okolja postavila ob koncu lanskega leta pogoj, da mora priti končno varnostno poročilo - FSAR finale safety analyse report) v javnost in v roke ysakogar, ki meni, da je lahko zaradi obratovanja Jurskega reaktorja ogrožen, šest mesecev pred petkom obratovanja. To poročilo pa še ni “okončano, stalno se dograjuje, čeprav je že dano v oceno inštitutoma Rudjer Boškovič in J°žef Stefan. Razprava o njem se ne more, ker je n8dokončano, niti začeti.
Ko pa bodo izpolnjeni vsi pogoji, ne bo več akanja. JE Krško je prevelik objekt, ekonomski razlogi ne dovolijo prevelikega čakanja, še
, priloga dolenjskega li
SVET SE JIH BOJI, VENDAR JIH GRADI
posebej ne, ko ne bo več ugovorov. Seveda pa ekonomika in električna suša ne moreta prisiliti strokovne komisije, da bi izdala soglasje za katerokoli fazo, če pogoji niso izpolnjeni. Ko gre za jedrsko varnost, čas in odlaganje ne pomenita veliko.
Zato podatek, da stane vsak dan zakasnitve JE Krško polnih 20 milijonov dinarjev, čeprav je zares osupljiv, ne more in ne sme izzveneti kot argument prisile. Če se je že toliko zamujalo, za kar je nedvomno nekdo kriv, če je jedrska stala bistveno več, kot je kdo načrtoval, zaslužijo Krčani in ljudje ob Savi vsaj določeno varnost. Začetka obratovanja ne bi smeli pospešiti prav nobeni gospodarski razlagi, peuranjen začetek bi lahko povzročil proizvodnjo v oporečni elektrarni.
Taki primeri niso redki v državah tako imenovanega tretjega sveta, ki si ne morejo privoščiti ustavitve elektrarne, čeprav onesnažujejo okolje. Ena od takih elektrarn je v Tarapuru v Indiji, ki skrajno zastruplja okolje, vendar je ne ustavijo, ker bi se sicer ustavilo tudi gospodarstvo tistega območja. V časopisu Natur, iz katerega je gornji podatek, lahko zasledimo tudi trditev, da JE Krško nima tako imenovane referentne elektrarne. To preprosto pomeni, dav državi izvoznici (ZDA) še ni bila zgrajena in testirana slična jedrska elektrarna, kar je pogoj za prodajo licence. Jugoslovanskemu reaktorju z dvema parnima vodoma je bila referentna elektrarna v Braziliji, tej pa podobna elektrarna v Puerto Ricu. Dela na portoriški elektrarni so bila leta 1972 prekinjena, tako da je zdaj naša elektrarna „poskusni kunec" za naročene reaktorje v Egiptu, Koreji in na Filipinih. In ko so nekateri strokovnjaki prav zaradi tega strožji pri ocenjevanju elektrarne, v sami elektrarni menijo, da ni referenčnost nobena mana, še posebej, ker so med graditvijo upoštevali niz izboljšav, ki jih je priporočil VVestinghouse.
KAM Z GORIVOM?
Med očitki na račun varnosti JE Krško je največji tisti glede premajhnega skladišča za iztrošeno radioaktivno gorivo. Po podatkih, navedenih med razpravo, ki jo je o elektrarni priredila hrvaška sekcija za zaščito človekovega okolja, je zmogljivost bazena obe elektrarni štiri tretjine polnjenja reaktorja. To pomeni, da je v tem skladišču prostora za eno celo praznjenje
reaktorja (ob nesreči četrte kategorije morajo reaktor izprazniti) in eno izmeno goriva, ki sledi po letu dni obratovanja. Kot razlog za premajhno skladišče goriva v JE Krško navajajo, da je prvotni dogovor z VVestinghousom določal, da je treba radioaktivno gorivo vrniti v ZDA. Za Carterjeve vladavine je bilo rečeno, da izrabljeno gorivo lahko ostane v Jugoslaviji. Sedanje skladišče da omogoča delo elektrarne do 1983, medtem pa bi pravočasno razširili bazene. Pravzaprav ne gre za razširitev bazena, ampak za vgraditev rešetk, ki bi omogočale gostejše pakiranje obsevanega goriva. Na tako rešitev gledajo nekateri znanstveniki dokaj skeptično.
Težava, ki nekatere še vedno muči, je reka Sava. Ko je bil govor o lokaciji današnje elektrarne, je bil eden od pogojev čiščenje odpadnih voda tovarne celuloze Djuro Salaj v Krškem. Za nemoteno delo jedrske elektrarne, ki ima pretočni sistem hlajenja, bi morala biti Sava druge in ne četrte kategorije, kot je sedaj. Ta skoraj 10 let stara zahteva še do danes ni izpolnjena. JE Krško je Še jeseni trdila, da bodo tovarno papirja zaprli, če do začetka obratovanja ne bodo zgrajene čistilne naprave. Danes elektrarna pristaja na kompromis, zadovoljila se je s podpisom pogodbe, ki jamči, da bodo čistilne naprave zares zgrajene. Slovensko vodno gospodarstvo se je svoj čas obvezalo, da bo Sava do danes drugi kategoriji, gradnjo čistilnih naprav je predvidela tudi hrvaška stran. Žal obljubljeno ni izpolnjena in je kar verjetno, da bo tudi drugo nuklearko (pod Zagrebom) hladila voda četrte kategorije. Zaradi umazane Save bo morala elektrarna pogosto vključevati hladilne stolpe.
MORILSKEMU KLORU SO SE ODPOVEDALI
Predvideno je bilo, da bodo obraščanje in zamašitve hladilnega sistema elektrarne preprečevali z velikimi količinami klora (2,5 tone na dan). O tem podatku se dolgo ni nič govorilo. Šele ko je začela biti plat zvona hrvaška sekcija za zaščito človekovega okolja, ki ji je bilo znano, kako velike količine klora, ki gre v morje, uničujejo vse živo pred JE Anglidos Res v Braziliji, so prepovedali uporabo klora in drugih biocidov v glavnem hladilnem sistemu. Kaj bi bilo, če se sekcija ne bi oglasila?
Ker je JE Krško zgrajena na neregulirani reki, kar, mimogrede, ameriški zakon prepoveduje, je
sekcija za zaščito človekovega okolja pri hrvaški SZDL terjala tudi študijo, kakšen bo vpliv JE na poljedelsko zemljišče. To je nujno potrebno tudi zaradi tega, ker Zagreb načrtuje melioracije Črnec polja. Zemljišče bodo zalivali s savsko vodo, torej z vodo, ki bo radioaktivna. S tem pa je treba biti posebno previden, čeprav je res, da JE Krško med poplavami ne sme izpuščati v reko radioaktivnih odpadkov. Te bodo skladiščili v tankih za tekoče odpadke, katerih kapaciteta pa je za 200 dni.
VODA ZAENKRAT NE BO OGROŽENA
Mnoge skrbi tudi, kaj bo z zagrebškimi vodnimi zajetji, ko vendar slišijo, da jedrska elektrarna med obratovanjem stalno spušča v Savo tako imenovane produkte aktivacije in produkte korozije — radioaktivni odpad. To so mangan, kobalt, krom, nikelj in nekaj cinka. Strokovnjaki trdijo, da sedanja vodna zajetja zaradi tega niso ogrožena. Po dosedanjih raziskavah se radionuklidi zaustavijo v začetnih slojih, ki vsebujejo vodo. Krom se je na primer med poskusom v naravi vezal za sediment, medtem ko ga pesek med laboratorijskim poskusom ni zadržal. Vse raziskave pa se tičejo sedanjih vodnih zajetij in ne dajejo nikakršnih zagotovil za morebitna zajetja bliže Savi, še posebej ne na njenem levem bregu.
Do prve kritičnosti mora biti nared tudi načrt za zaščito poškodovanih in za njihovo zdravljenje. Brez tega ne bo soglasja za verižno reakcijo. Po medrepubliškem dogovoru je prevzela aktivno zaščito SR Slovenija, pasivno pa SR Hrvatska. V primeru jedrske nesreče bo zdravstveno zaščito nudil Klinični center v Zagrebu. V Krškem je zgrajena in opremljena zasilna ambulanta, kar je bil eden od pogojev za soglasja za verižno reakcijo. V eni izmeni bo delalo v jedrski elektrarni 14 delavcev raznih specialnosti, med njimi trije operaterji s posebnimi pooblastili. Po nesreči v JE „Otok tri milje" pa je elektrarna dolžna namestiti še dva človeka v eni izmeni, in sicer operaterja in tehnologa.
Že precej časa se govori, da bo naša elektrarna delala 6.000 ur na leto. Nekateri o tem dvomijo, saj reaktorji krškega tipa običajno delajo 34 do 54 odstotkov časa. JE Krško načrtuje v prvem letu 5.000 ur dela z vso močjo, v naslednjih letih " pa celo 6.500 do 7.000 ur. Kaj bo prinesel takšen rekord?
TEMELJIT POUK Z DRAGIMI NAPAKAMI
Danes se že «e, da so v Krškem precej grešili. Pravijo, da zato, ker je bilo premalo znanja. Tuje izkušnje bi lahko veliko bolje uporabili. Med drugim gre v Krškem za elektrarno majhne moči - premajhne za tako veliko investicijo — 21 milijard dinarjev. Za močnejšo elektrarno je bila mreža preslaba. Ker ni nihče dovolj gledal v prihodnost, je bila izbrana tudi slaba lokacija, na kateri ni več prostora za graditev drugega bloka elektrarne. Nova lokacija, nova infrastruktura bo drugo elektrarno, ki jo v Prevlaki načrtujeta Slovenija in Hrvaška, samo podražila. Na napakah smo se na žalost vendarle veliko naučili.
Da pa bi se izognili vsaj tistim, ki so še pred nami, pa bi bo treba v prihodnje ustanoviti posebno službo, ki bi se ukvarjala samo z jedrsko varnostjo. Ta služba bi spremljala jedrski program od izbire lokacije, projektiranja, graditve, proizvodnje opreme in materiala do spuščanja v obratovanje. Služba bi delala vzporedno z investitorjem. Ne bi ovirala njegovega dela, omogočila bi, da bi se delalo bolje in hitreje. Vse namreč kaže, da postajajo jedrske elektrarne nujno zlo današnjega sveta, ki se jih boji, vendar jih gradi.
„Kadar gredo v boj možje, vojska, ki jo je ustvarila država, odrasli možje, je to njihova dolžnost do domovine, dolžnost vsakega državljana in rodoljuba. Kadar pa gredo v boj otroci dvanajstih, trinajstih in štirinajstih ali petnajstih let, vedoč, da bodo v njem padli, tedaj to ni več dolžnost do domovine, tedaj je to nadčloveški heroizem mladih ljudi, ki žrtvujejo sebe — čeprav v življenje niti stopili niso — da bi bili bodoči rodovi srečni."
To je bil dejal tovariš Tito na II. kongresu AVNOJ leta 1943. Titova je tudi misel, da je prav vsakemu človeku potrebno, da ima kot otrok svoje otroštvo. In vendar jih je bilo samo v Sloveniji med okupacijo na stotine oropanih prav tega.
16.	avgusta ob pol deveti uri so v vasici Manga pri Planini nad Sevnico na Doberškovi domačiji zborovali nekateri od preživelih tako imenovanih „ukradenih otrok". Davek napredne kozjanske družine Doberškovih na oltar domovine je izreden. V knjigi Staneta Terčaka „Ukradeni otroci" piše, da so se Doberškovi povezali z osvobodilnim gibanjem že leta 1941. Za svobodo je dala rodbina pet talcev, mater, dve teti je požrl krematorij v Anschvvitzu. Inž. Ivan Doberšek, sedanji posavski kmetijski inšpektor, sicer pa tudi dolgoletni kmetijski pospeševalec in referent za kmetijstvo v Sevnici, je dal skozi s svojimi še štirimi brati kalvarijo otroških taborišč. Bil je torej tudi eden od ukradenih otrok. Tone Ferenc je v prispevkih za zgodovino delavskega gibanja pod naslovom „Političhe in državljanske kategorije prebivalstva na Štajerskem pod nemško okupacijo" ponatisnil nacistični seznam, zgledno, kot je bilo značilno za te dokumente, urejen po abecedi.	V knjigi Ukradeni otroci je
verneje kot v kasnejši „Otroštvo v senci vojnih dni" opisan žalostni dogodek slovesa od domačih. Tudi od matere.
„Dne 7. avgusta 1942 je bil lep sončen dan. Vsa naša družina je sušila otavo na travniku. Tja so prišli okupatorjevi hlapci in nas aretirali zaradi sodelovanja z OF. Najprej so nas odpeljali domov. Očetu so dovolili, da se preobleče. Praznično obleko je imel oče shranjeno v prvem nadstropju. Z njim so šli trije policisti. Ko so bili vsi v sobi, je skočil ven in jih v hipu zaklenil; pognal se je skozi okno v prvem nadstropju. Za njim so streljali in ga tudi ranili, toda vseeno je pobegnil na Bohor k partizanom. Mater, mene in brate so odpeljali na Planino, kjer nas je čakala marica. Tu sem se nemo pozdravil z vklenjenim starim očetom, babico in s stricem, najmlajšim bratom mojega očeta, pri katerem je bil poleti 1942. nekaj časa sedež Pokrajinskega komiteja KP za Štajersko," se spominja tega križevega pota Ivan Doberšek.
Od dedka, babice in strica so jih ločili v celjskem starem piskru. Mamo in otroke so odpeljali v okoliško šolo. Otroke so zverinsko
OTROCI
nemško pedantnostjo prečesali njihove rodovnike, naj bi njihova kri oplemenitila sveto arijsko kri. Usoda ukradenih otrok je doletela tudi Šarhove otroke. Nacisti so bili nad njimi zaukazali posebno skrb. Kljub temu za te male neuklonljive pohorske hajdufce nobeno nemško ujetništvo ni bilo dovolj zastraženo. Pepček in Vanček sta izvedla izjemen podvig. Ušla sta iz frohnleitenškega taborišča in qe pridružila očetu partizanu, legendarnemu pohorskemu heroju Sar-hu v boju na življenje in smrt.
Našemu zgodovinopisju ostaja še dovolj dela, razjasniti mora, zakaj je bila usoda ukradenih otrok tako različna.
Ivana Doberška in brate je „vzgajal" z bikovko taboriščni vodja Schaffer. Od tod so romali v taborišče Saldenburg. Tokrat so jih razdvojili P° starosti. Najprej so jim iztrgali najmlajšega Draga. Motal je v taborišče za majhne otroke. V Himmelberg sta prišla Slavko in Danilo. Ivana in Jožeta so z ostalimi starejšimi odpeljali v taborišče Kasti blizu Nuernberga. Ubogi otroci so leta 1943 izvedeli, da so mama in obe teti umrli v Ausehvvitzu, dedka, babico in tri strice pa so gestapovci ustrelili kot talce. Stanetu Terčaku, podobno kot pozneje radijski novinarki Alenki Kraigher — Gregorc, ki je pred dvema letoma posnela o tem radijsko šolo, je Ivan Doberšek povedal, kako je v otrocih iz dneva v dan naraščala mržnja do okupatorja.
Presunljivo je, kaj vse so počenjali otroci, da bi zopervali goloroki. Da bi se izognili delu, so se namerno poškodovali. Rezali so si podplate. Vse je prišlo prav, od stekla, žebljev do starih britvic. Hauptman Seeberger je kajpak spregledal, da gre za sabotažo. Šepavčke je na apelu razvrstil v vrsto in jih pod bičem nagnal bose po kamniti cesti. A se še vedno niso dali. Ko so leteče trdnjave začele po samem središču rajha iztresati bombe, so otroci, četudi z grozo ob eksplozijah v_ očeh, vriskali od veselja, češ zdaj pada tudi po Švabih. V želji, da bi jih zavezniški letalci vendarle videli, so odpirali na stežaj zatemnjene oknice in prižigali luči. 22. aprila 1945, Ivan se spominja točne ure — ob 14., jih je osvobodila ameriška armada. Vsi Dobrškovi bratje so se ponovno srečali v taborišču Kastel. Spet so se vozili v živinskih vagonih. Tokrat je z njimi vendarle bilo upanje, da se peljejo domov. Vmes je prišlo še zbirno taborišče v sicer slikovitem Passau ob Donavi. Kdo bi takrat maral zanj. 9. septembra 1945 so se vrnili na izropano domačijo na Mangi.
Novinar je malce začuden, ko dobi namesto pogovora v roke troje knjig in nekaj ciklostiranih listov. Nemirno obrača strani, češ kaj pa sedaj. Ko prebereš te knjige, stran za stranjo, ti postane jasno, zakaj inž. Ivan Doberšek ni želel kaj dosti govoriti in je stisnil v roke le knjige. Tedaj sem se spomnil, da jih je predal s čudnim prebliskom v očeh. Da, prehudo je, da bi spet šel skozi vse, četudi samo skoz spomine na oropano otroštvo.
ALFRED ŽELEZNIK
RDEČI
PREDSEDNIK
SOTESKI«
ŽABARJEV
Ko se človek postara, je poln lepih in manj lepih spominov na vse, kar je doživel v življenju. Še posebno težko je pozabiti vse, kar se je zarezalo v občutljivo otroško srce. Tako se sam večkrat spomnim, kako sem se s strahom bližal soteški žagi vsakič, ko sem opoldne nesel materi „južino". Strah me je navdajal ob vsem tistem ropotu. Žagarji so se mi zdeli kot mlinarji, polni žagovine in bledih obrazov. Vse na žagi je bilo v gibanju. Delavci so delali večinoma po deset ur na dan, tam pa so bili dejansko enajst ur, saj so imeli od poldne do ene prosto. Počitek je šel seveda na njihov račun, čeprav so imeli delodajalci od tega koristi, saj so si delavci v tem času nabrali novih moči.
Jedli so, kar jim je kdo prinesel od doma. V gradu onkraj Krke so se gostili z belim kruhom, mesom in jedmi, za katere soteški žagarji še slišali niso. Mislili so, da tako mora biti, dolgo so mirno prenašali svojo revščino. Veseli so bili, če so lahko pozdravili svojega ravnatelja ali grofa, ki se je peljal mimo v lepi kočiji. Takšno je bilo takrat tudi življenje Alojza Markona, ki jekasneje postal „rdeči predsednik" teh žagarjev. Ze takrat pa je premišljal, da mora nekaj storiti zase in za druge ljudi, saj se ni mogel sprijazniti z globokim prepadom med revnimi in bogatimi ljudmi. Na žagi v Soteski seje zaposlil v začetku leta 1922 in je delal vse do 26. marca 1942, ko so ga aretirali Italijani. Delal je vse po vrsti: pri cirkularju, na
žagi, v skladišču. Takrat je žaga dajala zaslužek okrog 50 delavcem, med katerimi jso bile tudi ženske. Lastnik žage je bil v tistih časih Auersperg, vendar jo je imel v najemu J. Javornik iz Žalne.
Lojze Markon se spominja, da prva leta niso bili organizirani. Ljudje so bili srečni, da so sploh dobili delo. Ker pa so bili delovni pogoji na žagi izredno slabi in še slabše plače, so začeli premišljati o organizaciji, prek katere bi si vsaj malo izboljšali življenje. Svojo organizacijo so res ustanovili. Vodili so jo Ivan Pureber, Franc Zajc in še nekaj drugih. Odbor se je sestajal v soteškem župnišču. Ker pa ni imela nikakršnih uspehov, so jo razpustili.
Ko je prevzel žago v najem K. Jordan — vodilni so bili pri njem Vrtačnik in njegovi sinovi, so bili delavci še slabše plačani. Zato so žagarji Markonu naložili naj se gre v pisarno potegovat za višje plače. Odpravil se je k ravnatelju in mu razložil, da se delavci komaj še preživljajo, naj jim kaj primakne k zaslužku. Odgovoril mu je, da bi dobil več, če bi prosil le zase. Ker se je potegoval tudi za druge, je naletel na gluha ušesa.
Markonu so zlasti ostala v spominu leta od 1932 pa do začetka druge svetovne vojne. To so bili za delavstvo v soteški dolini — žagarje, gozdne delavce in prevzemnike lesa — najtežji časi. V tem času je vodstvo žage spet prevzel K. Auersperg. Takrat so se delavci ponovno
ločili od matere 9. avgusta 1942 okrog četrte ure zjutraj. Otroci so lahko z grozo še videli, da so jih stlačili celo v isti vlak: mater v prve vagone, otroke pa v rep transporta. Prvi postanek je bil v Frohnleitnu blizu Gradca. „Kinder runter," je odsekalo nemško povelje. In lokomotiva je potegnila vagone proti Ausehvvitzu, odkoder ni bilo vrnitve. Lačne, utrujene in večinoma tudi bose otroke so nagnali peš v frohnleitensko otroško taborišče. Kako lahko starejši bratje, Ivan z 9. leti, Jože z 12. leti in Slavko z 8. leti, sredi vsega tega gorja nadomestijo mater kratkohlačnikoma Danilu in Dragu, si lahko mislimo.
Ukradene otroke nekateri primerjajo, z janičarji. Kaj je hotel z njimi zloglasni Himmler, pišejo ohranjeni dokumenti. Ko naj bi z vso
organizirali, organizacijo pa so imenovali kar „Rdeča organizacija". Poleg Markona so jo vodili še Franc Fifolt, Tone Zajc, Viktor Koncilja, Tone Vovk in še nekateri, pa tudi neki tovariš iz Ljubljane (Bertoncelj ali Brecelj, točno se Alojz Markon ne spominja), ki jih je enkrat obiskal. Ko so mu potožili, da imajo zelo slabe plače, je šel zanje posredovat, in res so jim nekaj primaknili k plačilu. Sicer pa takrat kakršnekoli pritožbe niso rodile uspeha. Vedno znova so slišali, naj bodo zadovoljni, da imajo delo, da žage ne ustavijo.
Ker mnogi delavci z zaslužkom na žagi niso mogli vzdrževati svojih družin, so se zaposlili kot sekači v kočevskih gozdovih, žgali pa so tudi oglje in tesarili. Tako so zaslužili nekaj več, delali pa so še bolj trdo in jih tudi po 14 dni ni bilo iz gozdov.
Zaposleni na žagi so takrat delali dva „šihta". Prvi je trajal od ene ponoči do dvanajste dopoldan, drugi pa od ene popoldne do polnoči. Da bi kaj več zaslužili, so bili delavci pripravljeni delati več, vendar zaslužek ni bil bistveno boljši. Živeli so težko, še posebno tisti delavci, ki so imeli številne družine. Organizacija pa ni bila toliko močna, da bi jim pomagala. Preživljali so se največ s koruznimi žganci, ki so jim pravili „koruzni duš". Kruh je sicer bil, pa niso imeli denarja, da bi ga kupili. Ko je prišel pek s košem kruha na žago, so mnogi le žalostno gledali za njim, ko je odhajal.
Alojz Markon pravi, da je v tistem času pred vojno od topliških tovarišev dobival časopis Ljudska pravica, kadar ga niso zaplenili. Prinašal je zanimive članke o delavskem razredu in so ga predvsem napredni delavci radi prebirali. Markon je imel zaradi tega tudi težave z žandarji, zagrozili so mu, da bo zapr;t, če ne bo nehal brati Ljudske pravice in njenih idej širiti med drugimi delavci.
V tistih letih je obstajala v Podhosti tudi napredna organizacija Društvo kmečkih fantov in deklet, v katerem je deloval tudi Markon. Pravi, da v zadnjih letih pred vojno med delavci ni bilo enotnosti. Vendar pa so se napredno misleči redno sestajali, seveda v strogi ilegali po privatnih stanovanjih. Ko so okupatorji vdrli v Jugoslavijo, so „rdeči" začeli aktivno delati za Osvobodilno fronto. Večinoma vsi žagarski in gozdni delavci so že vse od začetka sodelovali s partizani. Mnoge so zato že v letu 1942 postrelili ali internirali.
Vendar je bila „rdeča stranka" za tiste Čase luč, ki je vodila soteško delavstvo z neizmerno verov zmago. Večina njenih članov je padla ali umrl8 po vojni. Mnogi se še spominjajo „rdečeg8 predsednika" Alojza Markona, ki se je vsesko*1 boril za boljši svet in je še danes — 78-leten živiv Apačah — ob spominu na prehojeno po* prepričan, da je vredno in potrebno živeti ter ohraniti vse priborjeno.
TONE VIRAN'
BREZ
večja pa v občinskih programih, ki vinogradništvu niso posvečali takšne pozornosti, kot bi jo morali. Dolenjsko — posavski okoliš je namreč večji kot štajerski ali primorski, pa imajo vinogradniki manjše ekonomske učinke. Na Dolenjskem je vinogradništvo vse preveč konjičkarsko, namenjeno domači porabi vina. Nekaj so na tem področju naredili samo v metliškem koncu, medtem ko je drugod stanje slabše," pravj Janez Lorenci.
In to pove podkrepljeno z dejstvi, s temeljitim teoretičnim znanjem, ki si gaje pridobil v zadnjih dvanajstih letih, kolikor se intenzivno ukvarja z vinogradništvom in kletarstvom. Kot sta mi povedala z ženo Mijo v trebanjskem zdravstvenem domu, kjer smo se pogovarjali, dokler nisva z Lorencijem sama odšla v zidanico, sama nista bila obremenjena s tradicijo. Vsega okoli vinogradništva in vinarstva se nista lotila obremenjena s stoletnimi navadami, ampak s temeljitim poglabljanjem v strokovno literaturo, z neprestanimi konzultacijami s strokovnjaki na ljubljanskem kmetijskem inštitutu, biotehniški fakulteti in drugje. Do danes se jima je zato nabralo za precejšnjo knjižnico strokovne literature, še več pa temeljitega znanja, ki sta ga rada posredovala naprej. Z vso pravico bi namreč lahko rekli, da je Lorencijeva osebna zasluga, da so se letošnjega vinarskega sejma v Ljubljani udeležili kar štirje Dolenjci, da so kar trije dobili priznanja. In prav to je najpomembnejše. Sam Lorenci namreč ne potrebuje več priznanj, saj se mu zdijo na neki način smešna. Vse vino, ali skoraj vse, kar ga pridela, namreč proda prek vinoteke na Gospodarskem razstavišču, kjer njegova vina že dosegajo precejšnjo ceno, znana pa postajajo med kupci in tudi v ljubljanskem hotelu Bellvue, kjer jih imajo redno na zalogi.
VSAK GROZD ODTRGA SAM
V čem je torej čar Lorencijevih vin?
Na leto pridela okoli 3.000 steklenic najboljšega cvička in modre frankinje ter zanemarljivo število litrov belega burgundca in še nekaterih drugih sort. In tako majhna proizvodnja, v kateri večino del opravi sam, lahko ponudi kvalitete, ki jih industrijski način predelave ne more. Njegova vina so namreč zelo malo žveplana, v njih ni konzervansov drugih tipov. Tako naša zakonodaja dovoljuje, da je v litru vina lahko 30 do 40 miligramov žvepla. Njegovo vino, tudi belo ne, ne vsebuje več kot 10 miligramov. Hkrati pa je vino mikrobiološko očiščeno, torej so v njem zastali vsi procesi, ki bi lahko poškodovali njegovo kvaliteto. Pri njegovem načinu pridelovanja se namreč začne pazljivost že pri bratvi. Vsak grozd odtrga sam ali njegova žena, in še nikoli se ni zgodilo, da bi brento natlačili do roba. S tlačenjem se začnejo nekateri procesi, ki jih potem z najboljšim kletarjenjem ni mogoče odpraviti. Prav tako pri njem drož ali mošt ne stoji predolgo. Še najpomembneje pa je, da je pot od točenja iz soda do steklenice zelo kratka in so možnosti za mikrobiološko okužbo zelo majhne. Lorenci ima poleg zidanice še majhen laboratorij, s katerim si pomaga pri spremljanju dozorevanja vina. Prav kletarjenje je namreč odločilni del vinarskega procesa, ki pogosto odloča o kvaliteti vina. Če so Dolenjci dobri vinogradniki, pa pogosto odpovedo pri kletarjenju. Vino ima namreč okoli 200 glavnih sestavin in okoli 2000 stranskih, ki morajo biti v taki medsebojni povezanosti oziroma harmoniji, da noben del posebej ne izstopa.
In treba je videti, s kakšno ljubeznijo Lorenci prijema steklenice, s kakšnim spoštovanjem dviga kozarec, kako nalahno srkne iz njega. In treba je reči, da njegova vina tako spoštovanje po pravici zaslužijo. Sam pa kljub številnim nagradam, kijih je začel dobivati že po petih letih vinogradništva, še ni zadovoljen. Tako mi pove, da njegova
modra frankinja, letnik 1980, ko je bila slaba letina, malo preveč zakisli. Kljub slabi letini pa si je na Kmetijskem inštitutu priborila drugo kvalitetno stopnjo, to je kakovostno vino s kontroliranim poreklom. In če je tako, zakaj se s svojim bogatim znanjem ne bi lotil frankinje tako, da bi postala nekega dne vrhunsko vino, do česar jo loči samo stopnička. Po mednarodnih lestvicah je modra frankinja lahko vrhunsko vino, saj sodi grozdje v drugi razred. In prav s frankinjo ima Lorenci neke posebne načrte.
CVICEK OPEVAN IN POTVARJAN
Nekaj drugega je cviček, to toliko opevano vino, pa tudi najbolj potvarjeno, saj je tržno izredno zanimivo. Najbolj je privlačna njegova pitkost.
„Kadar vemo, da bomo malo dalj časa sedeli in da bomo tudi več popili, se vedno odločimo cviček. To vino je namreč tako lahko in tako malo alkohola ima, da ga lahko več popijemo. Res pa je, da je to vino izredno občutljivo, da zaradi sestave, kakršno ima, ne more nikoli postati vrhunsko. Kraljevina in žametna črnina sta namreč tretjerazredni trti, prav tako pa ima cviček pogosto preveč kisline. To pa še ne pomeni, da ne bi mogli pri vinu doseči boljše kvalitete, da se ga ne bi dalo še več prodati na druga tržišča. Seveda pa bi morale za kaj takega primerne programe sestaviti občine, društvo vinogradnikov in še kdo," pravi kritično Lorenci.
Čeprav je dolenjsko vinogradništvo in vinarstvo nekoliko zaostalo, čemur je botrovala komodnost, zaradi katere so pridelovalci vin pogosto raje kupovali grozdje na jugu, kot pa spodbujali domače pridelovanje, pa kaže, da se nekaj vendarle premika. Marsikje je mogoče opaziti, da vinogradništvo ne more biti samo konjiček, saj terja zaradi zapletenih procesov veliko denarja. Zato bi lahko rekli, da se v trebanjski občini, kjer se nedvomno pozna vpliv Lorencija, pa tudi v okolici Šentjerneja, vinogradniki vse bolj zanimajo za sodobne kletarske postopke. Mnogi si namreč žele nabaviti sodobne filtrirne in polnilne naprave, s katerimi bi lahko trgu ponudili stekleničeno vino. Tako je Lorenci pripravljen stopiti tudi v združevanje dela in sredstev.
DAJTE Ml LORENCIJEVO FRANKINJO
Pa ne zaradi pričakovanja nekakšnih velikih denarnih koristi, ampak zato ker uživa, če lahko pomaga pri ustvarjanju dobrega vina, če pomaga na svet takemu vinarskemu izdelku, ki je všeč strokovnjakom in tudi kupcem, ki v ljubljanjski vinoteki že rečejo: Dajte mi, prosim Lorencijev cviček ali modro frankinjo! In Lorenci si nič bolj kot tega ne želi, da bi v isto kategorijo z njim prišli tudi drugi dolenjski vinogradniku na primer Miklič iz Trebnjega ali Martinčič iz Šentjerneja, ki ju je prav on pregovoril, da sta poslala vzorce na vinski sejem v Ljubljano.
In zdi se, da se zdaj začenja nova pravljica o cvičku in dolenjskih vinih. Lorencijeva prizadevanja so padla na plodna tla že doma, kjer mu pomagata žena in sin, prav tako pa je za tak način pridelovanja vse več zanimanja tudi pri njegovih sosedih. In morda bo Dolenjska nekoč' slovela tudi kot velika pridelovalka kakovostnih in vrhunskih vin. Škoda bi namreč bila, če bi bili številni in lepi vinogradi samo za okras. Čas je že, da začnejo tudi gospodarsko koristiti. Če se je Dolenjska tudi na ostalih področjih precej spremenila od časov, ko je Prežihov Voranc popotoval od Mokronoga do Pijane gore, potem je čas, da se spremeni tudi v vinarstvu in vinogradništvu. Tudi s pomočjo takih zagnancev, kot so Lorenciji, Korošci iz Trebnjega, ki so pokazali cvičku novo pot.
JOŽE SIMČIČ
Malo je deželic, kakor je Dolenjska, ki bi bile tako na gosto posejane z vinogradi, z ljubkimi zidanicami. Menda ima Dolenjska skupaj s Posavjem celo več vinogradov kot legendarni vinogradniški deželi Štajerska in Primorska. Vendar pa Dolenjska vina ne prinašajo toliko gospodarskih koristi, še manj pa so deležna slave, ki jo uživajo primorski merloti, pa štajerski laški rizlingi in druga vina. Vsaj take slave ne, ki bi bila ovenčana z medaljami z vinarskih sejmov. Cviček je bil in je še priljubljeno ljudsko vino, ki so ga spili povečini Dolenjci sami, zato pa niso rabili kdove kakšnih uradnih priznanj. Prav zato pa od cvička ni bilo takšne gospodarske koristi, kot bi lahko bila. Vzrok za to pa je bil prav v pomanjkanju teh medalj. Prav te namreč odpirajo vrata najbolj zahtevnih tržišč, k najbolj zahtevnim kupcem. In kaže, da se je na zadnjem, 27. mednarodnem vinogradniškem in vinarskem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zgodilo nekaj pomembnega. Izmed 16 slovenskih privatnih razstavljalcev je kar trojica Dolenjcev dobila priznanja. Mikličev in Martinčičev cviček ter modra frankinja Janeza in Mije Lorenci. Prav zakoncema Lorenci pa gre pripisati precej zaslug za ta dolenjski „boom" na ljubljanskem vinarskem sejmu. Vse pa seje začelo kot v pravljici.
Janez in Mija Lorenci sta se v začetku petdesetih let odločila, da bosta spoznala Slovenijo. In tako sta si eno poletje rezervirala za popotovanje po Dolenjski. Potovanja sta se lotila z mopedi, kar je bilo za takratno stanje cest precejšnja pustolovščini. Asfaltiranih cest ni bilo toliko, kot jih je danes, zato so bili tako imenovani „gumi defekti" vsakdanji pojav. In prav prazna guma je botrovala temu, da sta se mlada koroška zakonca iz Vuzenice za dalj časa ustavila na Čatežu, kamor ju je v neko domačo gostilno povabil Karel Ilc. Potem pa se je začelo še pravo poletno neurje, zaradi katerega sta morala v gostilni pri gostoljubnih ljudeh tudi prespati. Že tedaj so ju vprašali, ali se ne bi
hotela preseliti na Dolenjsko. Je že res, da ju je Dolenjska očarala, toda miniti je moralo celih devet let, da sta se zakonca Lorenci iz tesnega enosobnega stanovanja preselila v trosobno v Trebnje. In v tedanji čas, v začetek šestdesetih let šteje tudi njuno seznanjanje s cvičkom, z vinogradništvom. Janeza Lorencija, ki je bil zaposlen v trebanjski kmetijski zadrugi, in Mijo, ki je delala kot medicinska sestra v trebanjskem zdravstvenem domu, so začeli vabiti v zidanice.
Tako sta spoznavala ožjo okolico Trebnjega, prijazne in gostoljubne ljudi. Potem sta prišla do tega, da sta tudi sama kupila majhen košček vinograda.
Ker nista prav nič vedela o vinogradništvu, ju je o osnovah poučeval Franc Jevnikar, nekaj pa Franc Režek in drugi. V začetku sta seveda imela samo šmarnico, potem pa sta se s pomočjo knjig, ki sta jih začela vleči skupaj, razjezila in posekala vso samorodnico. Tedaj se je začelo njuno vinogradništvo in vinarstvo, ki jima je prineslo toliko zadovoljstva in priznanj. In zdi se, da jima več zadovoljstva prinašajo spomini na prehojeno pot kot pa sedaj že utečena postranska dejavnost, za katero Lorenci pravi, da je gospodarsko že zanimiva. Zdaj se namreč pojavljajo druga vprašanja in tudi popolnejša razmišljanja. Ne samo o usodi cvička in modre frankinje, ki je njuna ljubezen, marveč o vinogradništvu nasploh, o njegovih gospodarskih vidikih.
NEOBREMENJENA S STOLETNIMI NAVADAMI
„Na Dolenjskem je opaziti, da se vinogradniki še premalo trudijo za takšno plemenitenje vina, ki bi naletelo na ugoden odmev pri potrošnikih. Prav tako so majhne tudi zmogljivosti, da bi bile primerne za nepretrgan in kvaliteten nastop na trgu. Krivda za to je v društvu vinogradnikov, še
MET PEP;
V tej deželi živi in dela človek, ki si edini želi novomeške pomladi, a vsi okoli njega mu mečejo polena pod noge pri njegovih naporih. Je temu res tako?
Monolog Braneta Suhyja v zadnji številki priloge Dolenjskega lista je pravo klofutanje dolenjske likovnosti, zmerjanje publike in ne vem, kako bi lah‘ko izrazil njegovo obsodbo likovnega amaterizma. Naj mi bo dovoljeno, da v teh nekaj vrsticah iz Suhyjevega monologa napravim dialog. Pa naj komentiram lepo po vrsti!
Na prvi seji galerijskega sveta v preteklem letu se je rodila ideja, da bi bilo v Novem mestu potrebno organizirati večjo likovno manifestacijo, ki naj bi še bolj spodbudila likovno aktivnost na Dolenjskem. Nizale so se ideje, med njimi je bila večkrat ponovljena ideja o afirmaciji portreta, ki je v sedanjem času močno zanemarjen, ideja o bienalu risbe, kiparstvu, mali plastiki in med njimi tudi ideja o grafičnem bienalu. Vendar je bil že ob ideji jasno izražen dvom, da je ta prireditev taka, da bi dosegla svoj namen. Od tedaj pa do končne odločitve je bilo nekaj neformalnih sestankov, ki niso potekali po ustaljenih postopkih našega samoupravnega dogovarjanja. Tako ni bilo nikoli predloženo gradivo za sestanke, na katerih so sedeli ljudje, ki uradno niso zastopali nikogar. Naj dodam, da o akciji nista bili obveščena niti kulturna skupnost nifi Zveza kulturnih organizacij, čeprav sta edini, ki bi lahko pooblaščeno razpravljali o predlogu:
Na to dejstvo je bil tov. Suhy nekajkrat opozorjen, vendar je obšel vsa opozorila in nadaljeval s svojo akcijo „na svojo roko". Vrstile so se diskusije,- v katerih Branko Suhy ni skoparil z žaljivkami in obsodbami. Danes lahko zapišem, da so bili ti razgovori vse prej kot kulturno dejanje. Na teh sestankih sem sodeloval kot predsednik likovne skupine Vladimir Lamut. Vsa stališča, ki sem jih zagovarjal, so bila stališča društva, saj smo o predlogu temeljito razpravljali na svojih sestankih. Naše stališče do predloga je bilo negativno. In kako naj bo pozitivno, ko smo dobro vedeli, da za tako prireditev v Novem mestu nimamo sredstev, saj bi le-ta stala skorajda sto starih milijonov, kar je približno toliko, kot ima na razpolago Zveza kulturnih organizacij v Novem mestu za enoletno delo. Sprejetje takega predloga pa bi pomenilo v tem primeru popolno ohranitev dela zveze, ali bolj nazorno: s svojim delom bi morali prenehati vsi zbori, vsa društva, gledališče, folklora, prireditve . . .
Tovariš Suhy še danes ne more razumeti, da je to previsoka cena za prireditev, ki nikakor ne more opravičiti teh sredstev. In kakšen bi bil rezultat take prireditve? Glede na to, da Novo mesto leži v središču trikotnika med Ljubljano, Zagrebom in Reko, kjer že delujejo podobne prireditve, o kaki originalnosti te ideje. prav gotovo ne moremo govoriti. Dejstvo, da bi Dolenjska galerija s to prireditvijo pridobila malo nad deset grafik za tako visoko ceno, pa je pravi nesmisel. Za ilustracijo naj zapišem, da Dolenjski muzej razpolaga s tako skopimi sredstvi, da prav sedaj pe more odkupiti zbirke grafik našega rojaka V. Lamuta za bore štiri milijone starih dinarjev. Kje je tu logika? In epilog vsemu temu je bil, da je na edinem formalnem sestanku — galerijskem svetu — ta ideja pogorela. Mislirrv da je bila posledica tega sklepa Suhyjev odstop iz članstva galerijskega sveta. Mar ni to bolna užaljenost, pretirana samozavest in še kaj? Zakaj Brane ni hotel razmišljati o podobni, cenejši in za Dolenjsko bolj originalni prireditvi, zakaj noče sodelovati pri akciji, ki naj bi vendarle združila vse kolonije in ekstempore na Dolenjskem v enotno prireditev? Brane pa je na vse take predloge odgovarjal: ,.Grafični bienale, ali nič!" Se bo ..novomeška pomlad" vrnila na tak način?
Pred nedavnim sem izvršnemu odboru Združenja likovnih skupin Slovenije podal poročilo o obisku razstav na Dolenjskem. Ko sem povedal podatek, da je na nekaterih otvoritvah razstav celo do dvesto ljudi, da si razstave ogleda nekaj tisoč obiskovalcev, je nastalo v odboru pravo začudenje. Kdor vsaj kdaj pa kdaj prisostvuje otvoritvam razstav v galerijah Ljubljane, bo ravno tako lahko začuden, saj je obisk v Novem mestu vsaj nekajkrat večji kot v Ljubljani. Zakaj tako? Mar zato, ker Novomeščani in Dolenjci ne znamo ceniti likovne kulture, morda zato, ker razstavljamo gobeline, ali zato, ker smo vsi skupaj le ..rekreativci" in likovno nevzgojena svojat?
O razstavi Grupe 69 naj povem le tole. Nadvse smo bili veseli tega likovnega dogodka v Novem mestu, še posebno mi likovni ustvarjalci — ..rekreativci", kot nas imenuje Suhy. Izredno smo mu bili hvaležni, da je pripeljal to skupino v Novo mesto, in upali, da se bo to še ponovilo. ' Kako Dolenjci cenimo ta dogodek, lepo dokazuje dejstvo, da je Dolenjski muzej na iniciativo tov. Suhyja s pomočjo delovnih organizacij odkupil nekaj razstavljenih del in s tem obogatil stalno zbirko. Je mar to pasivnost, je to zavračanje kvalitete? Prav gotovo na dolenjski likovni sceni ni vse najlepše in najboljše, kot bi si vsi želeli. Veliko truda je bilo vloženega v minulih letih, da sta kvaliteta in raznolikost razstav pritegnili tak širok krog ljudi v galerijo. Veliko o tem bi lahko povedal arh. Jovo Grobovšek, ki je vrsto let vodil Dolenjsko galerijo, saj je premnogokrat ob kvalitetnih razstavah s težavo skrival sram ob pogledu na peščico obiskovalcev. Vendar je njegovo vztrajno in načrtno delo šele po dolgih letih rodilo sad, ki nam je danes prej v ponos kot pa v sramoto. Prav gotovo bi Novo mesto potrebovalo več razstavišč, kot jih ima, a sprijazniti se moramo z dejstvom, da so zato v
»41942
AKADEMIK IN,REKREATIVCI’ AKADEMIK IN,REKREATIVCI’
Dolenjski galeriji nujne razstave, ki se hitro menjajo, da je potrebno želje podrediti možnostim. In teh ni malo!
Ali akademik ali ..rekreativci"? V tem vprašanju tiči odgovor na vso vročo kri Braneta Suhyja, njegovim izbruhom in napadom, ki smo jim bili priča. Nikakor ne morem razumeti, da mlad človek, izobraženec, kot je Brane, po krepkih tridesetih letih samoupravljanja in
svobode človeka v naši družbi ne more ali noče doumeti, da v tej družbi ne poznamo dveh kultur: visoke, elitne in amaterske, primitivne — ..rekreativne", kot jo on imenuje. Nikakor noče doumeti, da kultura ni nikakršen privilegij nekaterih, ..izbrancev" v naši družbi, da bi si jo lahko lastili in jo krojili po svoji volji in jo delili drugim kot miloščino. Noče ali ne more razumeti, da delimo kulturo le na dobro in slabo,
po kvaliteti in ne po akademskih nazivih, da akademija ni nikakršno svetišče, ki bi posvečalo umetnike. To delo je prepuščeno le delu, ustvarjalnosti in času, ki ne priznava privilegijev, napuha in nadutosti. Naj si, kot on, tudi jaz pomagam s primerjavo v športu. Nekoč je bil tenis šport privilegirancev, danes je dostopen nam vsem in gospodje iz „elite" se več ne nasmihajo navadnim smrtnikom s teniškimi loparji v rokah.
In še manj se bodo! Enako je v kulturi. Čas, ta pravičnik, ne bo spraševal, ali je bila slika naslfkana ali kip sklesan dopoldan ali popoldan, profesionalno ali amatersko — ljubiteljsko; Odpihnil bo pleve, seme pa bo ostalo ne glede na oznako pred priimkom. Pleve pa so povsod. Tako v profesionalizmu kot v amaterizmu. Prav gotovo jih je v slednjem veliko več. Združenje likovnih skupin Slovenije si s pomočjo društva likovnih umetnikov in Akademije likovnih umetnosti načrtno in z veliko napora prizadeva za odstranjevanje kiča, komercializma in bleferstva. To resda ni lahko, saj slikarstvo na žalost ni špoft, ki ju Brane tako rad primerja, da bi se rezultat lahko izmeril s štoparico, ali stehtal. V umetnosti ni tako natančnih instrumentov in jih verjetno nikoli tudi ne bo. Umetnost je na veke bila odsev časa in razmer, v katerih so dela nastala, in odsev sedanjega trenutka na Dolenjskem je prav to, ljubiteljstvo; in ne samo na likovnem področju. Žalostno je, da smo mnogo let ustvarjalnost potiskali v stran in jo mačehovsko zanemarjali, da nismo posvečali dovolj pozornosti kadrom, ki so tako nujno potrebni naši dolenjski kulturi. Vedno smo imeli na tisoče izgovorov, češ da ni sredstev, da bomo že kako. Pa smo se krepko ušteli. Danes smo ,,bosi" in prisiljeni take kadre „uvažati". Rezultati take kadrovske politike pa so na vseh področjih skorajda porazni, saj prav gotovo od takih kadrov ne moremo pričakovati navdušene pripadnosti in take zagnanosti, kot je naši kulturi, še posebno v teh gospodarsko težkih časih, še kako potrebna. Brane Suhy je eden redkih srečnikov, ki je imel možnost študirati na likovni akademiji. Povsem logično je, da smo likovni ljubitelji od njega veliko pričakovali, še posebno pri izobraževalnem delu v naši večerni likovni šoli. Toda dobili nismo — ničesar! Vsa naša prigovarjanja in prošnje je z raznimi izgovori zavračal. Ali je bilo tako ravnanje upravičeno ali ne, naj presodi sam. Resnica pa je, da ni pokazal nikakršne želje niti pripravljenosti, da bi nam pomagal, ali z nami celo sodeloval. Kritike, v večini primerov neupravičene so kar deževale. To pa je bil tudi edini „prispevek" Braneta Suhyja k našemu šestletnemu delu. Tako smo morali za drage denarje uvažati predavetelje iz Ljubljane (2000 dinarjev po osebi na dan). Da bi se čim ceneje dokopali do znanja, kar je Branetu dala akademija, smo v Novem mestu organizirali republiške izobraževalne kolonije, tri leta likovne * šole s programom, ki ga je omogočila likovna j akademija v Ljubljani in nešteto drugih oblik izobraževanja. S temi izobraževalnimi oblikami smo želeli pomagati, da bi se odpravila nekvaliteta in diletantstvo, ki nam ga Brane Suhy s takim veseljem očita. Naših uspehov ni malo, saj niso izostala republiška, zvezna in celo mednarodna priznanja, ki smo jih prejeli za kvaliteto. Verjetno Brane Suhy ne dvomi o sposobnosti in strokovnosti žirij, saj jih sam prav dobro pozna.
Ves ta trud pa Brane Suhy z lahkoto imenuje „rekreacija". Resda so skorajda vsi člani našega društva zaposleni, saj si svoj kruh služijo v raznih delovnih organizacijah, zato pa njihov prosti čas ne mine brez knjige, hodijo na predavanja, svoje dopuste porabijo v celoti za slikarstvo in izobraževanje. Je morda to res samo ..rekreacija", podobna pretegovanju v ležalnikih? Ali „rekre-acija" zato, ker delo ni profesionalno, ker vse to počne nekdo brez akademskega naziva? Je potemtakem to tretjerazredna dejavnost in postane žalitev za dolenjski avditorij, kot piše Brane Suhy?
Suhy nas primitivno žali z ..rekreativci" zato, ker smo vsi redno zaposleni v raznih delovnih organizacijah, pozablja pa, da je tudi on v rednem delovnem razmerju na ALU v Ljubljani. To pa pove, da je tudi on ..rekreativec", če svoje delovne obveznosti opravlja tako, kot mu jih družba nalaga in tudi plača?
Nihče od nas se v vsej zgodovini društva ni imenoval ali, bolje rečeno, proglasil za „umetni-ka". Vsake take poizkuse smo v kali zatrli, saj se v veliki večini predobro zavedamo, da slikanje še ni umetnost, da je za to potrebno veliko več. Zavedamo pa se tudi, da za umetnost ni potreben le akademski naziv.
In koliko je pri teh naporih pomagal Brane Suhy, ki drzno trdi, da edino on dela na likovnem področju, vse okoli njega pa spi? Je morebiti to pomoč, da je na galerijskem svetu zahteval, da se amaterizmu zapahnejo vrata, da elitistično sortira likovno kulturo, da vse, kar ni akademsko, proglaša za nekvalitetno, rekreativno in žaljivo za avditorij, da pozablja na enovitost kulture, da odklanja sleherno sodelovanje in iz ..umetniškega" piedestala zakrknjeno zavrača ljubiteljsko kulturo . . .?
Prav gotovo bi bilo koristneje, da bi o problemih, ki sem jih nanizal, razmislil, jih pretehtal in se raje kot za nepremišljeno pisanje odločil za dejanja, ki bodo resnično peljala k novi ..novomeški pomladi". Na primeru tiste iz dvajsetih let bi se lahko naučil, da kreatorji kulturne pomladi niso poznali razlik med akademiki in ..rekreativci". Sam ji ne more pomagati do razcveta. Za razcvet je potrebno veliko več, kot zmore en sam!
TONI VOVKO
14®
priloga,'dolenjskega
\mm
prebrali smo
in nič več
Srečanje z mladim pesnikom je običajno polno prizanesljivosti in dobrohotnosti, saj bralec v prvi zbirki mladega ustvarjalca išče predvsem tiste plasti, v katerih je slutiti bodoči razvoj pesnika, nedorečenosti, nerodnosti, zaletavost in nasilje nad besedo, pa mu zlahka odpušča.
l .ju	
	
	
	
	
Srečanje s pesnikom Markom Pavčkom, točneje z njegovo zbirko „Z vsako pesmijo me je manj", ki je izšla pri Državni založbi, ne more biti takšno.
Njegova poezija je brez možnosti nadaljnjega razvoja; kar je v nji nedorečenega, bo ostalo nedorečeno, kar v nji obeta, bo vedno samo obetalo, in kar bi se dalo popraviti, ne bo nikoli popravljeno. Kar je Marko Pavček napisal, je napisal - takšna je bila njegova osebna odločitev, ko je tragično končal svoje enaindvajsetletno življenje.
S to vednostjo ni več mogoče na Pavčkovo poezijo gledati kot na nekaj, kar bo dozorelo. Vsa, takšna, kakršna je, je razgrnjena pred bralca. „To so drobne pesmi. (Sami nasmeški.) Poljubčki. Kolibriji. (Vetrc, ki ga povzročajo) zamahi ptičjih kril. („Tako pravi v drobnem pesniškem zapisu avtor sam, kot da bi hotel zarisati igrivost pesnikovanja, ustvarjalno radost mladosti, ko je pesem srce, hrup, nasmeh, morje.
Toda poezija, ta čarobna stvar, ne more zakriti temačne podobe življenja, bajalica v „puščavi življenja" ne najde, kar mlado srce išče. V drobnem pesniškem opusu se tako občutje ljubezni ir. radosti, sprevrže v počutje umiranja, hoje v neznano, sestopanja, nakar se pesniško samozavedanje dvigne v tragično zavezanost ustvarjanju. „Z vsako pesmijo me je manj. (Spraskam se v pesem. Počasi. Kos za kosom .. . Pride čas, ko se postrgam vsega ... Takrat bom najbolj popoln."
MiM
iz izložbe
V zadnjih dveh odstavkih knjige, ki jo je znani slovenski založniški delavec, sploh pa pisatelj in dramatik Miloš Mikeln naslovil s „Peklom 1941", piše, da je to delo „doku-mentarna reportaža", ki skuša pokazati dogodke v letu, „ko je vrsta zasužnjenih evropskih ljudstev začela krvavo vstajo zoper nemške osvajalce, najbolj drzno in učinkovito pa narodi Jugoslavije".
V knjigi resda ni tega podatka, zato lahko zgolj domnevamo, da je nastala kot razširitev Mikelnovega prispevka za ..Stoletje svetovnih vojn", torej za delo, ki smo ga pred časom že predstavili kot izvirno slovensko seznanjanje z mračnimi podobami tega stoletja. Tej leksi-konsko zastavljeni knjigi je pričujoča blizu tako po predmetu kot po načinu obravnavanja, le da je tokrat govor o enem samem letu zadnje vojne.
O enainštiridesetem Mikeln ne pozabi povedati domala nič važnega. V sedemnajstih poglavjih prikaže, kakšne so bile osvajalske težnje samozvanih gospodarjev Evrope, kako je v narodih širom po stari celini klila uporniška moč, beseda teče o raznovrstnih političnih spletkah pa bitkah, zmagah in porazih; znotraj „pekla 1941" pa se je marsikaj odločilnega zgodilo tudi na balkanskem polotoku, kjer so jugoslovanski narodi krenili v drugo smer, kot jo je začrtala izdajalska vlada, pod vodstvom komunistov so se uprli, kmalu razkrinkali kraljeve četnike, prišlo je celo do znamenite užiške republike. Itd.
Konec enainštiridesetega je kajpak napovedoval nove, še hujše boje, vojaške in politične, ki so pregnetli svet do današnje podobe. A to že ni več predmet Mikelnove knjige, ki, pisana
V____________________________________________________
po številnih virih, premore precej nad dvesto slik, zemljevidov pa natančno časovno preglednico dogajanja 1941, stvarno in imensko kazalo.
Zanimanje za taka dela, kot je pričujoče, pri tukajšnjem bralstvu ne pojenja, zato je „Pekel 1941" dobrodošla knjiga, komu vse bo prišla prav, ne kaže naštevati, predstavlja pa tudi svojevrsten prispevek k letošnjemu jubilejnemu obeleževanju vstaje izpred štirih desetletij.
D. R.
 /
raznovrstno delo, ki daje sadove
Felicijan je v skupni kulturni komisiji Lisce le še član, tudi ni več urednik Mladega sveta in ne Odsevov, glasil mladih Sevničanov. Posebno v Mladem svetu je rad objavljal pesmi, lepe spomine ima na srečanja literatov, nepozabno vzdušje je bilo na shodu mladih piscev iz kar 19 občin.
Običajno se poskuša s čim novim, hoče razgibati okolje, kjer dela. Samo da pritegne delavce, predvsem pa mlade. Tako mu gre zasluga za velik odziv na prireditvah ..Pokaži, kaj znaš"; nastopali sopretežno delavci in njihovi otroci.
Težko je reči, kaj Alberta Felicijana, konfekcijskega tehnologa sevniške Lisce, sicer doma iz Šmarčne, bolj razveseli. Morda to, da se mu ob večerih posreči kakšna pesem? Ga je bolj radostilo zadovoljno občinstvo katere od številnih prireditev, ki jih je pripravil, ko je bil še predsednik skupne kulturne komisije v Lisci? Je dobre volje, če uspejo razdeliti pičle dinarje v občinski Zvezi kulturnih organizacij, katere predsednik je že poltretje leto?
Sam preprosto odvrne, da ne ve, kaj ga navdaja z zado-
V_________________________________
voljstvom. Po krajšem razmisleku pristavi, da bi, če bi se mu ponudila priložnost, zopet z užitkom stopil na oder kot igralec. Že to jesen se utegne zgoditi, da bo postal režiser krajšega skeča, katerega bodo poskušali dodati boštanjske-mu ..Snubaču" A. P. Čehova. Blizu so mu namreč sproščeni večeri. Boštanjčani pa (pri njih in pri Odru mladih v Sevnici je Felicijan začel) igrajo pod geslom: „Mi z vami brez vstopnine." Temu primerno se jim „dela pajčevina" v blagajni, vendar kdo bi maral za to, če je občinstvo zadovoljno.
Felicijan zna biti zadovoljen tudi z malim. Tako niti ne toži zaradi večno suhe blagajne občinske ZKO. „Se-veda še zdaleč ne moremo zadovoljiti vseh potreb. Ko sem začel, so v občini peli trije zbori, sedaj jih je sedem. Gledališka dejavnost je morda ponekod v manjši krizi, a se vendarle pojavljajo celo nove skupine. Razveseljiva je bila pobuda zabukovške Socialistične zveze. Ustanovili so kulturno društvo, zbor se je kljub mladosti že lepo uveljavil. Na podoben način skušajo začeti sedaj na Bučki. V Lisci bodo verjetno ustanovili klub literatov." pove nekaj tudi o novih načrtih. Z delitvijo denarja za prvo polletje je bil malokdo zadovoljen. Felicijan dodaja, da je še to, kar je bilo, velik napredek v primerjavi s prejšnjo revščino. ^Upajmo, da bomo najprizadevnejšim skupinam lahko jeseni še kaj pomagali."
Njegovo delo ni ostalo skrito. Zlati znak mladine, srebrni znak občinskih sindikatov kot priznanje za razvijanje kulturne v združenem delu, nedavno priznanje za mlade novinarje in še kaj kaže na njegovo raznovrstno delo, ki daje sadove. V glavnem za ljudi, sam je zadovoljen tudi z drobnimi radostmi.
A. ŽELEZNIK
o usodi sveta
Kdor danes kritično razmišlja o svetu, o številnih krizah, ki nas tako ali drugače prizadevajo, bo prav gotovo rad posegel po zadnjem delu Jeana Jacquesa — Schreiberja „Sve-tovni izziv." Delo, ki je v originalu izšlo lani oktobra, je bilo doslej prevedeno že v petnajst jezikov, presenetljivo hitro pa tudi v slovenščino pri ČGP Delo, tozd Globus v Zagrebu.
In bolj kot zdajšnja zapletena sedanjost nas mika izvedeti, kaj bo s prihodnostjo, kaj bo prinesla velika grožnja miru, to je oboroževanje, kaj bo z vedno večjo lakoto, nezaposlenostjo, pomanjkanjem energije. Žal iz šole vemo, da je svet doživel dve tehnološki revoluciji, prvo z razvojem manufaktur, drugo z uvedbo tekočih trakov in avtomatizacije, tretja pa se nam obeta v obliki informatizacije, najbolj široke uporabe računalnikov, znamenitih mikroprocesorjev, ki bodo pripeljali svet iz prazgodovine v novo dobo, v dobo velikega upanja vsega človeštva.
Zahod, bogati krvoses številnih narodov, zavojevalec surovin in energetskih virov, celih celin, je dolga leta komodno živel prav zaradi izkoriščanja. Svoj največji vzpon je dosegel v zadnjih tridesetih letih, ko je s
pomočjo izrabe cenene nafte doživel vrhunec svojega razvoja. Ko pa se je začela naftna kriza, ko so se zganile države proizvajalke nafte, se je nenadoma znašel v slepi ulici. In pot iz nje se je pokazala na Dalnjem vzhodu, kjer že trideset let lahko opazujemo gospodarski in tehnološki čudež, ki bi znal popeljati svet iz sedanje tehnološke krize 'v popolnoma druge sfere. Podlaga zanj pa je informatika, vsestranska in kar najbolj široka uporaba računalnikov. Računalniki in njihova uporaba v robotih namreč ne bodo zmanjšali zaposlenosti, kar je danes že moč videti na Japonskem, ampak bodo omogočili zaposlitev milijardam ljudi. Seveda pa bo treba za ta jutrišnji svet, kakršnega nam hočejo predstaviti člani pariške skupine (pisec knjig, Karl Schiller, znan nemški ekonomist, in Samuel Pisar), popolnoma spremeniti gledanje nanj, zlasti na izobraževalne procese.
Največja vrednost tega dela pa je prav gotovo, da gleda na probleme skozi planetarno optiko. Vsi kapitalni problemi, s katerimi se srečuje vsaka država posebej ali blok, so namreč prikazani kot skupni problemi vseh Zemljanov, pri čemer ne gre zanemariti niti ene zdrave pobude za krepitev takega gledanja. Tako nam avtor kot zanimivo alternativo sedanji blokovski razdelitvi predstavi tudi neuvrščenost, ki so jo na brionskem srečanju začeli Tito, Naser in Nehru.
Ob vsem tem je treba omeniti, da se delo ne ukvarja z moralnimi in družbenimi vprašanji, ki so okoli široke uporabe informatike že stopila na plan. Zato bi za delo lahko rekli, da je enostransko: vsa vprašanja, katerih se loteva, so zanj samo tehnični problem. In če bi bil svet in življenje v njem samo to, bi morda že zdavnaj rešili vsa vprašanja. Tako tudi to delo je in ostaja samo kot eden izmed možnih razmislekov o usodi sveta.
J. SIMČIČ
pretirano o moralistu
Ericha Kaestnerja, nemškega lirika in pisateja, poznamo na Slovenskem v glavnem po spisih za mladino, za tovrstna njegova dela pa velja, da niso zgolj zabavna in neprikrito podučii-joča, temveč premorejo polno kritičnih opazk na račun predvojnega časa; gre za ironično, mestoma že kar satirično razgaljanje družbenih in moralnih odklonov, tem nasproti pa stojijo modrosti, kakršne spravijo skupaj le mlada, nepokvarjena srca. Taka mladinska proza je kajpak privlačna tudi za odrasle, slednjim pa je Kaestner nemenil več pesniških zbirk (uvrščajo jih v območje literarne smeri „nova stvarnost"), dokaj kratke proze in nekaj romanov, med njimi ..Fabiana", ki je pol stoletja po izbirniku končno izšel tudi v slovenščini; za založbo Obzorja ga je prevedel Branko Avsenak.
To je pripoved o hrupnem velemestnem okolju in času, ko se je svet znašel sredi strašanske gospodarske krize. Temu pri-
daleč od političnega, moralnega, sploh človeškega propada. Po takem povednem izročilu je „Fabian" še dandanes živo svareča knjiga in jo kaže pozorno prebrati.
D. R.
šogun
Cankarjeva založba je poslala na tržišče zajeten roman „Šo-gun", ki ga je napisal James Clavell. Kot založnica obljublja na zadnji strani zaščitnega ovitka, gre za knjigo, ki je zlepa ne boste mogli odložiti, tako da je silno napeta, pisatelj pa da je s svojim sijajnim talentom opisal svet tako popolno, da pri branju pozabimo, kdo in kje smo. Navsezadnje še pozabimo, da beremo roman, saj ga pričnemo doživljati.
In še več lepih obljub ponuja založba morebitnemu kupcu „Šoguna". Pri tem zabrenka na vse strune, ki naj bi pomagale odpreti kupčev žep. „Šogun je ogromno, eksotično, s krvjo prepojeno slikarsko platno srednjeveške Japonske šestnajstega stoletja, polno vojskujočih se vladarjev, spreobrnjenih jezuitov, gejš, sepukujev, smrt prezirajočih samurajev in brodolomcev iz Evrope." James Clavell (škoda da o tem silovitem pisatelju tako malo vemo, založba pa se ni potrudila tega „enkrat-
merno se zapletajo politične razmere, posameznikom (tako tudi naslovnemu junaku, ki je označen kot „moralist"t pa grozi ne le moralni, ampak celo bivanjski propad. Dokajšnji udarci so potrebni, da se človek strezni, izhod iz brezciljnosti pa je lahko tudi beg v mladostne spomine.
Nič posebnega, takle motivni okvir za roman. Res ne, a Kaestner ga je obarval z nečim, kar bralcu daje misliti. Pisatelj se ne zadovolji z, denimo, stvarnim popisovanjem raznovrstnih dogajanj, razmere, znotraj katerih se tako ali drugače znajdeva človek, kaže na moč pretirano. Poltretje desetletje po izidu romana je Kaestner razložil, da je ravno s takim pretiravanjem hotel doseči, da bi s prikazom moralista, ki ..svojemu času ne drži zrcala, temveč izkrivljeno zrcalno podobo", opozoril svet, da ni
nega" avtorja predstaviti še kako drugače kot po imenu!) ni napisal le razburljive akcijske zgodbe (razvlečene, da le kaj), polne intrig in ljubezni na japonski način, temveč nam približa tudi divji, s smrtjo napolnjen zakonik samurajev ...
Skratka, ni nobenih pomislekov več, čemu bi človek ne imel te dragocene knjige na svoji knjižni polici. Kaj pa če so tako obetajoči reklamni slavospevi potrebni zato, ker je „Šo-gun" tiste vrste knjiga, za katero je treba globoko poseči v žep? 1.100 dinarjev stane.
priloga dolenjskega lista
ZAKLAD/
mozaik boja za svobodno življenje
N
Muzej NOB, ki je bil zgrajen pred leti, je za Novo mesto in širšo Dolenjsko brez dvoma velika pridobitev. Dobili smo prostore, ki omogočajo predstavitev najtežjih dni iz zgodovine slovenskega naroda, v katerih tokove so bili Dolenjci vseskozi celovito vključeni. Tako smo prišli do stalne muzejske zbirke, ki z dokumenti, originalnimi fotografijami, predmeti in drugim materialom predstavlja prikaz novejše zgodovine, delavskega gibanja, predvsem pa NOB. Kot prikaz dogajanja na našem območju je posebno za mlajše generacije, ki vojnih strahot niso doživele, pomemben vir pomnjenja na čase, ko se je ngš narod boril za nacionalno in socialno osvoboditev. Prav zato tudi zasluži predstavitev v tej rubriki, v kateri so se skozi leta zvrstili najraznovrštnejši zapisi.
Stalna muzejska zbirka v oddelku NOB je doživela oblikovno in estetsko zelo posrečeno, moderno in privlačno postavitev. Z njeno vsebino so bile večje težave. Mnenja, kaj naj bi prikazovala in kaj vsebovala, se razlikujejo, naj gre za časovni kot geografski razpon. Vsekakor je pomembno, da razstava ni vseslovenska, splošna, kar se pri takih in tudi drugačnih zbirkah rado dogaja. Za to je poleg pomanjkanja gradiva z nekega območja (pri nas gre za Dolenjsko oz. za območje, ki je med vojno predstavljalo novomeško okrožje) krivo navadno tudi pomanjkanje kadrov v muzejih, ki bi se spopadli z organizacijo tovrstnih pokrajinskih zbirk. Stalna razstava v oddelku NOB novomeškega muzeja seveda ima svoje hibe predvsem v tem, da manjka predstavitev „posebnih tem", npr. partizanskega zdravstva, šolstva, dela pionirjev, mladine itd. Vse to bi moralo biti za popoln prikaz celovitega dogajanja vsaj nakazano, pa se jim je nekako izmuznilo iz rok. Delno zato, ker je gradivo o tem zelo skopo in še tisto, kar ga je, je včasih prav nerazumljivo težko dobiti. Kljub novi stavbi pa se srečujejo tudi s pomanjkanjem prostora, zaradi česar je tudi povsem izpuščen prikaz novejše, povojne zgodovine.
Pa pojdimo k predstavitvi zbirke, ki ji do končne podobe manjka še nekaj dela, čeprav je že bila odprta. Zbirka je poskus celovitega prikaza celotnega gibanja in dogajanja predvsem v nekdanjem novomeškem okrožju od začetkov porajanja naprednega delavskega gibanja do konca druge svetovne vojne. Sam prikaz se simbolično prične s kmečkimi upori kot začetkom boja zatiranega ljudstva zq lepše in svobodnejše življenje. Začetki delavskega gibanja, ko je bil tudi v Novem mestu poskus ustanovitve socialdemokratske stranke, pa prva svetovna vojna so predstavljeni dokaj pomanjkljivo, saj je na voljo zelo malo gradiva. Veliko popolnejši je prikaz naprednega gibanja med obema vojnama, predvsem delo komunistične partije in organizacij, ki so bile pod njenim vplivom (Društvo kmečkih fantov in deklet/ Sokol, itd.), viniška in kandijska republika. Kolikor starejše je
dogajanje ali obdobje, več so si pomagali z literaturo, in- kolikor mlajše je, več je dosegljivih zanimivih fotografij, predmetov in dokumentov, ki so jih muzeju odstopili posamezniki.
V zbirki je original lista Boljševik, ki ga je v letih 1932—34 v Novem mestu razmnoževal okrožni komite KP. Zabeležena je velika stavka v Povhovi tovarni perila iz leta 1934 in razvoj ljudskofrontnega gibanja. Čeprav je bilo vodilo pokrajinski značaj zbirke, se vseskozi srečujemo s prikazom dogajanja tudi izven našega območja, ki je bilo širšega pomena za vso Slovenijo ali v primerih, ko ni ohranjenih gradiv s teh krajev (npr. Španska vojna, v kateri so se borili mnogi borci z Dolenjske, kasneje kočevski zbor, delo na osvobojenem belokranjskem ozemlju, itd.).
Z zanimivimi fotografijami je prikazano delo Društva kmečkih fantov in deklet in povečana aktivnost KP s prihodom Vinka Kristana in Vilme Bebler v Novo mesto. Nekaterim pomembnim partijskim delavcem so posvečene posebne vitrine za predstavitev njihovega dela. Mnogo je tudi njihovih portretov, še posebno tam, kjer ni drugega gradiva, dokumentov.
Celovit prikaz druge svetovne vojne in naše revolucije je oblikovan v celote, ki simbolično ponazarjajo glavno dogajanje in prelomne trenutke tega časa. Začne se s svojevrstno predstavitvijo razpada jugoslovanske vojske aprila 1941 z orožjem in bombardiranja Novega mesta, za kar obstajajo originalne fotografije. Ker dokumentov z Dolenjske za leto 1941 skorajda ni, so se zatekli k portretom organizatorjev vstaje, članov okrožnega komiteja in odborov OF. Dalje je predstavljen nastanek prvih dolenjskih čet, prvi boji pa dejavnost kočevskih Nemcev, izseljevanja, Novo mesto v žici, ustrelitve prvih talcev, sodelovanje s hrvaškimi partizani, pa tudi razvoj ljudske oblasti, čeprav je dokumentov o tem zelo malo, volilnih zapisnikov pa sploh ni (ker novomeško okrožje praktično ni bilo skoraj nič osvobojeno, volitve v NO odbore niti niso bile možne). Razstavljeni so razmnoževalni stroji, s katerimi so v začetku širili tisk, pa smuči, ki jih je uporabljal neki kurir, da je pozimi hitreje prenesel pošto.
Na ogled je prikaz velike roške ofenzive in dejavnost vsega partizanskega Roga, belogardistična dejavnost, slikovno gradivo in mnogi predmeti iz italijanskih in nemških taborišč, razne fotografije iz življenja partizanov, kurirske poti, dejavnost žena, mladih itd. V posebni vitrini je zanimivo prikazana italijanska kapitulacija in na koncu tudi končni poraz nemške vojske. Še posebno privlačni pa so nekateri predmeti, ki so jih muzeju podarili posamezniki: npr. debla, kjer so obešali in streljali talce, bombe, ki so padle na Novo mesto, različno orožje, konjsko sedlo komandanta Staneta, torbica Franca Leskoška in še marsikaj drugega, kar si je vsekakor vredno ogledati.
VEZI
MOČNEJŠE OD DALJAV
V vročih poletnih dneh se prek mejnih prehodov od Avstrije sem vijejo nepretrgane kolone vozil, polnih prepotenih, osvežitve in oddiha žejnih turistov. Med njimi o tudi taki, ki jih ne žene le želja po modrem morju in čistih' rekah, po bujnem balkanskem zelenju, ampak jih žene tista nepotešljiva dušna želja, ki jih sili, da bi skoraj poleteli prek počasne kolone še tistih nekaj zadnjih kilometrov. Ko zavijejo na domače dvorišče, ko odvržejo mučne spomine na dolgo pot in se jim oči navajajo na nekdaj znane obrise, pa pričnejo žejno srkati najopojnejšo pijačo na tem svetu - svoj dom.
Taki so tudi Štefaničevi, ena od tisočev slovenskih družin, ki si je poiskala kruh zunaj domovine in si s tem v tujini ustvarila dom in ime. Pa vendar jim je domača hišica v belokranjskem Podzemlju še vedno tako pri srcu, da bi le težko živeli brez nje. Med njihovim velikim domom v Stockholmu in malim domom v Podzemlju se razteza dva tisoč petsto kilometrov vročega asfalta, zadržati jih ne more.
Ko sem se nekajkrat peljal mimo njihovega doma v Podzemlju, sem že mislil, da jih letos ne bo. Okna in vrata so bila slepa, polkna zaprta -vsa hiša je spala in pričakovala. Potem se je sredi avgustovske vročine nenadoma prebudila, razprla polkna in sprejela vase luč in stare, znane glasove — Štefaniči so prišli v svoj dom. „To je naš pravi dom," zatrjujeta Jože in Jožica, medtem ko se jima vnučki Renata in Irena motata med nogami. Tudi oni sta razpoloženi in veselo čebljata po slovensko, čeprav sta bili rojeni na daljnem Švedskem.
Že več kot šestnajst let bo tega, kar so se podali v svet. Najprej oče Jože, leto dni za njim pa še žena Jožica in štirinajstletni sin Jožko. Hči Anica, ki je imela takrat V domovini že svojega fanta, pa je ostala in se poročila. Oče Jože je čevljar 'm ker imajo ljudje tudi v tujini noge, je hitro dobil posel v svojem poklicu in se izpopolnil, tako da je kmalu postal priznan in iskan ortopedski čevljar. Tudi sina je uvajal v skrivnosti svoje obrti. Ko so se dodobra udomačili in se seznanili z vsemi predpisi, so odprli lastno obrt v tej stroki. Vsi trije so se zaposlili pri tem, pa še snaha Anica, ki si jo je medtem sin pripeljal iz domovine, je priskočila na pomoč pri računovodstvu. Posel kar dobro cvete in ob veliki, prostorni vili v mirni stockholmski četrti vnučki lahko čofotata v lastnem bazenu.
Vendarle vse blagostanje ne odtehta zvoka domače besede in pesmi, ne vonja travnikov ob bistri Kolpi. Vsako leto se vračajo v svoj pravi dom. Tu pa tam malo postorijo in dogradijo, da bi bil pripravljen, če bi se nekega dne morda le odločili.
Štefaničeve pozna večina Slovencev na Švedskem, zlasti zaradi njihove zvestobe slovenski besedi in izročilu; zato ni čudno, da je bila prva narodna noša med Slovenci v Stockholmu belokranjska in da se nemalokrat na družabnih večerih in kulturnih prireditvah oglasi belokranjska pesem, ki jo zapojeta Jožica in sin Jože. Družina je že mnogo let steber društvenega življenja. Tam, kjer ljudje prihajajo in odhajajo, za vedno ali samo za nekaj let, so sveže dišeče belokranjske potice Štefaničeve mame trden in
neomajen dokaz da Slovenski dom v Stockholmu še živi.
Za slovenski živelj na Švedskem bi bil hud udarec, če bi se Štefaničevi odločili za vrnitev v domovino. Življenje v tej nordijski državi je vezi in razmerja tako zapletlo, da se jih le malo odloča za povratek. Tiho se pripravljajo na to, da bodo ostali še dolgo in temu primerno gojijo tudi jezik in kulturno življenje — tudi med najmlajšimi. V tej borbi, ki je tiha in nevidna, rezultate pa po daljših obdobjih opažajo le statistiki in etnologi, pa je vsaka zavedna slovenska družina nezavzetna barikada. Kajti Slovenci na Švedskem so se, kljub* nameravani vrnitvi ali ne, odločili ostati Slovenci. Zato čutijo tudi dolžnost, da po svojih najboljših močeh navezujejo prijateljske kulturne vezi z domovino in tudi med narodoma in domovinama, katerima tako rekoč pripadajo.
Štefaničevim pomeni eno takih močnih vezi tudi hišica v Podzemlju. Oče Jože je že delno upokojen in na pragu upokojitve, mati bo morala delati nekaj let več. Kaj bo po upokojitvi? Bosta ostala v tujini? Nežen pogled, ki objame domačijo in zelene valove brezovih gajev tja do Kolpe, pove vse. Če bo le mogoče, bosta tu preživela večino dni zasluženega počitka. Čakajo vinograd, njiva, sadovnjak. Tudi mladi ljubijo te kraje, vendar je njim tujina segla malo dlje pod kožo, kar je razumljivo. Verjetno bodo ostali na Švedskem še zelo dolgo, ali pa ... kdove! Pridno in zavzeto pomagajo pri obnovi doma, mali deklici pa čebljata po slovensko, da je kaj.
Stalna vez z domačimi kraji je Štefaničevim tudi Dolenjski list, čeprav se včasih kaj zatakne s pošto. Belokranjska stran pride najprej na vrsto, potem pa preberejo vse, od A do Ž. Mnogo zanimivih podrobnosti iz domačih krajev najdejo v njem, vendar Jože pogreša mesečna poročila o tem, kdo je v metliški občini umrl, se rodil ali se poročil. „Taka poročila so za nas, ki se le enkrat na leto vrnemo v domači kraj, zelo važna. Tako lahko tudi v mislih spremljamo podobo našega kraja in bolj z njim živimo." Mlajši Jože še doda: ..Najbolj so nam všeč humorske Tonija Gašperi-ča. Se najbolj plastičo prikazujejo življenje doma in družbene in gospodarske probleme, s katerimi se ubadate. Ena taka, v šalo zavita misel, pove več kot cel kup analiz in poročili"
TONE JAKŠE
»oooo
-IOO'
Rešitev iz prejšnje številke
ocvirk
vasja
pri tok rena
nem.
pleme
napetje stanje
■ •> /,,/.■ /,% *
prečni
drog
vrsta
hotela
pritok
volge
Tasilje
mor.
žival
trava 2-košnje
gr.otok
ohrid
barva
polti
org.
spojina
maketi
kolo
sinova
žena
TnnimnTTT
prgišče misli
.mtnfig
Srečanje z umetnino je podobno ljubezenskemu srečanju.
C. M. GIULCMI
Življenje je samo po sebi opoj.
J. VIDMAR
Najbolj zveneče besede so tudi najbolj votle.
A. GIDE
fr. revolucionar
sekre-
tar
kraj na dol-
del
voza’
vodna
žival
doba
vrsta
alk.
pijače
it.
terme
Trgovina z živimi zakladi
Ilegalna trgovina z eksotičnimi in zaščitenimi živalmi presekana - Mnoga žival žalostno pogine
Iznajdljivim agentom se je pred kratkim posrečilo presekati še eno verigo nedovoljene trgovine, le da tokrat ne moremo pisati o heroinu, zlatu, diamantih ali ukradenih umetninah, saj so v ZDA strli verigo ilegalne trgovine z naravnimi ,;Umetninami“. Nekaj mesecev je trajalo, da so zaključili obsežno akcijo, v kateri so odkrili glavne trgovce z eksotičnimi in zaščitenimi živalmi. Zdaj se organizacija za zaščito divjih živali ubadii z vprašanjem, kam s prek 10.000 primerki zaplenjenih papig, kač, dvoživk in ostalih živih zakladov narave. Najverjetneje jih bodo razdelili živalskim vrtovom, nekatere najbolj ogrožene živali pa bodo prenesli nazaj v njihova naravna okolja.
Da je mnogo živali ogroženih, je že dolgo znano, pa vendar je veliko strokovnjakov presenetila zadnja akcija, saj si niso mogli predstavljati, da je trgovina z zaščitenimi živalmi dobila tak nezaslišan obseg. Nihče se morda ne bi tako razburjal, če bi ljubitelji redkih živali znali skrbeti zanje, a običajno je tako, da žival žalostno pogine, ker kupec ne ve, kaj z njo, kako jo hraniti, kakšne navade ima, pa tudi največkrat seje
Indijski piton, vreden 500 dolarjev na črnem trgu, doma izumira.
hitro naveliča. In tako po stanovanjih v velemestih jemlje žalostni konec premnoga žival, ki so ji tudi na svobodi, v njenem najbolj vajenem okolju, šteti dnevi.
Na seznamu kršiteljev so tudi ljudje z uglednim družbenim položajem: univerzitetni profesorji, javni tožilci, policijski funkcionarji, poslovneži. Tako bodo nič krive divje živali zakuhale manjši škandal. Prav je tako, saj doslej ni nihče pomislil, kakšen škandal je to, da izumirajoče živalske vrste umirajo tudi v rokah vsega sitih civilizirancev.
Živi za ponev
Okusni ribji križanec
Ribiči dobro veoo, da v rekah ni toliko rib, kolikor je lačnih ust na svetu, zato že dolgo poskušajo vzgojiti nove vrste rib, ki bi se jih dalo gojiti za hrano, medtem ko bi divje ribe služile športnim užitkom. Sovjetskim ribiškim strokovnjakom je uspelo ustvariti povsem novo ribjo vrsto, namenjena pa je izključno za kuhinje.
Sovjetski znanstvenik Nikolaj Ni-. koljukin je prižal belugo, jesetra in kečigo ter tako dobil ribo, ki ji je dal ime bester. Novi stvor ima to željeno lestanost, daje zelo okusen za hrano, ne potuje in se hitro plodi. Po vseh teh lastnostih sodeč ima torej vse tisto, kar je potrebno za ribo, ki naj bi jo umetno gojili. Za nemeček še to, da bester zelo hitro raste in razmeroma malo požre. Gre torej skoraj za živ ekonomsk-račun.
Poskusne ribogojnice besterjev že delujejo. Lepe uspehe dosegajo ribogojnice na Azovskem in Kaspijskem jezeru, ne zaostajajo pa tudi ribogojnice na tekočih vodah v Ukrajini in Rusiji.
Črno sončnično seme — orožje v boju proti lakoti v nerazvitem svetu.
Vse več sončnic
Ko strokovnjaki za kmetijstvo iščejo vse tiste možnosti, ki se nudijo nerazvitemu svetu, da bi premagal starodavnega sovražnika človeštva - lakoto, odkrivajo, da zaslužijo pozornost tudi takšne rastline, ki so doslej stale bolj ob strani. Med njimi so bile posebne pozornosti deležne sončnice. O možnostih gojitve te rastline v nerazvitih državah so razpravljali na mednarodnem simpoziju, kije bil v začetku tega meseca v Novem Sadu.
V zadnjih petih letih se je po svetu močno dvignilo zanimanje za gojenje sončnic. In to upravičeno, saj iz semen te rastline pridobivajo olja in proteine, ki po kvaliteti prekašAjo podobne snovi iz drugih rastlin. Še posebno dobro je olje iz sončnic. Strokovnjaki pri njem cenijo predvsem njegovo veliko kemično obstojnost. Lahko stoji tudi leto dni, ne da bi se v njem pojavile kakšne kemične spremembe, je torej primerno za skladiščenje in za rezerve hrane.
Nič nenavadnega ni torej, če so lani po vsem svetu posejali s sončnicami za skoraj polovico več površin kot pred petimi leti. Lani so se sončnice zlatile na 12 milijonih hektarih.
Pregled doma
Učinkovit pregled prsi
Pri raku je zgodnje odkritje bolezni med najpomembnejšimi činitelji za uspešno zdravljenje. To še posebno velja za raka na prsih. Že zdaj zdravniki navajajo ženske, naj si redno pretipljejo prsi in ob vsaki sumljivi zatrdlini odidejo na pregled. Domači pregled, ki ne vzame časa in prihrani ženski še druge neprijetnosti, bo z novim izumom newyorških strokovnajkov lažji in natančnejši.
Naprava za zgodnje odkrivanje raka na. dojkah je zasnovana na znanstveno prevrnjenem dejstvu, da ima rakasto tkivo skupaj z okol-nim višjo temperaturo kot zdravo. Začetek rakaste tvorbe je tako mogoče odkriti še prej, kot je moč otrdlino zatipati, kar pomeni takojšnje in zato uspešnejše zdravljenje.
Napravica je v obliki plošče, ki si jo ženska položi na prsi za četrt ure. Ker je površina plošče prevlečena s posebno snovjo, občutljivo za temperaturne spremembe, se razlike v telesni toploti prsi odčita na plošči. Močne barvne spremembe so znamenje, da je treba v bolnišnico na pregled, kjer drage in mnogo bolj natančne naprave odkrijejo potuhnjeno bolezen.
Iz strahotnih daljav, s samega roba vesolja prihaja svetloba na Zemljo, foton za foton je prepotoval v milijardah let strahotno dolgo pot do nas. Astronome neizmerno mika, da bi ujeli te glasnike neznanega prostora in časa, saj bi z njihovo pomočjo lahko pogledali v temo večnosti ter v čase, ko se je naše vesolje še rojevalo. Teoretično je stvar preprosta; potrebno je izdelati le dovolj veliko zrcalo za teleskop in človek bo lahko pogledal v največje globine vesolja.
Najmočnejše zrcalo, vgrajeno v teleskop, iihajo danes na opazovalnici na Mount Palomarju. Ogledalo meri 5 metrov v premeru. Z njim je mogoče opazovati kvazarje, ki so oddaljeni tudi do 10 milijard svetlobnih let, in galaksije, ki so od Zemlje oddaljene do 5 milijard svetlobnih let.
S teleskopom, ki i imel zrcalo s premerom 7 metrov, bi astronomi lahko opazovali kvazarje, oddaljene do 18 milijard svetlobnih let, z desetmetrskim zrcalom pa bi človek pogledal še dlje v samo prvobitno snov vesolja. S takšno napravo bi znanstveniki dejansko pogledali v davnino, v tisti čas, ko so se rojevale zvezde. Svetloba z obrobja vesolja je nekakšen fosil, v katerem so zabeleženi važni podatki o zgradbi in tudi o nastanku našega prostora. Ko bo dostopna znanstveni obdelavi, bodo astronomi z zanesljivostjo lahko pojasnili eno največjih skrivnosti: kdaj in kako je nastalo naše vesolje.
Prav takšno veličastno napravo nameravajo zgraditi v ZDA. Strokovnjaki dveh univerz pripravljajo načrte za teleskop, ki bo najmočnejši in največji na svetu. Zgrajen naj bi bil do leta 1986.
Danes se z naj večjim zrcalom ponaša sovjetski teleskop. Pred leti so ga postavili na opazovalnici na Kavkazu, toda izkazalo se je, da so optične lastnosti šestmetrškega zrcala slabše od načrtovanih. Krivda je predvsem v tem, da sovjetskim strokovnjakom ni uspelo povsem enakomerno nanesti osnovnih plasti zrcala.
Izdelava teleskopskih zrcal je tehnološko izjemno zahtevna. Steklena masa sedemmetrskega zrcala mora biti debela najmanj poldrugi meter, da lahko nosi lastno težo. Narediti takšno gigantsko steklo, ki bo ob vsej svoji masivnosti imelo tudi odlične otpične lastnosti, pa je nedvomno vrhunski dosežek. Sodobna računalniška tehnologija in novi dosežki v optiki ter v proizvodnji keramike omogočajo izdelavo tako velikih teleskopskih zrcal.
Novo gigantsko teleskopsko zrcalo, ki ga načrtujejo ameriški strokovnjaki, bo delovalo v osnovi tako kot vsa zrcala v teleskopih. Ukrivljena površina zbira svetlobo in jo zbere v goriščnico nekaj metrov pred površino zrcala. Na tej točki fotografska kamera posname dobljeno sliko. V najmodernejših teleskopih uporabljajo tudi računalnike, ki dobljeno sliko ustrezno obdelajo. Se posebno pomembne so spektroskopske obdelave, s pomočjo katerih ugotavljajo kemično sestavo oddaljenih nebesnih teles.
Načrtovalci ..teksaškega očesa”, kot so nadeli načrtovanemu telesko-
pu ljubkovalno ime, so se odločili, da bodo zrcalo naredili iz 10 cm debele snovi, ki bo po lastnostih najbolj podobna topljenemu kremenjaku. Običajno bi takšna masa razpadla, saj bi ne mogla zdržati svoje velike površine, a to bodo preprečili s tem, da bodo umetni kremenjak od spodaj podpirale gibljive opornice, nad katerimi bo ves čas ,,bdel” računalnik ter pazil, da bo površina zrcala ves čas imela pravilno goriščno razdaljo.
Cena seveda ni majhna. Predvidoma bo največje teleskopsko zrcalo stalo 45 milijonov dolarjev, kar pa je še vedno veliko manj, kot bodo morali odšteti za vesoljski teleskop, katerega bo NASA poslala v tirnico okoli Zemlje čez štiri leta.
Kot bo računalnik' igral odločno vlogo pri izdelavi umetne mase za
Na maketi je lepo razvidno, za kakšno gigantsko astronomsko napravo gre pri „tek saškem
očesu”.
zrcalo in kasneje pri ohranjanju njegove pravilne oblike, bo nepogrešljiv tudi pri opazovanju. Astronome je dolgo mučilo, kako naj uravnavajo tak kolos, kot bo novi teleskop, da bo vsaj za pol ure omogočal nepremično opazovanje super oddaljenih teles. Zaradi vrtenja Zemlje je to nemogoče doseči z navadnimi mehanizmi za počasno obračanje teleskopa. Svoje bo opravil računalnik, ki bo poskrbel za najbolj natančno obračanje teleskopa ter tako omogočil, da bo trideset minut uravnan na posamezno oddaljeno zvezdo.
Cez nekaj let se nam torej obetajo čudoviti posnetki doslej nevidnega vesolja. Kot bo-vesoljski teleskop iz tirnice okoli Zemlje pošiljal doslej najbolj čiste in jasne slike zvezd, tako bo ,,teksaško oko” z obličja našega planeta prinašalo znanstveno najbolj dragocene posnetke obrobja vesoljskega prostora. Oba skupaj bosta nedvomno obogatila sodobno astronomijo in še pospešila njen silovit razvoj.
Vsakič ko družba potlači ali izbriše posameznika, sama sebi zada rano in svoje lastno življenje oropa neprecenljivih virov rasti.
S. AUROBCMDO
Gigantsko zvezdno oko
Zgradili bodo največje teleskopsko zrcalo na svetu — Pogled v čase, ko so se zvezde še rojevale
ukana
diktat
napad
Vihar klicev se ni in ni hotel poleti. Udurik se je razšopiril na borišču. S pogledom gospodarja je drsel po občinstvu, spustil plašč s sebe - služabnik ob njem ga je ujel v naročje in odnesel — in se ustopil pred atleta.
In spoprijela sta se: mladi prvak, fant iz ljudstva, ter izvoljenec bogov, plemič, ves gotov v svojo večvrednost in zmago!
Kot je bilo pričakovati, je plemič prvi napadel.
Zamahnil je hitro in brezobzirno. Svoje prednosti je hotel uveljaviti v prvi minuti, izsiliti odločitev, še preden se nasprotnik prav znajde.
No, ni imel sreče. Mladi atlet je bil trši, kot je sodil Udurik, lahka in blesteča zmaga se je izmaknila in plemiču je grozilo, da se zaplete v dolgotrajen, izčtpujoč boj z mnogimi neljubimi presenečenji
Znoj je oroal Udurikovo čelo.
Nemir je zgrabil občinstvo. Navijači so povzdignili glasove. Ken se je prerinil v ospredje. Slišal je sopenje tekmovalcev in videl strah v plemičevih očeh.
Naj jutrišnji gospodar Gradišča obleži v prahu, pred nogami brezimnegi mladeniča iz ljudstva? Ne! Udurik je sprožil desnico. Zgrabil je za vrat nasprotnika, z vso močjo. Palec je
zaril globoko v vratno žilo. Nasprotnik je pomodrel, žila je nabreknila in krik je zastal v grlu!
„To ni dovoljeno!” je pianil Ken, a nihče v valujoči množici ga ni slišal.
In zlasti 91 „ni dišal” sodi ifc! Stal je ob atletih nem in negiben, do\.r ni Hladi tekmovalec ploskoma padel na da.
ČETRTKOV INTERVcJU
SNe le fizično delo na trasi S
*
*
s
s
I
Zadnja izmena brigad v Žužemberku — Ko brigadirji od lože krampe in lopate, delajo v krožkih
Na zvezni mladinski delovni akciji „Suha krajina 81“ je letos v prvih dveh izmenah sodelovalo že 10 brigad, zdajšnja zadnja izmena pa šteje 7 brigad, od teh je ena pionirska. Brigadirji so nastanjeni v Žužemberku, od tam pa jih z avtobusi vozijo na delovišča. Kaj se dogaja v brigadah, kako živijo mladi po končanem delu, je povedala Mojca Galeša, študentka farmacije,
I
S
*«
*
*
I
i
Mojca Galeša: ..Bratstvo in enotnost lahko v našem naselju le pohvalim. Vsi smo kot eden.”
namestnica komandanta za interesne dejavnosti.
..Trenutno imamo v naselju brigado iz Čapljine, dve sta iz Kopra, od teh je ena pionirska, brigadirji so iz Svetozareva ter Krive Palan-ke. Pred dnevi so nenadejano prišli še 4 Malte Žani. Študirajo v Jugoslaviji in želijo sodelovati v mladinski akciji. Tudi v prejšnjih dveh izmenah smo imeli mlade iz najrazličnejših krajev države, pa tudi brigado otrok zdomcev. Niti jezik niti navade in ne druge okoliščine med mladimi ne delajo pregraj. Zelo smo bili pozorni na brigado s Kosova, ki je delala v prejšnji izmeni, pa se lahko o njej le pohvalno izrazim. Prav zares so se izkazali, bratstvo in enotnost sta pri nas na zelo lepi ravni. Zaradi tega ni bilo nikakršnih nevšečnosti.”
Kakšno je sodelovanje s krajani?
„Ljudje se zavedajo, da so brigadirji prišli na pomoč. Sodelovanje s krajani je zelo dobro, najboljše je morda na Muljavi, kjer so domačini našim brigadirjem prirejali celo veselice. Brigadirji, ki so se že udeležili raznih mladinskih delovnih akcij, pa pravijo, da tako dobrega stika s krajani niso imeli še nikjer.”
Fizično delo je za brigadirje le del vsakdanjika. Kako preživljajo mladi preostali del dneva?
..Interesne dejavnosti so zelo razvite. V naselju dela 7 komisij z interesne dejavnosti. Imamo organiziran tečaj za cestno prometne predpise, prvo pomoč, tečaj slovenskega jezika, aero tečaj, bavijo se z radioamaterstvom in fotografijo. Brigadirji so organizirali še tečaj borilnih veščin. Poleg tega je razvito športno življenje. Domala vsak dan so tekme med brigadami ali pa z domačini. Poleg tega imamo politično šolo, ki jo je organiziralo medobčinsko študijsko središče v Novem mestu, in moram poudariti, da je zanjo veliko zanimanja.”
Verjetno po vsem tem fizičnem in študijskem delu tudi zabave ne manjka? V kakšni obliki je organizirana zabava?
„Vsak večer ob 19. uri imamo zbor in spuščanje zastave, nato pa ob 20. uri brigadirski večer ali ogled filma, včasih ples ali disco večer. Mislim, da je za zabavo dobro poskrbljeno."
Vaši vrstniki so počitnice preživaljali na morju, vi pa ste brigadirka že tri mesece. Se vam ne toži po običajnem življenju?
„Resda je brigadirsko življenje včasih naporno in da traja že tretji mesec, ampak mi ni žal. Rada sem tu in z veseljem delam, kot tudi vsi ostali.”
R.B.
KOPRČANI V SUHI KRAJINI — Pionirska delovna brigada „Alma Vivoda" iz Kopra zasipava jaške za vodovod v Budganji vasi in sodeluje na zvezni mladinski akciji „Suha krajina 81". Pionirji delajo na trasi le po 4 ure in trdijo,da to zanje sploh ni naporno. (Foto: R. Bačer)
Težave z zadnjimi počivališči
Pomanjkanje sredstev skoraj povsem ustavilo pripravo in gradnjo novega osrednjega novomeškega pokopališča na Marofu — Obe sedanji že povsem brez prostora
■/r/#///#//##//#///##/#####/#///####//###■
Da Novo mesto čimprej potrebuje novo pokopališče, veijetno ni potrebno posebej poudarjati. Obe sedanji - šmi-helsko in ločensko — sta povsem utesnjeni in brez potrebnega prostora za nove grobove. Poleg tega leži ločensko tako rekoč sredi novo nastajajoče stanovanjske soseske, katere izgradnja je bila vsaj sprva pogojena s prestavitvijo pokopališča.
Zaradi tega je izgradnja novega osrednjega novomeškega pokopališča na Maforu, ki naj bi zadostovalo za prihodnjih 70 let, dobila mesto v srednjeročnih občinskih planih do 1985, za letos pa je bila opredeljena kot ena prednostnih nalog.
Vsebuje jo seveda tudi plan novomeške komunalne skupnosti. Začrtani roki izgradnje se vse bolj odmikajo in letos slabo kaže z gradnjo novega pokopališča.
Lani je bila za pokopališče že izdelana tehnična dokumentacija, odkupljenih pa je bilo tudi nekaj zemljišč na Marofu. Letos bi morali z delom nadaljevati, a se je zataknilo. Potrebne projekte sicer izdelujejo naprej, vendar le tiste, ki niso vezani na
Vrtnarijo ob Cesti herojev so že vkleščili v gradbišče, tako da ima vsak dan manj možnosti za poslovanje. Nujna preselitev na novo lokacijo ob Težki vodi bo za letošnji občinski praznik.
Gradnja nove vrtnarije je ta čas v 3. gradbeni fazi. Letos so začeli graditi nove objekte. Med gradnjo so malce spremenili načrt, da so zlasti upravni prostori kar najbolj izkoriščeni. Če verjamemo ali ne, so med gradnjo, v nasprotju z drugimi investitorji, prihranili okrog 60.000 dinarjev.
Pod novo streho bo imela vrtnarija veliko boljše delovne pogoje. Imeli bodo dva nova rastlinjaka, plastinjak s kupolo in štirikrat več zemlje za proizvodni del. Tako bodo ob Težki vodi vzgajali lončnice, okrasno grmičje, drevnine, predvidena pa je tudi pridelava kapusnic (zelje, ohrovt, solata) in drugega sočivja, s čimer bodo precej izboljšali oskrbo mesta. Ob
NA DVORU BQ VESELO
Mladinska organizacija z Dvora pri Žužemberku je pripravila veliko vrtno veselico, ki bo v soboto, 22. avgusta. Za zabavo bo poskrbel narodnozabavni ansambel Veseli Zasavci, program bo povezoval napovedovalec RTV Ljubljana Tilen Skubic, za lačne pa bodo na razpolago specialitete tn žaru in odlične ameriške post. >
18
večji ponudbi si občani lahko nadejajo tudi konkurenčnih cen.
Z združitvijo Vrtnarije z enoto Hortikulturne GG Novo mesto so letos nastali pogoji za prevzem najzahtevnejših del'za ureditev okolja v mestu in drugod. Tudi sicer je poslovanje 34-članskega kolektiva v redu. V letošnjem prvem polletju so
DELO MLADINCEV - Mladinski dom v Rumanji vasi ni še povsem končan, saj mu manjkata oprema in zunanja fasada, a je že poln življenja. V teh dneh so v domu prebivali pionirji delovne akcije Rumanja vas 81, ki so uredili okolico doma ter igrišče. fPotA* I Pavlini
velika finančna sredstva. Teh namreč ni. Zaradi tega se je ustavil nadaljnji odkup zemljišč za potrebe novega pokopališča.
Da se lahko zaradi pomanjkanja sredstev priprava in gradnja novega pokopališča zatakne, je bilo opozoijeno že ob sprejemanju plana občinske komunalne skupnosti za letos. V ta namen je bilo v letu 1981 predvidenih 21,8 milijona dinarjev, katerih levji delež predstavljajo sredstva iz 1,4-odstotnega prispevka iz čistega dohodka za vzajemno programiranje od podpisnikov samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti ter krediti. Do sedaj, ko smo že krepko v drugi polovici
leta, delovne organizacije niso združile niti dinarja sicer dogovorjenega prispevka in tako tudi s krediti, ki so jih nameravali pridobiti na ta sredstva, ne bo nič. Gradnja pokopališča je zaradi tega skoraj povsem zastala.
Najbolj zaskrbljujoče pa je, da zaenkrat ni možnosti, da bi potrebna sredstva kakorkoli dobili. Z gradnjo naj bi pohiteli prihodnje leto, če se bo ob zaključnem računu za letos pokazal kak presežek sredstev v komunalni skupnosti. To pomeni kasnitev gradnje pokopališča za polno leto. Pa še gotovo ni, ali sredstva bodo!
Z.L.-D.
Dvajset tisoč ur za dom
Graditev mladinskega doma v Rumanji vasi se bliža koncu — Mladinci so skupaj z vaščani sami gradili — Manjka še notranja oprema
Prispevek k boljši preskrbi
Vrtnarija bo na novi lokaciji pridelovala tudi zelenjavo za potrebe mesta, sicer pa bo na voljo velika izbira cvetja in drvnin - Oktobra iz Ločne k Težki vodi
od planiranega letnega prihodka 16,5 milijona dinaijev ustvarili že 77 odstotkov. Glede na zdajšnje težke pogoje dela je to razveseljiv rezultat in priča, da prav vsak zaposleni ve za svojo dolžnost. Doseči tak finančni rezultat v vrtnarski dejavnosti ni lahko. Izstavljeni računi namreč ne segajo v tisočake kot drugod, ampak nosijo „na kupček" po 50 in tudi manj dinarjev.
R.B.
Mladinci Rumanje vasi so složni in delavni. Pred šestimi leti so se lotili zahtevne gradnje mladinskega doma, ki že čaka na slovesno • otvoritev.
V domu, ki meri 18 x 10 metrov, so večnamenska dvorana z odrom, klubska soba, prostor za radioama-terije, sanitarije, kuhinja in dve kleti. Vsi prostori so dokončani in jim manjka le oprema. Vrednost do sedaj opravljenih del je ocenjena na več kot 5 milijonov din. Večino del so mladinci opravili sami in so delali v domu nad dvajset tisoč ur. Nekaj delovnih tednov pa so opravili tudi v delovni organizaciji Novoles v Straži.
Med 36 rumanjskimi mladinci je za izgradnjo doma zagotovo najzaslužnejši Marjan Nose, 25-letni avtoklepar Gorjancev, ki je bil ob začetku gradnje štiri leta predsednik mladincev. „Začeli smo s staro opeko Sitarjeve hiše iz Dolenjskih
AKCIJE PRIVLAČIJO
Novomeška občinska konferenca ZSMS je v letošnjem letu zagotovila za vse mladinske delovne akcije, na katerih so ali še delajo mladi brigadirji iz naše občine, celo več mladincev, kot bi bilo po dogovoru potrebno. Štirje mladinci pa so se udeležili tudi podobnih akcij v tujini. Dva sta bila na akciji na Slovaškem, eden na Madžarskem, pred kratkim pa je odšla na akcijo v Tunis že izkušena novomeška brigadirka. Zanimanje za akcije pri nas torej je, kar bi težko rekli za mnoge druge občine.
Toplic. Vsako prosto popoldne smo se zbrali tukaj, delali in kovali načrte za naprej. Dom bo na voljo vsem krajanom, ki bodo znali njegove prostore koristno uporabiti”, je povedal.
Prostore v novem domu že redno uporabljajo za športne aktivnosti, proslave in prireditve, seveda pa bodo prostori prav oživeli šele, ko bodo opremljeni, za to pa bo potrebno pridobiti še najmanj pol milijona dinarjev.
J. P.
„Vso divjad pobiti ali pa škodo dobro plačati!" Tako je stališče precejšnje večine suhokranjskih kmetov, ki ob iztekajočem se poletju spet prihaja do izraza. Tačas po Suhi krajini divji prašiči in jeleni spet delajo škodo in požro ponekod znatne pridelke krompirja, koruze, pese in ostalega, kar je po njivah.
Nihče ne oporeka, da škode ni in da kmetje niso prizadeti, ampak sami tudi malo ali pa nič ne narede. da
Velja za obe strani
bi do škode ne prišlo. To se je pokazalo tudi na nedavnem sestanku na Prevolah, kjer so v okviru socialistične Zveze obravnavali to problematiko. Velika večina domačinov ni pripravljena sodelovati z lovci in Gojitvenim loviščem Žitna gora. Imajo sicer sporazum, po katerem so ti dolžni v KS Hinje zagotoviti zaščitna sredstva, krajani pa bi jih morali uporabljati Zgodilo se je, da so nabavili okrog 15 električnih pastirjev, ogradili kompleks 15 km, ko pa bi morali domačini priti na pomoč pri postavljanju ograje, je prišlo le nekaj posameznikov. Še ti so odšli, ko so videli, da je večina ostala doma. Zgodilo se je celo, da je nekdo podiral, kar so delavci postavili
V takih razmerah izpolnjevanje sporazuma ni možno, ker ga morata spoštovati obe strani Škodo dobe prizadeti plačano, žal pa so redki primeri, da kmet prijavi dejansko škodo. Vsi hočejo pri tem nekaj dobička, visoko postavljeni zahtevki pa nemalokrat zbujajo smeh.
Ker gre za vsakoletne enake težave v istem predelu novomeške občine, je zares škoda časa in stroškov za sklicevanje sestankov, na katerih tolčejo prazno slamo. Malo več objektivnosti pri domačinih bi bilo potrebno, in pripravljenosti sodelovati v smislu sporazuma, pa bi bilo manj težav.
R. BACER
Berite »Dolenjski list«
Novomeška kronika
VEDNO VEG DOLŽNIKOV
Po načelu „Micka Kovačeva, pila nič plačala” posluje v novomeški občini vedno več delovnih organizacij. Likvidnost se je v letu dni zelo poslabšala. Podatki SDK za prvo polletje letos pričajo, da je bilo v gospodarstvu novomeške občine 30. junija letos za 755 milijonov din neplačanih prihodkov, kar pa pomeni 176 odst. več dolžnikov kot ob polletju lani.
PO ZNI ŽANIH CENAH - Razprodaje so te dni tudi v prodajalnah konfekcije po vsem mestu. K|jub temu, da je marsikaj dobiti celo po polovični ceni letos ni takega navala kot prejšnja leta ob takih priložnostih. Je to znamenje, da jjudem zmanjkuje denarja za obleko?
PIJAČA NAMESTO KLOBUKOV ‘ - Prodajalno, „Šešir“ pod arkadami nGlavnem trgu so že ob začetku poletja zaprli, in znano je, da lokal preurejajo v gostinske namene. To je čudno, kajti gostišč in bifejev imamo v mestu več na vsakih 100 metrov, pa niti ene prodajalne s klobuki.
VABA ZA ŠOLARJE - Nasproti šole Katje Rupena je bila svojčas prodajalna kruha pa trgovina, še prej prodajalna šolskih potrebščin. Naj-novenjše se obeta v istem, toda prenovljenem lokalu s slaščičarno. Verjetno bo precej prometa, ker je zraven šol idealen prostor za to dejavnost.
TOKRAT PA DVOJČKI - Pretekli teden je bilo na območju mesta rojenih 5 dojenčkov, od teh je ena mama rodila dvojčka. Rodile so: Jožica Kovačič iz Kettejevega drevoreda 49 - Mojco; Jelka Lugarič iz naselja pod Trško goro 45 -Marka; Erna Logar iz Ragovske 8 -dva dečka, in Anka Grnovič z Zagrebške 8 - Branko.
V DEŽJU CENEJE - Ponedeljkova tržnica je bila zelo dobro založena s poljskimi pridelki, sadjem in konfekcijo ter suho robo. Gospodinje ugotavljajo, da so zjutraj cene pri domačih prodajalkah dokaj višje kot ob 11. uri, in da je bilo v ponedeljek tudi ob nenadnem dežju dobiti „popust“. Čeprav je tržnica pokrita, gredo ženske v dežju raje domov in s ceno popustijo. Na kramarskem delu tržnice pa je bilo največ zanimanja za pletenine, in sicer otroške. Kaže, da bodo šole kmalu odprle vrata.
Ena gospa je tekla, da je revija Jana dobovškega poštnega ropaija sicer proglasila za amateija, kar pa nepridiprava ni oviralo, da ne bi pobegnil iz novomeških zaporov.
Št. 34 (1671 i 20. avgusta 1981
Na dan imena, ne le številke I Delavci IBK bode kos težavam
Ob analizah gospodarjenja oceniti še odgovornost pri^uresničevanju stabilizacije
Polletno analizo o gospodaijenju, ki jo oddelek za gospodarstvo pripravlja za razpravo v občinski skupščini in DPO, bodo na predlog koordinacijskega odbora za spremljanje stabilizacije pri OK SZDL v Brežicah dopolnili s stališči republiške konference SZDL ter tako upoštevali spremenjene pogoje gospodarjenja spričo že sprejetih omejitvenih ukrepov.
„Do takega predloga smo prišli zato,” je dejal predsednik odbora Franc Puhner, „ker želimo obenem s številkami o šestmesečnih rezultatih zagotoviti tudi pojasnilo, kaj ti ukrepi za naše gospodarstvo pomenijo, in kam naj se slednje poslej usmerja. Tako dopolnjeno analizo pričakujemo do 25. avgusta.”
SKRB ZA ČLOVEKA DANES IN JUTRI
Občinska sindikalna organizacija pripravlja celovito oceno socialne Problematike v brežiški občini. Ta bo vključevala zaposlovanje in stanovanjske razmere ter tako dopolnila gradivo interesne skupnosti za socialno varstvo, kije v svojem poročilu letos podrobneje prikazala žgoče Probleme ostarelih kmetov. O vsebinsko zaokroženem gradivu, ki ga bo posredoval sindikat, bo stekla javna razprava in usmerila skrb za človeka v prihodnjem obdobju.
Odbor je hkrati menil, da je potrebna tudi družbenopolitična ocena razmer v občini. Zanjo bo poskrbela občinska konferenca ZKS. Tako bi gospodarske uspehe in težave osvetlili še z razpoloženjem ljudi, z njihovo pripravljenostjo za izpeljavo varčevalnih ukrepov v delovnih organizacijah, interesnih in krajevnih skupnostih.
Na isti seji so udeleženci sprožili razpravo o slabi izkoriščenosti delovnega časa v proizvodnji in drugih dejavnostih. Sindikatu so priporočili, da s svojo akcijo spodbudi gospodarnejše ravnanje z delovnim časom in doseže vsaj v občini enoten pogled do zapuščanja delovnega mesta. Praksa namreč kaže, da izgubljene ure zaradi uradnih in drugih opravkov med delom ponekod štejejo za dopust, drugod pa jih sploh ne beležijo. Razen tega nekateri (to velja predvsem za negospodarstvo) lahko zapuščajo delovno mesto, drugi ne, kar je že dolgo kamen spotike.
#-dP
KDOR VEC ZNA, VEC VELJA - Sodoben kmet mora obvladati strojno obdelovanje zemlje. Za mlade zadružnike je to privlačno, zato radi sodelujejo na tekmovanjih oračev s traktoiji. Na občinskem tekmovanju se jih je v tej veščini pomerilo 19, med njimi tudi eno dekle. Gledalci na sliki spremljajo orače na nedavnem regijskem tekmovanju v Cerkljah, kjer je ekipa Agrarie II zasedla drugo mesto. (Foto: J. Teppey)
Odbor je med drugim zahteval, da bi ob uresničevanju stabilizacijskih ukrepov spremljali tudi odgovornost posameznikov. Prenehali naj bi torej z anonimnostjo ter izpostavili dobre in slabe osebne, zglede. Tudi kar zadeva družbeno varstvo, bi se morali pogumneje odločati, preden se barka potaplja. Pri sprejemu takega ukrepa se torej ne bi smeli ozirati na trenutni poslovni rezultat.
J. T.
ZA DESET MILIJONOV MANJŠI HLEBEC
Brežiška občina je dolžna zagotoviti federaciji za pospeševanje izvoza
10,670.000	dinarjev iz letošnjega programa. Občinski dogovor, ki predvideva enakomerno znižanje vsem interesnim skupnostim, je podprl tudi koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacije v prepričanju, da so vsi zelo gospodarno sprejemali finančne programe za leto 1981. Potemtakem je okrnitev za enak odstotek za vse najbolj pravičen.
NOVO V BREŽICAH
TURIZEM V ZATONU? - Po zapuščenem kiosku za turistične informacije na Čatežu si mimoidoči predstavljajo zelo žalostno usodo te sicer pomembne gospodarske dejavnosti za brežiško občino. Marsikdo je v zadregi, ali naj se zanese na avtobusni red, ki je razobešen na. | zanemarjenem, pajčevinastem pročelju lesene bajtice. Lahko bi bil tudi ostal tam kot spomin na cvetoče dneve turističnega zanosa v preteklosti.
DOBRODOŠLA SLOVENŠČINA — Mladi, ki so obiskovali politično šolo Borbe v šolskem centru v Brežicah, so imeli precej težav pri učenju. Gradivo so teže obvladovali zato, ker ni bilo napisano v slovenskem jeziku, zato je predsedstvo Občinske konference ZSMS predlagalo, da bi imeli slušatelji na voljo pripomočke v slovenščini.
BREŽIŠKI VESTI
i Sanacija Industrije gradbene keramike bo veljala 83 milijonov dinarjev - Opremo bodo nabavili do leta 1983 — Novi proizvodni programi in velika prizadevnost delavcev bodo 1	rešili	IGK	.
Medtem ko smo doslej o Industriji gradbene keramike z Račjega sela sporočali več ali manj neugodne vesti, lahko prav to poletje postrežemo z bolj razveseljivimi. Ta kolektiv, ki se je vsa leta srečeval z velikimi težavami, je v tem letu sprejel odločitev, da začne s sanacijskim programom, katerega nosilec bo Novoles iz Novega mesta. Vendar pa delavci z Račjega sela ne čakajo samo na pomoč sanatorja, saj so že sami krepko zavihali rokave, da bi izboljšali razmere ,v svojem delovnem okolju.
Direktor tozda Industrije gradbene keramike Marijan Umek je povedal, da bo izvajanje sanacijskega programa veljalo okoli 83 milijonov dinarjev, od tega bo skoraj polovico prispeval sklad skupnih rezerv Slovenije, nekaj tudi občinski sklad, Ljubljanska banka in Novoles. S tem denarjem bodo v IGK zgradili novo zorilnico gline, ki naj bi jo zgradil trebanjski Trimo, pridobili stroj za granuliranje in vlaženje gline, obnovili stiskalnici, rekonstruirali vkla-dalno in razkladalno avtomatiko. Z novimi strojnimi pridobitvami naj bi
v tem tozdu povečali zmogljivosti od sedanjih 500.000 na 610.000 kosov. Prav tako naj bi razvili dopolnilne programe in se lotili izdelave pečnic in okrasne keramike, za kar pa bodo morali tudi nabaviti nekaj drobne strojne opreme. Del teh naložb naj bi bil uresničen že letos; v pretežni meri pa leta 1982, ko bodo dobili večino domače opreme, medtem ko bodo morali na uvozno tehnologijo počakati do leta 1983.
Kot rečeno, pa so delavci pokazali veliko pripravljenost za odpravljanje vseh tistih težav, ki so IGK pripeljale v izgube. Predvsem je razveseljivo, da so bistveno zmanjšali porabljena sredstva, kar gre pripisati uvajanju domačih glazur in vrsti inovacijskih rešitev. S tem jim je uspelo povečati proizvodnjo za
60.000	kvadratnih metrov ploščic, zlasti pa veliko večje količine „A“ in ,3“ kvalitete. Tu so povečali količino teh izdelkov za devet oziroma sedem odstotkov, škart pa so zmanjšali za 10 odstotkov. Jasno je, da se jim je tak način dela bogato obrestoval. Tako je prihodek na-
LOJZE IMA RAD ZAJČKE - Šele pol leta je minilo od takrat, ko je začel Udovičev Lojze z Repč rediti zajčke, pa jih ima že 17. In zajčkov ne redi zaradi nekakšne mesne krize ali česa podobnega. Redi jih zato, ker ima rad te ljubke živalce. Zato zanje zelo prizadevno skrbi. Zajčnico je sam naredil, pa tudi hrano zanje sam nabira. Ne bi ga pa mogli pripraviti, da bi jedel zajčje meso. Vsaj tako je ravnal zadnjič, ko se je eden od zajcev znašel v loncu.
rastel za 79 odstotkov, mimo pričakovanj. pa je narastel tudi dohodek. K temu je treba dodati, da so izredno narastle obveznosti iz dohodka, ki so se letos povečale za 94 odstotkov, prav tako pa so se za 122 odstotkov povečali prispevki. Samo za obresti kreditov, ki so jih prejeli v minulih letih, so znašale 11 milijonov dinarjev. Kljub takim in podobnim primežem izdatkov so v IGK uspeli pridelati samo 7 milijonov dinarjev izgube, planirano pa je je bilo več kot 32 milijonov. Pa še ta izguba gre na rovaš tečajnih razlik za izročilo inozemskih kreditov, spornim terjatvam, neplačanim realizacijam. Tako računajo, da bodo že do konca leta poslovali povsem brez izgube, kar bo zelo ugodna osnova za začetek sanacije v IGK. Vse izgube doslej, ki znašajo okoli osem starih milijard, pa bo pokril SCT, od katerega se bodo proti koncu leta tudi poslovili
J. S.
TERITORIALCI IN TABORNIKI NAJUSPEŠNEJŠI
Na orientacijsko - patruljnem pohodu, ki sta ga organizirali Zveza rezervnih vojaških starešin in Zveza socialistične mladine ob dnevu vstaje, so se najbolj izkazali mirenski taborniki in pripadniki teritorialne obranibe iz Trebnjega. V prvi skupini, ki je ravno tako kot druga opravila pot od Mokronoga do spomenika Mokronški četi v Zabukovju, je namreč zmagala patrulja teritorialne obrambe, drugi so bili člani ZRVS iz Velikega Gabra in tretji člani ZRVS iz Dolnje Nemške vasi. V drugi skupi),i je bil najuspešnejši taborniški odred z Mirne, drugo je bilo gasilsko društvo iz Ponikev, tretja pa strelska družina iz Trebnjega.
TREBANJSKE MICE
Kdo ima »popravnega”?
Manj brigadirjev — KS nočejo delovnih akcij
Mladinske delovne brigade v krški občini se niso nikoli otepale s pomanjkanjem brigadirjev. Letošnja MDB bratstvo in enotnost, ki sodeluje na zvezni mladinski delovni akciji Slovenske Gorice 81, je nepopolna in tako je z lepo tradicijo konec.
Dvajsetim dela voljnim mladincem iz pobratene Bajine Bašte se je sprva priključilo le trinajst Krčanov, pozneje pa še dva. Pet jih še vedno manjka in že zato se brigada ne bo
KRŠKE NOVICE
NEKOLIKO MANJ - Okroglo 15 milijonov dinarjev naj bi bil prispevek, ki ga mora po samoupravnem sporazumu o pospeševanju izvoza zbrati do konca leta krška občina. Največ bosta k tej vsoti prispevali zdravstvena in izobraževalna skupnost, pri vseh osmih podpisnicah pa ta čas preračunavajo, kaj storiti, da bodo njihovi letošnji programi zaradi tega čimmanj okrnjeni.
NA VRSTI JE PLAVANJE -Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu prireja v torek, 1. septembra, na bazenu Celuloze nadaljevanje dvajsetih delavskih športnih iger. V plavanju se bo v treh disciplinah pomerilo dvanajst ekip. Le M-Hotel Sremič in nuklearka premoreta tudi ženski
vrsti.
POHODNIKI V ILEGALI? -OK ZSM Krško je za minulo srečanje borcev in aktivistov Kozjanskega na Planini pripravila dvodnevni pohod po poteh Kozjanskega odreda. Kljub temu da sta sodelovali tudi občinski mladinski organizaciji iz Brežic in Krškega, je v nedeljo namesto predvidenih 90 krenilo na pot izpred Doma Štirinajste na Senovem le 35 pohodnikov. Menda je bila še slabša slika v
Eeostalih treh kozjanskih občinah.
i kje so tisti časi, ko je samo Posavje imelo okoli 300 pohodnikov, se je lahko vprašal marsikdo, Predvsem pa borci!
KRŠKI TEDNIK
mogla potegovati za najvišje priznanje — trak akcije.
Na občinski mladinski konferenci pojasnjujejo nepričakovano slab odziv mladih z neugodno tretjo izmeno, ki je prišla ravno v času popravnih izpitov. Toda, kakor kaže praksa, je med brigadirji, žal, še vedno pretežno delavska mladina ta pa nima enic. Torej bo nujno pritegniti v MDB več štipendistov. V delovnih kolektivih sicer kažejo veliko razumevanja za MDA, še zlasti v Sopu (to specializirano podjetje za industrijsko opremo je že štiri leta zapored pokrovitelj brigad), vendar se poslej ne bi smeli zanašati prav na okolja, kjer mlade moči sami najbolj pogrešajo.
Po drugi strani pa je sila težko razumeti odnos krajevnih skupnosti do pobude OK ZSMS, da bi v občini pripravili devet lokalnih MDA. »Niti na sestanek niso prišli, naš program je sprejela le KS Podbočje. Žalostno je, da morajo mladi prositi za delo, nazadnje pa ga še ne dobijo,” pravi predsednica centra za MDA pri OK ZSMS Krško Gordana Maslovarič.
P. P.
SO SI TO RES ZASLUZILI?
Krajevna cesta od Gradca do Planine v krški občini je neprevozna in popolnoma smo odrezani od sveta. Tako je potožil Jakob Koretič s Planine, najvišje vasi na Gotjancih. Ta odsek meri 1200 metrov. Zanj ne zahtevajo asfalta, ker vedo, da denarja ni, želijo pa imeti vzdrževan makadam. Neprevozen je tudi kilometer ceste od Planine do hrvaške meje, čeprav so se Planinci veselili, da jim bo proglasitev spominskega območja Žumbe-rak-Gorjanci hitreje omogočila boljšo povezavo s sosedi. Ljudje na Planini imajo tudi trgovino zelo daleč, do Budinjaka na Hrvaškem šest kilometrov, do Sutne v dolini na slovenski strani Gorjancev pa sedem. Slabe ceste razdalje še povečujejo.
REGULACIJE TIK PRED KONCEM
Se ta mesec bodo pričeli melioracijo na stotih hektarjih zemljišč ob potoku Lokavec v katastrskih občinah Raka in Smednik. Delavci novomeškega vodnogospodarskega podjetja so namreč minuli četrtek opravili še zadnja večja regulacijska dela. Pričelo pa se je že snemanje 120 ha površin, predvidenih za komasacijo. Vse kaže, da bosta krška kmetijska zemljiška skupnost oz. investitor TOK Kooperacija po zaključeni finančni konstrukciji še ta mesec pričela tudi z melioracijskimi deli.
Zgovorne karte
V pomeč pri odločanju
Konec leta bo v 100.000 izvodih natisnjena publikacijska karta občine Krško. Geodetska uprava bo ta koristen pripomoček posredovala vsem nosilcem planiranja,, karta pa je pravzaprav sestavni del nedavnega popisa prebivalcev.
Pripravljajo tudi tisk družbenega plana razvoja občine od 1981 do 1985 z usmeritvami do leta 2000. Publikacijska karta z vsebino novega urbanističnega načrta, ki bo šel v javno razpravo avgusta, bo omogočila, da bo odločanje bolj ,4ivo“, saj kartografski izdelki bolj približajo določeno tematiko, kakor kopica popisanega papirja. V geodeziji so dolgo iskali vrednost kartografije, zdaj pa vse bolj iščejo novo obliko v t. L »tematski” kartografiji. V Krškem so ljudje ugodno sprejeli tako pomoč pri delegatskem odločanju
ZAKAJ JEDRSKE ELEKTRARNE?!
S takim naslovom pričenja uvodnik posebne izdaje „Našega glasa” vrsto prispevkov (pripravili so jih delavci krške nuklearke) o pomenu jedrske elektrarne, predvsem pa o vplivu na okolje in varnosti. Informacijo so natisnili v 22.000 izvodih, prejela pa jo bodo vsa gospodinjstva v brežiški in krški občini; 2.800 izvodov so poslali tudi Sevničanom. Odgovore na vprašanja, ki naj bi jih zbrali v jedrski elektrarni v Krškem, bomo objavili v našem časopisu.
SEVNIŠKI PABERKI
TRŽNICA JE IN NI - Pozno pozimi je bilo v Sevnici rečeno, da bodo to sezono pokrili nekaj tržnici podobnega, pa če bo to imelo tekočo vodo in še kaj ali ne. Poletje se izteka, tržnice ni, čeprav branjevci ali le prekupčevalci prodajo vso papriko kar s tovornjaka, da ne rečemo kar s ceste.
POPUSTI SO TU - Ob vsakršni draginji pride še kako prav, če je kaj poceni. V trgovini s konfekcijo oziroma v Nepužlanu v sevniškem trgovskem centru so konec minulega tedna oznanili, da imajo poceni otroške kavbojke, srajce in celo obleke.
IZKAZALI SO . SE Družina Lovrekovih se je sevniškim rokometašem nadvse lepo oddolžila za pozornost, s katero se spominjajo pred desetimi leti preminulega igralca Jožeta Lovreka. Lovrekovi so sevniške rokometaše za prihajajočo obetavno sezono oblekli dobesedno od glave, do peta. Za jubilejni Lovrekov memorial v soboto so Lovrekovi prispevali tudi vse štiri pokale.
Po šolah že lep čas tožijo, da se le malo učencev odloči ostati doma na kmetiji. Zadeva pa se vendarle popravlja. Po podatkih strokovne službe skupnosti za zaposlovanje se je samo iz Sev-| nice odločilo kar dosti osmošolcev za kmetijske šole, medtem ko se otroci s pravih kmetij niso odločili zanje. Cenijo torej hrano tisti, ki jo morajo kupovati, ali pa so izgubili prav vse upanje tisti, ki jo pridelujejo?
0 pismu z dobrim namenom
Štipendisti so bili vabljeni na razgovor o akciji -Kaj bi lahkoopravičiloevidentiran izostanek?
Iz drugih krajevnih skupnosti sevniške občine že prihajajo namigi, češ za kaj toliko agitiranja za sevniški vodovod. „Tudi mi smo udarniško napeljevali vodo, pa ni bilo take ihte,” pravijo. V mnogočem imajo prav. Res pa je tudi, da je vodovod izpod Lisce velik objekt.
Prav je, da vsak, kdor le more, pomaga čistiti jarke, kolikor tega ni opravil velik stroj. To delo je tudi za mlade štipendiste študente ali učence (tudi v gospodarstvu). Do česa je prišlo? Skupnost za zaposlovanje je dala naslove štipendistov, predsednika sevniške krajevne konference SZDL in mestne osnovne organizacije ZSMS sta napisala pismo. Poleg številnih dobrih misli (npr.:	„družba
pomaga reševati materialno vpra-
šanje šolanja”) vsebuje „cvetke,” ki organizaciji, kot je Sodili stična Zveza (v republiki je pobudnik akcije za boljši jezitK niso v čast. Med drugim je govor, celo o »zrelosti naših zdravih pogledov, v katere ne dvomimo ...”!
Pobudnike tega hvalevrednega poziva je vodila udarniška vhč-ma. Kako bi sicer mogli zapisati, da še opravljanje počitniške, prakse ne more biti .razlag izostanka” na razgovor ob 8. uri? Ni tudi taka praksa delo? Ali ne bi sestanka sklicali izven delovnega časa, da bi tista peščica štipendistov, ki je 18. avgusta bila na praksi, lahko opravila oboje?
In končno, zakaj je bilo treba pismo zaključiti, da se bo o »udeležbi na razgovoru in sami akciji vodila evidenca!”? A. Ž.
Cesta za delavce in kmete
I^Misjak lisjaku]
- Res hvalevredno, da so v | Jugotaninu v soboto udarniško kosili zel na lesnem skladišču, akoravno bi bil občutek pristnejši, če bi to storili prej, ko še ni bil napovedan obisk predsednika slovenskih sindikatov.
si:vxiSi:i vestmi
Ljudje, organizirani v vaških skupnostih, so že neštetokrat dokazali, kako skrbno znajo obrniti družbene dinarje, jih »poplemenititi” s svojo pridnostjo. Primer gradbenega odbora za cesto P od vrh - Trnovec je eden takih.
Tod je prej tekla pot, sedaj pa cesta, široka od 5 do 6 m. Resda avto po njej še precej poskakuje, saj manjka finejša obdelava. Tudi krajani Pod vrha in Trnovca so storili veliko.
Predsednik gradbenega odbora kmet Andrej Senica pravi: »Cesto gradimo domala že pet let; seveda to ni .divja’ modernizacija, da bi se kdo spomnil, pripeljal buldožer in tovornjake ali nekaj traktorjev gramoza. Na P od vrhu imamo načrt, predračun pa je za pičlih 500 metrov cestišča znašal 1,35 milijonov dinarjev.”
Vaščani so za borih 300 tisočakov, kolikor so dobili od komunalne
skupnosti, cesto potegnili še za kilometer dlje. „Po 50 ljudi se je zbralo na akciji, največ pri betoniranju opornega zidu blizu Gračnaija,” hvali sovaščane predsednik Senica. Meni tudi, da bi cesto lahko v makadamski izvedbi primemo usposobili, če bi kje našli pet starih milijonov.
A. ŽELEZNIK
KRIŽ POT JE - 2 km do Zabukovja, 6 km do Blance -napoveduje kažipot. To je torej nova krožna pot za povezavo Kozjanskega.
19
DOLENJSKI LIST
St. 34 (1671) 20. avgusta 1981
Korak naprej pri „krotenju”plazov
Dokumentacija za „krotitev" plazov in ureditev ceste v Podplanini delno pripravljena Tudi večina denarja že zagotovljena — Potrebna še nekatera opravila
V našem listu smo že večkrat poročali o drsenju zemlje v vasi Podplanina v KS Draga v kočevski občini ter o raznih ukrepih, ki so jih v zadnjih letih že sprejeli ali pa jih načrtujejo, da bi drsenje zemlje preprečili in omogočili varen dostop oziroma dovoz do posameznih zaselkov oziroma hiš v tej vasi.
Pred kratkim je bil v Kočevju posvet, na katerem so ugotavljali, kako so izpolnili sklepe, ki so jih sprejeli oktobra lani. Posveta so se udeležili predstavniki KS Draga, SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje, Gozdnega gospodarstva - tozd Draga in območne vodne skupnsti Ljubljanica-Sava, medtem ko ni bilo predstavnikov Gozdnega gospodarstva Kočevje in občinske skupščine.
Najprej so ugotovili, da je dokumentacija za izgradnjo gozdne ceste od stanovanjskih hiš Podplanina št. 1 in 2 do sedanje gozdne ceste že delno pripravljena (zanjo je bilo odgovorno GG Kočevje). Cesta bo dolga okoli 1300 m, veljala pa bo okoli 2,4 milijona din.
Potrebni denar za to cesto bi že letos lahko zagotovili SIS za komunalno in cestno dejavnost ter območna vodna skupnost, in sicer obe
po 600.000 din iz svojih sredstev za redno vzdrževanje. GG Kočevje bo prispevalo 600.000 din v materialu in drugih oblikah. Če KS Draga ne bi mogla že letos prispevati svojega
občan
vprašuje
odgovarja
- Zakaj ste medvedje tako kosmati?
— Ker ne moremo nikjer kupiti mrežic za naše brivske aparate Jskra-Braun”
Nekulturno do kulture
Za sedenje so klopi, ne pa cvetličnjaki
Odkar je v Kočevju zgrajena veleblagovnica Nama, si je njen • kolektiv prizadeval, da bi bila tudi okolica tega objekta lepo urejena. Z nemajhnimi stroški jim je to v glavnem tudi uspevalo.
Že nekaj let se trudijo z gojitvijo cvetja v betonskih cvetličnjakih. Ploščad, kjer cvetličnjaki stoje, je postala priljublejno zbirališče mladih. Žal pa so mladi posedali po robnikih cvetličnjakov, vanje metali cigaretne ogorke, papir in drugo. Tako so uničevali mlade sadike in se je le redka cvetica obdržala.
Tudi letos so bogato zasadili cvetličnjake in spet se je začelo posedanje po robnikih. Pa se je
nekdo spomnil in dal robnike cvetličnjakov namazati z odpadnim oljem. Premaz je pomagal. Posedanja ni več in cvetje je začelo bujno rasti.
Sam premaz sicer ni kulturni poseg, vendar je bil koristen, saj opomini in prošnje niso zalegle.
Uprava Name je naročila stojala za kolesa in litožalezne klopi, da bo moč ..parkirati” tudi kolesa in da bodo mladi dobili nadomestilo za „sedeže” na cvetličnjakih. Upamo in želimo, da bi nova oprema ostala cela. Dosedanje klopi so bile namreč pogosto polomljene, k čemur so pripomogli tudi nekateri avtomobilisti, ki niso znali prav parkirati.
ANDREJ ARKO
deleža 600.000 din, bi groba dela pri izgradnji ceste končali letos, popolnoma pa bi cesto dokončali prihodnje leto, ko bi bil zagotovljen ves denar.
Sklenjeno je bilo še, da mora KS Draga pred pričetkom del priskrbeti soglasja lastnikov parcel, po katerih bo potekala cesta. Če bodo zahtevali odškodnino, naj to uredi KS. Gradnjo ceste naj vodi gradbeni odbor KS Draga. Predlagano je bilo še, naj projektant pritegne k delu še geologa oz. geomehanika, da ne bi prišlo med gradnjo do neljubih presenečenj, ki bi zahtevala dodatne vsote denarja.	j	primC
DROBNE IZ KOČEVJA
PROMET PO KOČEVSKIH ULICAH je odgovornim ušel iz rok. Avtomobili divjajo po mestu, kolesarji vozijo po pločnikih, nihče ne upošteva prehodov za pešce, motoristi se neprestano ..sprehajajo" 'po ulicah. Uredb cestnega prometa, občinskih odlokov in prometnih znakov do danes ni bilo.
GNOJNICA SPET TEČE - Bruhanje gnojnice izpod železnega pokrova kanalizacije sredi pločnika nasproti veterinarske postaje se je spet pričelo. Ali morajo krajani res vse potrpeti in neskončno dolgo moledovati, da odgovorili kaj popravijo? Vzrok za tako zavlačevanje je običajno nesporazum med dvema podjetjema ali ustanovama, kdo je za kaj odgovoren. Veijetno bi kazalo sklicati zbor volilcev, na katerem bi se pogovorili o zadevah, da ne bi bilo treba o vsem pisariti po časopisih. O tej kanalizaciji pišejo časopisi že tri leta, - pa žal, brez uspeha.
KJE JE ISKANI? — V Kočevju gradimo veliko, še posebno zasebnih hiš. Natajajo ulice, podaljški ulic in zaselki. Žato bi bilo treba ponovno preveriti imena ulje, soseske in hišne številke. Nastajajo težave z dostavo pošte in pri usmeijanju ljudi, predvsem tujcev, na razne naslove, po katerih sprašujejo. Končno moramo le upoštevati, da bo Kočevje štelo kmalu 10.000 prebivalcev in ni mogoče vedeti za vsakogar, kdo je in kje stanuje.
KOČEVSKI
-A-Ji
Big
POZIV BRIGADIRJEV — Nedavno pobratenje republiških mladinskih delovnih akcij Bela krajina in Petrova gora so obeležili tudi na zidu pred vstopom v Črnomelj ob partizanski magistrali.
Odložene naložb
V črnomaljski občini so se odlo-čili, da bodo odložili več investicij, načrtovanih za letošnje leto, in sicer v skupni vrednosti 680 milijonov dinarjev. Tako se za letos samo na področju stanovanjsko-komunalne dejavnosti odpovedujejo naložb v vrednosti 80 milijonov dinarjev.
Med tistimi investicijami, ki so bile prijavljene do konca letošnjega marca, pa zaradi ponovnega programiranja investicijskega programa odlagajo začetek gradnje nove Beltove livarne s predračunsko vrednostjo 360 milijonov dinarjev. Vedeti je še treba, da v občini osem investicij v vrednosti 173 milijonov dinarjev zaradi nepredloženih zaključnih situacij vodijo kot nedokončane, čeprav so jih že pred časom končali
Uvoz ustavlja proizvodnjo
Zaradi težav pri uvozu reprodukcijskega materiala trpi proizvodnja v semiški Iskri
Največja delovna organizacija v črnomaljski občini, semiška Iskra, ima v zadnjem času tudi največje težave, ki izvirajo v glavnem iz zaostrenih uvoznih razmer. Zaradi tega Iskra v prvem polletju ni izpolnila zastavljenih načrtov, še težji časi pa se obetajo v drugi polovici leta.
V prvem polletju je Iskra izpolnila 41 odstotkov letnega plana proizvodnje, prodali pa so 48 odst. vrednosti načrtovane, za letos. Medtem ko so v prvem polletju na klirinško tržišče izvozili že za 77 odstotkov z letnim planom predvidene vrednosti, so na konvertibilno območje izvozili le za 26 odstotkov.
Kljub temu pa je njihov izvoz v primeijavi z enakim lanskim obdobjem za 47 odstotkov večji Vzrok, da je izvoz na zahodno tržišče toliko pod načrtovanim, je izključno pomanjkanje uvoznega reprodukcijskega materiala; ker niso mogli izpolniti naročil, so se le-ta še zmanjšala, deviz bo manj in uvoziti bodo smeli še manj; začarani krog je sklenjen. Zaradi pomanjkanja materiala občasno v Iskri stojijo celi oddelki, proizvodnja je bila julija 20 odstotkov pod načrtovano, skratka poslovanje v juliju in avgustu je že precej moteno. Ker pa so plačilni roki od 90 dni naprej, bodo neuresničeni plan izvoza na konvertibilno območje iz prvega polletja z vsemi svojimi posledicami v najhujši meri šele občutili.
V Iskri se sicer na vse kriplje trudijo, da bi te težave kar se le da omilili. Tako v zadnjem letu števila zaposlenih niso povečali, za 65 odst. so zmanjšali število nadur v primerjavi z lanskim prvim polletjem.
• V prvem polletju je Iskra uvozila za 90 milijonov dinarjev reprodukcij skega materiala, kar je za 52 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju; tolikšno povečanje gre v veliki meri na račun lanske devalvacije dinarja in višjih cen na zahodnem tržišču. Junija pa so uvozili le za polovico mesečnega uvoza, potebnega za normalno poslovanje.
Delež izvoza v celotnem prihodku -le-ta znaša za prvo polletje 618 milijonov dinarjev - so kljub vsem težavam povečali od 19 odstotkov,
kolikor je znašal v lanskem enakem obdobju, na letošnjih 29 odstotkov.
A. BARTELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
SPET PRI KOLBEZNU - Pred časom je Viator ponovno odprl adaptirano in nekdaj znano črnomaljsko gostilno Kolbezen. Ponovno odprtje je minilo tiho in brez slavja, da pa kaj bistveno novega ni pričakovati, je dal vedeti tudi avtomat za kuhanje kave, kije bil na otvoritvi pokvarjen. Pa tudi „piva z Graca“, kot obljublja napis na pročelju hiše, niso točili. Sicer pa se v vročini prileže tudi ljubljansko alt karlovško.
VSE MOTORKE DELAJO - Na zadnji vaji so gasilci semiškega sektorja na Krvavčjem vrhu pokazali, da znajo vešče ravnati z motorka-mi in ostalim gasilskim orodjem. Ne samo gasilci, tudi ostali bi gotovo bolj pogosto prišli na Krvavčji vrh, pa marsikoga od te namere odvrne zelo slaba cesta, ena naj slabših v vsej Beli krajini. Obe belokranjski občini, po katerih teče cesta Metlika -Krvavčji vrh - Semič, se bosta slej ko prej morali dogovoriti in to stvar urediti.
Andrej na jeklenem konjičku
Med počitnicami si služi denar za žepnino, ki jo bo porabil med šolskim letom - Občani so ga najbolj veseli, ko jim prinese denar ali kakšno veselo vest
Solarji, dijaki in študentje iz ribniške občine prežive večji del počitnic delovno in si tako prislužijo denar za potrebe šolskih oziroma študentovskih dni. Delajo na bencinskih črpalkah, v gozdovih, kot delavci ali uslužbenci v raznih delovnih oiganizacijah in drugod.
„Lani sem delal v gozdu, da bi si oskrbel kar največ žepnine za šolske dni,” pravi Andrej Kfemenc, dijak
DELOVNE ANDREJEVE POČITNICE — Andrej Klemenc v teh počitniških dneh nadomešča pismonošo v Ortneku. Ujeli smo ga, ko se je že s prazno torbo vračal z dela na pošto v Ortnek. (Foto; M. G.)
srednje gozdarske šole iz Ribnice. Letošnje počitnice je spremenil delovno mesto in dela na pošti v Ortneku kot pismonoša.
' Pravi, da je zadovoljen z delom. Vsako jutro, ko prevzame pošto, krene z njo po več vaseh v krajevnih skupnostih Ortnek-Velike Poljane
in Sveti Gregor. V vsaki hiši ga lepo sprejmejo.
FRANCE TANKO
Konec preteklega meseca so na pokopališču Hrovača v Ribnici pokopali 73-letnega Franceta Tanka, starega ribniškega tržana.
Tanko je bil vse življenje tih in skromen delavec, a napredno usmerjen. Skozi življenje se je prebijal s trdim delom kot kletar vinske trgovine, hišnik sokolskega doma in progovni delavec pri železniški postaji Ribnica. Kljub težkemu delu in nenehni skrbi za družino je vedno našel čas za vaje in nastope pri predvojni sokolski godbi in pri godbah na pihala, ki so bile ustanovljene po vojni.
France si je vedno želel, da bi ga na zadnji poti pospremila godba. Tudi on’ je namreč na zadnji poti, skupaj z ostalimi godbeniki, pospremil nešteto Ribničanov. Kako tudi ne, saj je bil godbenik okoli 40 let.
Kakor je bil France skromen vse življenje, tako je bil skromen tudi njegov pogreb. Nič ni bilo posebnih obradov, nič govorov in, žal, tudi nič godbe.
France, spominjali se te bomo kot starega Ribničana, spominjali se bomo tvojega dela in, žal, se bomo spominjali tudi tvojega pogreba.
ANDREJ ARKO-JOHANOV
„Imam srečo, da je zdaj lepo in sončno vreme. Kar uživam, ko se vozim z motornim kolesom po vaseh. Delo je zanimivo, saj se vsak dan srečujem z novimi ljudmi, ki so najsrečnejši, ko jim prinesem pokojnino ali kakšen drug denar.”
Vsak dan je delo nekoliko drugačno. Največ ga je okoli prvega, ko je treba raznesti pokojnine, in ob četrtkih, ko je največ časopisov, med njimi tudi Dolenjski list.
MILAN G LA VONJI C
rrrfrriTTiMMMis *r r	______
ZAPUŠČENI JfEZOVI — Nekdaj znani mlini na Kolpi že lep čas propadajo. Odkar se ne vrtijo več mlinska kolesa, nihče ne skrbi za jezove, kijih sila reke neustavljivo ruši. Če naj Kolpa ostane taka, kot je, se bo za popravilo in vzdrževanje jezov pač moral najti denar. Na siki je jez pri Želebeju.
Zakaj jo ljudje poznajo ?
Mesnica metliške KZ je vselej dobro založena s svežim mesom — Največ prodajo govedine in svinine
ASFALT OKOLI NOVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA - Pred kratkim je podjetje Slovenija ceste iz Ljubljane v Ribnici asfaltiralo okolico novega zdravstvenega doma. Kočevski Zidar je gradnjo zdravstvenega doma že dokončal. Zdaj je treba dom opremiti, nakar bodo v njem začele delati zdravstvene službe. (Foto: M. Glavonjič)
— Zakaj so Ribničanje najbolj trezni med turistično sezono?
— Ker so gostilničaiji na letnih dopustih.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
UREJAJO OKOLICO BLOKA -N? Prijateljevem trgu so začeli urejati okolico stanovanjskega bloka, ki nosi številko ena. Postavljajo robnike, urejajo zelenice, pešpoti in pripravljajo površine za asfaltiranje. Dela opravlja neka delovna organizacija iz Mirne. V zaključni fazi ureditve okolice tega bloka je predvidena tudi izgradnja otroškega igrišča.
VODE VEDNO BOLJ ZMANJKUJE - Dolgotrajna suša je povzročila precej težav v mnogih krajih ribniške občine. V nekaterih višinskih območjih je začelo primanjkovati vode celo za pitje. Nekatere odročne kraje v občini, naprimer Zadolje, oskrbujejo z vodo gasilci iz Ribnice, ki jo dovažajo s cisterno.
REŠETO
V mesnici kmetijske zadruge na Mestnem trgu v Metliki so v prejšnjem mesecu imeli kar za 2,3 milijona dinarjev prometa. Nasploh je ta mesnica ne samo vedno dobro založena, marveč je znana tudi po dobri in solidni postrežbi treh mesarjev, ki delajo tam.
„Naše stranke niso samo iz Metlike, marveč pogosto kupujejo meso pri nas tudi ljudje iz drugih krajev, tudi z one strani Gorjancev,” je povedal poslovodja te mesnice Martin Dragovanji je poslovodja že več kot deset let, v mesarskem poklicu pa okoli 15 let „Poleg zasebnih kupcev zalagamo z mesom tudi več tovarniških menz, gostilne, metliški hotel in še koga.”
In kaj privablja kupce, da se odločijo za nakup ravno v tej mesnici? „Mi, če se le da, gledamo, da kupcu ustrežemo. Tudi v času mesne krize smo gledali, da smo imeli na zalogi, če ne drugega, pa dovolj piščancev in suhomesnatih izdelkov.” Veliko je vredno tudi to, da prodajajo vedno sveže meso, ki ga sproti dobivajo iz klavnice v Metliki. ..Klavnica odkupuje govejo živino v glavnem od kmetov, tako da je meso res kvalitetno in zdravo," pravi poslovodja Dragovan in pove, da
prodajo največ govedine m svini-ne.
Pred kratkim se je Dragovan vrnil z obiska pri sorodnikih v Ameriki, kjer se je seveda pozanimal tudi za cene mesa, za katero pri nas ljudje (upravičeno) negodujejo, da je predrago. „Tam meso res ni nič dražje kot pri nas, ker pa delavci zaslužijo precej več, je torej zanje mnogo cenejše. Vendar moram poveda-
ti, da bi tudi pri nas imeli precej več, če bi naši ljudje tako delali pri nas kot delajo tam. V Clevelandu in okolici je veliko Belokranjcev in ko sem jim za slovo spekel dva odojka in janca na naš način, so si oblizovali usta in prste. Naši ljudje, zlasti mlajši, se ne bodo nikoli znebili hudega domotožja,” je dejal Dragovan.	A.	B.
„ASFALTNI” MESEC
Da je sezona asfaltiranja na višku, se dobro vidi v metliški občini, kjer so v tem mesecu asfaltirali toliko cest kot prej lep čas ne. Med večja dela vsekakor sodi asfaltiranje ceste od Boža-kovega do Rakovca, končno je asfaltno prevelko dobila tudi najmanjša krajevna skupnost v občini, Grabrovec; slabe volje tudi ne bo več povzročala cesta od suhorske žage do Bereče vasi, ki so jo pred kratkim prav tako asfaltirali V Metliki je dobila asfaltno prevleko Ulica prvega maja, asfaltirali pa so tudi površine okoli Kometa in Beti.
SPREHOD PO METLIKI
BIFE BREZA NA METLIŠKEM kopališču je že dalj časa odprt, tako da kopalcem ni treba pljuvati prahu od silne žeje. Pijača, ki jo streže natakar Kole, je primerno hladna in letos se še ni zgodilo, da bi imeli od sonca ožgani gostje pripombe na postrežbo. Zapišimo torej plus Integralu TOZD gostinstvo, četudi nima izborno slovenskega imena.
ČE STE ZVEČER NA PARTIZANSKEM trgu, se počutite, kot bi bili v Vojvodini. Ob prvem mraku prihajajo z Obrha, kamor so hodile včasih metliške ženske prat, snežno bele goske. K vodi in z nje jih nihče ne spremlja. Pot poznajo, Martinje pa je še predaleč, da bi njihovo sočno meso zamikalo kakšno tatinsko roko.
TELESNO-KULTURNA INTERESNA SKUPNOST je res interesna, saj prisluhne željam krajanov, ki se hočejo športno izživljati. Tako so zarisali pred dnevi na Pungartu pravo pravcato teniško igrišče, postavili mrežo in krajani, kijih zabava igranje z belo žogico, so zadovoljni. Za malo denarja dosti muzike.
ZARJA, narodnozabavni ansambel, ki ga sestavljajo fantje iz metliške in iz črnomaljske občine, je skozi poletje zasedena domala vse sobote in nedelje. Ansambel vabijo gasilska društva, ki prirejajo veselice. Kakovostno je veliko pridobil, ko se mu je priključil harmonikar in orglar Marjan Končar, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov.
metliški tednik
20
DOLENJSKI LIST
Št. 34 (1671) 20. avgusta 1981
Jarki izkopani 10 dni pred rokom
Vodovod za obrobni del Suhe krajine pomagajo graditi tudi vojaki - Komunalci so| zatajili — Vrednost opravljenih del je 3 milijone dinarjev — Nagradni dopusti
Ni je bolj dragocene tekočine za Suho krajino, kot je voda. In kraji, kot so Grmada, Vrhtrebnje in Repče, že gravitirajo proti tisti pokrajini, če že po drugem ne, vsaj po velikem pomanjkanju vode. Zato bo nov vodovod, ki ga te dni pomagajo graditi vojaki iz enote Dragana Mileusniča, zanje nadvse velika pridobitev.
In vojaki so se res izkazali. S kopanjem jarkov so začeli 16. julija, grobi izkop v skupni dolžini več kot P«t kilometrov pa so končali že
JOŽO SVALINA: ,JKo sem se odločil, da bom delal na trasi in v kuhinji, nisem računal na nagradni dopust. Delal sem iz tistega veselja.”
deset dni pred rokom, to je 11. avgusta. Kako tudi ne bi dosegli tako velikih delovnih uspehov?
Že pet let zvest IGK
Aleš Rebolj temeljito pozna proizvodnjo v IGK — Letos je delal dva meseca — Denar bo porabil za nakupe
Marsikateri izmd letošnjih praktikantov je letos težko zdržal osemurni delovnik v organizaciji združenega dela ali ustanovi. Za to gre dolžiti težko poletno vreme, pa tudi vse manjšo pripravljenost za delo mladih, kot pravijo nekateri. In če je tako, kar pa ne gre verjeti v celoti, je Aleš Rebolj častna izjema. Letos je v Industriji gradbene keramike preživel kar dva meseca, od tega enega na obvezni praksi, drugega pa na delu. No, to zanj ni bilo pretirano težko:
„Že od sedmega razreda dalje sem med počitnicami prihajal delat v IGK. Delo v tej delovni organizaciji mi je všeč, pa tudi oče je tu zaposlen. Tako zdaj temeljito poznam ves proizvodni proces in ljudi," pravi Aleš.
Seveda mu bo temeljito po znavanje proizvodnega procesa zelo prav prišlo, saj j? Aleš končal tretji letnik srednje tehnične strojne šole, za svoje šolanje pa prejema tudi štipendijo IGK. Vse tako kaže, da bo po končani šoli prišel delat v IGK. In če bi leta prakse šteli v delovno dobo, bi imel Aleš v
Vstajali so namreč že ob peti uri in začeli z deli že ob 6.30, vsak vojak pa je do 14. ure izkopal do pet metrov jarka, ki je meter globok in osemdeset centimetrov širok. Delali pa so tudi popoldne. Izkopali so več kot 8.000 kubičnih metrov zemlje, izvrtali več kot 2.000 vrtin v kamenje, katerega na vsej trasi ni manjkalo. To pa pomeni, da so imeli vojaki najtežji teren za kopanje. Koliko bi ta dela stala, če bi jih opravljalo kakšno komunalno podjetje, si nihče niti pomisliti ne upa. Že komunalno podjetje Grosuplje, kije izvajalo tehnična dela, se ni preveč potrudilo s spoštovanjem rokov in organizacijo dela. Tako so vojaki zadnje dni kar sami polagali cevi za vodovod. Vrednost opravljenih del pa lahko izrazimo s tremi milijoni dinarjev. Zato bo marsikateri izmed vojakov, ki so tri tedne drugovali z
Aleš Rebolj
knjižici zapisanih že pet let. Vendar pa Aleš ne hodi na delo kar tako. Od tega 'ima tudi koristi:
„Letos bom zaslužil okoli
10.000 dinarjev. Od tega sem jih
8.000 zaslužil na traku, 2.000 pa med obvezno delovno prakso Čeprav je denarja za moje razmere veliko, pa ga bom lahko vseeno porabil. Del ga bo šel z vozniški izpit, ki ga nameravam kmalu opraviti, del pa ga bom porabil za nakup smučarske opreme.”
Prav zaradi teh velikih izdatkov, s katerimi pa še vedno ne bo v celoti pokril svojih potreb se je letos odpovedal počitniko vanju na morju. Zato pa bo zimo pričakoval z novo smučarsko opremo, ki jo bo bržkone preizkušal na domačem smučišču pri Trebnjem. Tedaj si bo dal duška za ..izgubljene" počit nice na moiju.
Št. 34 (1671) 20. avgusta 1981
domačini tudi na ta način, da so jim pomagali pri domačih delih, prišel do nagradnega dopusta.
Najboljši med njimi pa je bil prav gotovo Jožo Svalina, vojak iz Belega Manastira, ki je ves čas akcije opravljal dvojno delo. Najprej je bil že zjutraj od četrte ure kuhar, ko je pripravljal za svoje vojake zajtrk, potem pa je do desete ure opravil svojo normo. Po delu na trasi pa se je spet vrtel okoli štedilnika. Za to svoje delo bo dobil v vojski, vsaj tako je obljubil njegov komandant, trideset dni nagradnega dopusta.
S tem pa še niso končana vsa dela, ki jih bodo vojaki opravili v trebanjski občini. Pomagali bodo pri gradnji vodovoda v Korenitki, pa v Trebnjem. In kar je nadvse pomembno, z njihovim delom niso bili zadovoljni samo domačini, ampak tudi vojaki sami, ki so na ta način na najboljši način pokazali svojo koristnost. Mnogi med njimi pa ne bodo nikoli pozabili Slovenije, kateri so med služenjem vojaškega roka pomagali do večje razvitosti.
J. S.
MIŠICE MOČNEJŠE OD KAMENJA - Vojaki iz enote Dragana Mileusniča so za deset dni prehiteli rok, določen za izkop jaikov. To je vsekakor presenetljivo, saj so imeli trikrat višjo normo kot delavci v komunalnih podjetjih, teren pa je bil najteže sorte. Bilo je več kamenja kot zemlje.
VSE JE BILO NAČRTOVANO - Akcija, katere so se lotili vojaki, je bila v vseh podrobnostih že prej pripravljena. Toda tudi na terenu se jc bilo treba včasih dogovoriti, kako naprej. Tako sta večkrat staknila glavi tudi Tone Gole, predstavnik izvršnega sveta trebanjske občine in Dragan Mileusnič, kije vodil vojake.
IZ KRAJA V KRAJ
ŽELEZNIŠKA POSTAJA NA MIRNI je med najbolj stabilizacijsko usmerjenimi, bi lahko rekli, če bi videli silno temo, ki se ob večerih zgrinja tam okoli. Vse postajno poslopje, pa tudi dohode na tire namreč osvetljuje ena sama 75-vatna žarnica, medtem ko za kaj več svetlobe tam niso pripravljeni. Že ta elektrika, ki jo porabi omenjena žarnica, jih drago stane. Zato pa o življenja potnikov skoraj zastonj.
ŠENTRUPERCANI IN OKOLIČANI bodo dneve, zlasti pa nedelje do konca meseca preživljali v kaj žalostnem razpoloženju. Edina gostilna, ki jo imajo Jakličevi, bo namreč do konca meseca zaprta, tako da pomanjkanje gostinskih lokalov to pot rešuje Mercatorjev bife. Žal pa je ta ob nedeljah odprt samo dopoldne, medtem ko se morajo pivci ali pa taki, ki potrebujejo cigarete in podobne artikle, zateči v druge kraje. Se najlažje je tistim, ki se že med tednom oskrbe s cigaretami in jo za vikend mahnejo v
TREBANJSKE NOVICE
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas je po desetmesečnem trpljenju za vedno zapustila naša draga mama, stara mama,
sestra in teta
NEŽA BAJEC
roj. Iler
iz Smolenje vasi pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja in sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice v Novem mestu za prizadevanje, da bi ji ob težki nesreči rešili življenje. Hvala tudi delovnim organizacijam Slovenijales Ljubljana, PTT Novo mesto, Elektro Novo mesto, SGP Pionir Novo mesto, Iskra-E Novoteks-tkalnica Novo mesto za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
zidanico. Žal pa je takih tudi na šentruperškem koncu bolj malo.
TUDI LETOS JE V TREBANJSKI OBČINI zavladalo pravo poletno spanje, saj so v mnogih delovnih organizacijah ali ustanovah in podobnih okoljih veliko energije porabili za to, da so ustno zagotavljali, da letos ne bo prišlo do prekinitev delovnih procesov. In tako se tudi tu dogaja, kot se dogaja s stabilizacijo. Ustno smo vsi za to, da jo izperemo, ko pa bi morali zanjo kaj storiti, pa umanjkamo.
OBISKI LJUBLJANSKIH SORODNIKOV bodo z bližajočo se jesenjo tudi v trebanjski občini vse bolj pogosti. Dozorela so namreč že prva jabolka, kmalu bodo začeli kmetje izkopavati krompir, potem bo prišlo grozdje in portugalka, skratka same dobrote, ki ne rastejo v mestu. 'S tem pa dozoreva tudi čas, ko bivši Trebanjci spet začutijo nepremagljivo domotožje. V rodne kraje se vrnejo v velikih trumah, njihov velik napor pa bo poplačan z vsemi naštetimi dobrotami.
-Ela Novo mesto in
Žalujoči: hči Jelka, sinovi Tone, Emil, Jože, Vinko in Milko z družinami ter ostalo
sorodstvo Dne 17.8.1981
ZAHVALA
4. avgusta nas je nenadoma zapustil v 69. letu starosti naš ljubi mož in očka
MIRKO MIRTIČ
iz Cegelnice 36
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala našim sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč, zlasti še vsem Pavličevim, Kukmanovim, Minki Kovačičevi in Pavletu Judežu, delovnim kolektivom ŽTP, Krki in Teolu, -gasilskima društvoma ŽTP in Novoteksa, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Neutolažljiva žena Tončka, sin Miro in hčerica Nada
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in babica
JOŽEFA ŽIBERT
iz Vrha nad Mokronogom
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter za udeležbo na pogrebu. Posebej se zahvaljujemo tov. Otmarju Megliču, Ženi Mikec, Pepci Kaus in Mari Florjančič za vsestransko pomoč, pevcem za zapete žalostinke, župniku za lepo opravljeni obred. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka SB Novo mesto in dr. Kranjcu iz ŽD Trebnje za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Friderik, sinovi Friderik, Jože, Peter z družinami, Slavko z ženo Ivano in
Franc ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vednozapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in
stric
IGNAC VIDE
upokojenec iz Dobravice 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Vesni Šoštarič-Hribar za obiskovanje na domu ter sosedoma Cvelbarjevim in Hočevarjevim. Zahvalo pa smo dolžni tudi SDK Novo mesto, Komunali Postojna, Zobozdravstvenemu domu Selnica, IMV Podgorje Šentjernej za podarjene vence, pevskemu oktetu Šentjernej in kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: Nacka, Mirko, Ciril, Ida z družinami,brat Jože z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očim, sin, brat, stric, bratranec, nečak in sovaščan
LEOPOLD PILETIČ
z Vrha pri Pahi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje in vence, predvsem ZZB Otočec in Upravi varnosti. Posebno zahvalo pa smo dolžni Mirku Zorku za nesebično pomoč na doniu, Jožici Škufca za poslovilni govor na domu in župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Nežka in otroci z družinami, mama Jožefa z možem, brata SrečKO z družino in Gustl, sestrična Veronika in Danica z družinama, teta in ostalo sorodstvo
Vrh pri Pahi, Otočec, Mokronog. Ljubljana,
Prevalje na Koroškem, Bleč vrh in Laknc
DOLENJSKI LIST
21
iu yis 1
j; 5 2 5?	»
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO , SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
Četrtek, 20. avgusta - Bernard Petek, 21. avgusta - Ivana Sobota, 22. avgusta - Timotej Nedelja, 23. avgusta - Filip Ponedeljek, 24. avgusta Jernej Torek, 2. avgusta - Ludvik Sreda, 26. avgusta Viktor Četrtek, 27. avgusta - Jože
LUNINE MENE
22. avgusta ob 15.15 - zadnji krajec
BREŽICE: 21. in 22. 8. ameriški barvni film Kaznjenski blus. 23. in 24. 8. ameriški barvni film Peklenska četrt. 25. in 26. 8. italijanski barvni film Zarja lažnih bogov.
ČRNOMELJ: 20. in 22. 8. francoski film Beg s pločnika. 21. in 23. 8. ameriški film Kamikaze na kole-
sih. 23. in 24. 8. ameriški film Zrelo 2. 25. 8. froncoski film Dekle Nado. 27. in 30. 8. francoski film Katarina in kompanija.
KOSTANJEVICA: 22. 8. ameriški film Izkušnje prve ljubezni. 23. 8. froncoski film Kletka norosti. 26. 8. angleški film Inšpektor Kloz v akciji.
KRŠKO: 22. in 23. 8. ameriški tilm Bobby Defield. 26. 8. ameriški film Fantje iz Brazilije. 27. 8. ameriški film Srebrno sedlo.
NOVO MESTO KINO KRKA: Od 21. do 23. 8. nemški barvni film Dekleta gredo v Muenchen. 24. in 25. 8. ameriški barvni film Zlati randevu. 26. in 27. 8. ameriški barvni film Po zakonu in pendreku.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 21. do 23. 8. ameriški film Mlada ženska. Od 24. do 26. 8. italijanski film Žali ali banditi.
SEVNICA: 21. 8. italijanski film Srebrno sedlo. 22. in 23. 8. ameriški film Noč čarovnic. 26. in 27. 8. amcriško-francoski film Nosreratu -fantom noči.
SLUŽBO DOBI
KOVINOSTRUGARJA, ki obvlada tudi delo na rezkalnem in skobel-nem stroju zaposlim. OD 13.000 din. Majerle, Črnomelj, tel.
' 76-068.
SLUŽBO IŠČE
MOŠKO-ŽENSKA FRIZERKA išče zaposlitev v Novem mestu ali v okolici. Milena Gazvoda, Podgrad 16, 68000 Novo mesto.
SAMSKI FANT, trenutno brez zaposlitve, star 42 let, brez vsake obveznosti, išče zaposlitev. Sem priden in soliden. Sprejmem tudi kmečka dela. Pišite na naslov: Vinko Trampuš, Hrib 6, 68220 Šmarješke Toplice, Novo mesto.
STANOVANJA
Na stanovanje vzamemo žensko samo ali samohranilko z delovnimi navadami za občasno pomoč. Telefon 22-415.
ODDAM OPREMUENO sobo dijakinjam. Naslov v upravi lista (3477/81).
MLAD ZAKONSKI PAR išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Možnost predplačila za n° leto. Rado Šibarevič, restavracija Pri vodnjaku Novo mesto.
LASTNIŠKO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE z garažo v Ljubljani zamenjam za hišo ali enakovredno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Informacije na telefon (068) 23-095 zvečer.
OPREMLJENO SOBO oddam dvema študentkoma. Naslov v upravi lista (3472/81).
NEOPREMLJENO STANOVANJE ali večjo sobo iščem. Naslov v upravi lista (3473/81) ali telefon 21-253 dopoldan.
OPREMLJENO SOBO oddam dve-
ma dekletoma. Naslov v upravi lista (3474/81).
SOBO v Krškem ali v bližini Krškega, po možnosti opremljeno, s souporabo kopalnice, išče samski fant. Martin Žulič, Oštrc 1, Kostanjevica.
Motorna vozila
ŠKODO, letnik 1974, registrirano, in Fiat 124, neregistriran, prodam. Franc Žužek, Stari trg, Trebnje.
FIAT 124 prodam. Žitnik, Adamičeva 49, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Petrovič, Zagrebška 4 a, Novo mesto, telefon 23-962.
Z 750, letnik 1972, obnovljeno, prodam. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej.
ŠKODO, letnik 1979, prodam. Naslov v upravi lista (3476/81).
ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano do maja 1982, prodam. Dragan, Mirna peč 16.
MINI MORIS 1000 prodam. Franc Cugelj, Medvedje selo 1, Trebnje.
Z 750 prodam za dele. Ciril Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto.
MZ 150, letnik 1980, prodam. Bogdan Štopar, Sela 9 pri Ajdovcu, Dvor.
Z 750, karambolirano, v nevoznem stanju (desna stran nepoškodovana), prodam. Jože Vovko, Dol. Nemška vas 21, Trebnje.
FIAT 126 P, letnik april 1981, prodam. Telefon dopoldne 84-308, popoldne pa 22-721.
MOTORNO KOLO 14 TLS na 4 prestave prodam. Anton Rupar, G,oriška vas 12, Škocjan.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Ivan Petančič, Koštialova 21, Novo mesto.
Ugodno prodam vse dele za 101 z motorjem, letnik 1974, in nekaj za NSU. Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto.
GOLF J, letnik 1977, prevoženih 33000 km, registrirano do julija 1982, garažiran, prodam. Ivan Pate, Dol. Kamence 39, Novo mesto, telefon 25 -909.
R 4 TL, letnik 1978, prodam.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan L (ga n (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik ftiloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603 - 30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p 33, telefon (068) 23-606 — Naslov upreve: Jenkova 1, p. p 33, tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrčamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Mestne njive tu - popoldan.
Z 750, letnik 1979, prevoženih 9.000 km, prodam. Jože Pavlič, Dol. Težka voda 7 a (ogled po 15. uri).
WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, dobro ohranjen, prodam za 10 M. Gostilna VOVKO, Ratež 48, Brusnice.
TAM 4500, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za TAM 2001 ali za gradbeni material. Viktor Kužnik, Podlisec 6, Dobrnič 68211.
WV letnik 1964, registriran do junija 1982 prodam. Branko Hudoklin, Dol. Suhadol 22, Brusnice.
PO UGODNI CENI prodam avto 126 P, letnik 1977, registriran do 29. 6. 1982. Jože Prah, Brod 19, Podbočje;
FIAT 850 v voznem stanju ugodno prodam. Cena 2 M. Vinko Blažič, Stranska vas 24, 68000 Novo mesto.
AVTO SEAT 850 in razne dele prodam. Mali, Bršljin 57, Novo mesto, tel. 21-789.
ZASTAVO 126 P, letnik 1979, dobro ohranjeno prodam za 75.000,00. Informacije na telefon (068) 72-405 vsak dan od 15. ure dalje.
ZASTAVO 101, MEDITERAN, karambolirano, nevozno, letnik 1979 prodam, lahko tudi po delih. P. A., Nabrežje 24, Kočevje, tel. (061) 851-312.
WV 1200 J, letnik 1976 prodam. Informacije na- teL (068) 72-525.
SPAČEK, letnik 1976, prevoženih 70000 km prodam. Janez Barbič, Dol. Straža 75.
Z 101 L, letnik 1976 ugodno prodam. Dam tudi na ček. Ogled v soboto in nedeljo do 10. ure. Drago Žabkar, Dobrava 4, 68274 Raka.
126 P prodam, letnik 1980 (9000 km). Veselič, Podzemelj, telefon 76-655.
FIAT 750, letnik 1974 in LADO standard, oba na novo registrirana prodam. Naslov v upravi lista (3479/81).
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do maja 1982 prodam.' Jože Zakšek, Armeško 10, Brestanica.
HUSQVARNO 125 ccm, moto-kross, letnik 1980 v odličnem stanju prodam zaradi bolezni, prodam tudi ZASTAVO 750, starejši letnik v zadovoljujočem stanju. Dušan Gorenc, Dolenjske Toplice 52.
VARTBURG karavan turist, letnik 1978 prodam. Tel. 22-013.
FIAT 850, letnik 1968 ugodno prodam. Tel. (068) 24-867.
PEUGEOT 304, letnik 1971 prodam. Jože Stanič, Oražnova 21, Kostanjevica na Krki.
PRODAM R 4, letnik 1970. Kobe Zlatko, V Brezov log 19, 68000 Novo mesto tel. 24-990.
|j Kmetijski stroji ji
ss
k:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
TRAKTOR ZETOR 5911, star eno leto prodam. Ivan Vučajnk, 68257 Dobova 11.
PRIKOLICO za traktorje TV prodam. Jože Zoran, Gor. Kamenje 2, Novo mesto.
MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam po zelo ugodni ceni za 15.000 din. Ogled možen ob vsakem času na mojem domu. Alojz Androjna, Konjsko 12, 68294 Boštanj.
GRABLJE ZA BCS in starejši puhalnik prodam. Palčič, Rumanja vas 16, Straža pri Novem mestu.
KOSILNICO BCS 127 prodam. Jože Blažič, Žihovo selo 4, Otočec ob Krki.
ENOOSNO TRAKTORSKO prikolico prodam. Alojz Bambič, Šmal-čja vas 27, Šentjernej.
PRODAM
PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljico (belo), reztegljivo kuhinjsko mizo (ultrapas), mizico za dnevno sobo (mahagoni). Informacije zvečer na tel. 24-156.
BETONSKO ŽELEZO (šestica, osmica desetica) prodam. Jože Kerin, Leskovška, Krško.
KLAVIRSKO HARMONIKO 72 basno „Hohner” ugodno prodam. Ferlin, Tomšičeva 4, Krško, tel. (068)71-555.
PRODAM večjo količino brejih ovac in konja. Jože Žlogar, Bušinja vas 11, Suhor-Metlika.
KOBILO staro 5 let prodam. Martin Saje, Dol Kamenje 4, Novo mesto.
PRODAM telico friziko 5 mesecev brejo in motorni tricikel v isprav-nem stanju. Božena Lavrič, Stare žage 4, Dol. Toplice.
PRODAM črnobeli televizor Gorenje Turkiz in VVartburg 1000 v nevoznem stanju. Ponudbe na telefon (068) 69-150. Ogled možen vsak dan popoldne.
DIATONIČNO HARMONIKO znamke Bradeško prodam. Ogled vsak dan. Vinko Longar, Srednji Lipovec 23, 68361 Dvor.
IZREDNO UGODNO PRODAM kompletno malo. rabljeno spalnico. Teleton 85 172 vsak dan.
SPALNICO z jogijem prodam. Naslov v upravi lista (3478/81).
DVA RABLJENA štedilnika (plinski in električni) prodam. Muren, Lobetova 8. Novo mesto.
PRODAM več pristnega rdečega vina, večja količina, nižja cena, zelo ugodna, lepo sivo kravo po prvem teletu, 8 kom. betonskih mrež in 600 kom. monta opeke. Mirtič, Sela 9, Straža.
KRAVO sivo, in 8 arov vinograda, primerno za zidavo vikenda, prodam. Naslov v upravi lista (3475/81).
OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. Nad mlini 48, Novo mesto, telefon 25-046.
DVA FOTEUA IN LEŽIŠČE ugodno prodam. Dimitrijevič, Majde Šilc 22/24, Novo mesto od 17. do 19. ure.
VHODNA HRASTOVA VRATA (220 x 160) in peč za centralno kurjavo prodam. Dolenje Kamence 82, Novo mesto.
HLADILNO SKRINJO (380 1), malo rabljeno, prodam. Krhin, Pod Trško goro 53, Novo mesto, telefon po 14. uri 25-940.
5 NOVIH GUM Sava radial (155 x 13) prodam. Telefon 85 -107.
Žužemberka 115/a vožnjo in pašo perutnine po najini parceli št. 539/1. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
ALOJZ FERKOU, DOBRAVA 4, ŠKOCJAN opozarjam Antona Krnca in njegovo ženo Marijo iz Dobrave 7, da javno prekličeta žaljive besede, ki sta jih izrekla zoper mene 15. 8. 1981.
ROZALIJA LUZAR, Jugorje 15, Brusnice, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
FRANC IN JOŽEFA LAVRIČ, Retje 59, Loški potok, preklicujeva obrekovanje in žalitve Ludvika Kordiša iz Retij 35 in se mu zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe.
[^OBVESTILA I
KI BOLTE SO VI iz Gabrja za njen pedeseti rojstni dan in god, da bi ga še velikokrat praznovala v krogu svojih najdražjih želijo vsi njeni.
Zlati, skrbni mami in ženi PEPCI GAČNIK iz Potoy vrha čestitamo za rojstni dan in ji želimo veliko zdravja in veselja vsi njeni.
F G J
VINOGRAD z zidanico in posebnim stavbiščem (3000 m2) prodam v Ljubnu pri Uršnih selih pri „Marofu”. Ogled 22. in 23. 8. 1981 na kraju samem. Franc Bukovec.
ZAZIDLJIVO PARCELO (30 a) primerno za vikend, prodam. Štane Medved, Črešnjice 18, Otočec ob Krki.
UREJENO KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem med Brežicami in Krškem ugodno prodam. Informacije pri Franciju Molanu, Stari grad 47, Krško.
ZELO UGODNO PRODAM 20 arov za vikend na Bujniku pri Maikov-cu, od tega 5 arov ročno prerjgolano. Dostop z vsakim prevoznim sredstvom, ob parceli sta elektrika in voda.Informacije na železniški postaji Sevnica.
NEDOGRAJEN VIKEND Z VRTOM, možnost stalnega bivanja, v bližini Radohove vasi prodam. Informacije na telefon (061) 321-746.
ŽELITE IMETI VIKEND STANOVANJE z vrtom na deželi? Pišite na naslov Olga Hrovatin, 68216 Mirna peč 47.
GRADBENO PARCELO na Grmu prodam. Informacije po telefonu 23-816 od 15. do 19. ure.
kupim
PARCELO za vinograd in zidanico kupim v okolici Bele cerkve. Janez Lukšič, Log 15, Hrastnik, tel. (061) 814-984.
RAZNO
V VARSTVO vzamem otroka punčko. Šegova, upokojenski blok 7, III. nadstropje, stanovanje 15, Novo mesto.
V VARSTVO sprejmem otroke od enega leta starosti dalje. Anka Džananovič, Šegova 3, Novo mesto.
V VARSTVO sprejmem otroke. Telefon 24-678 od 17. do 19. ure.
V VARSTVO sprejmem otroke. Marija Goršin, Potov vrh 38, Novo mesto.
AVGUST	IN	FRANČIŠKA
AVBELJ, Žužemberk 85 prepovedujeva Milanu Kelšinu iz
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da izdelujem slike za osebne izkaznice, vozniška dovo-ljenja, potne liste in za mesečne karte. Slike dobite takoj po ugodni ceni. Odprto je samo ob ponedeljkih — neprekinjeno od 7 do 20. ure. CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela Cerkev.
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montirate, dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
PARKETARSTVO RODE — polaganje vseh vrst talnih oblog, parketa, brušenje in lakiranje. Naročite lahko po telefonu (068) 22-687!
OBVEŠČAM VSE, da fotografiram rojstne dneve na domu, pogrebe, proslave itd.. Vršim tudi preslikave in povečave. Fotograf BRANKO KOTAR, Šentjernej 209 A, naročila sprejemam tudi na naslov Nad mljni 16, ali tel 25-724.
Studenski servis nujno potrebuje takoj večje število izvajalcev za pomožna dela pri strojnem obiranju hmelja. Informacije na telefon 22-555.
rnmmm
DRAGEMU MIRKU LUZARJU iz Gor. Suhadola pri Brusnicah za 18. rojstni dan in odlično opravljeno šolanje iskrene čestitke ter veliko sreče in uspehov v nadalj-nem življenju mu želi sestra Silva.
DRAGI mami in stari mami IVAN-
Od 6. do 12. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Danijela Dovč iz Žužemberka -Danico, Marija Brunskole iz Podlog* - Mojco, Ana Vrlinič iz Bojancev -Gordano, Jožica Perc iz Gabrijel -Bojana, Marija Božič iz Malega Podloga - Natašo, Vida Petkovšek iz Leskovca - Urško, Marija Gotlib iz Dolnjega Gričevja - Staneta, Silva Nadu iz Čužnje vasi - Jožeta, Nada Mihelič iz Črnomlja - Aleksandra, Marija Jaklič iz Drašče vasi -Natašo, Anica Maraž iz Trebnjega Mateja, Vida Škedelj iz Brezja pri Rožnem dolu - Matejo, Branka Salopek iz Gornje Straže - Jasmino, Biserka Bajuk iz Orijakovega — Igorja, Ljubica Vrtačič iz Gorenje Gomile - Janeza, Breda Dragan iz Šentruperta - Darka, Jožefa Čolnar iz Sotelskega - dečka, Anica Tratnik iz Smednika - deklico. ČESTITAMO!
12 BR£ŽIŠK£Jryž
P0R0DNI$NIC£v«'M
Od 1. 8. do 7. 8. 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Snježa-na Iviček iz Samobora - Željka, Helena Vrčko iz Krškega - Jerneja, Ljudmila Kuhar iz Rud - dečka, Darinka Zidarič iz Brežic Matjaža, Ljudmila Omerzu iz Dečnih sel -Janeza, Irena Dvornik iz Krške vasi - Iztoka, Marija Burja iz Zdol -dečka, Jana Preskar iz Krškega -Ziga, Mira Starc iz Pišec - Drnijela, Marija Rožman iz Brežic - Majo, Milica Nemčič iz Sutl. Lukavca -Davoija, Terezija Pavuna iz Sel -Petra, Elizabeta Domovič iz Rud -Petra, Danka Sember iz Krškega -Neveno, Stanislava Molan iz Novega mesta — deklico, Vida Sumrak iz Malega Vrha — Tadejo, Dragica Germovšek iz Blatna - dečka, Dur-da Količ iz Goljaka - dečka. ČESTITAMO!
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA
Ob prerani in tragični izgubi našega dragega sina, brata in vnuka
FRANCIJA
DEBEVCA
iz Rihpovca
se najiskreneje zahvaljujemo delavcem IMV, CP tozd Gradnje Novo mesto in Surovina Trebnje za izraženo sožalje in poslovilne besede. Se posebej se zahvaljujemo delavcem tozd Gradnje za finančno pomoč. Hvala vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in njegov grob zasuli s cvetjem. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: mama, ata, bratje, stara mama in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar je zavedno odšel od nas dragi mož, oče, sin
JOŽE KOČ EVAR
Vsem, ki obiskujete njegov prerani zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
Vsi njegovi
Semič, Novo mesto, Kanada, 20. avgust 1981
22
DOLENJSKI LIST
Št 34 (1671) 20 avrjustn 1981
ZAHVALA
Po težki bolezni nasuje za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat
IVAN STANIČ
upokojenec iz Mozlja pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom iz Mozlja, posebno sosedi Slavici za pomoč v težkih trenutkih in za poklonjeno cvetje. Zahvala velja tudi ženskemu pevskemu zboru iz Mozlja, moškemu pevskemu zboru iz Kočevja, kvartetu „Vre” iz Ribnice, duhovniku za opravljeni obred in vsem prijateljem iz Ribnice in Kočevja ki so z nami sočustvovali in pokojnika spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste še spominjali.
Žalujoči: žena Amalija, sinova Ive in Lojze,brat Alojz in ostalo sorodstvo.
Mozelj, 12. avgusta 1981
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je za vedno zapustil naš ljubi sin, brat in stric
MIRKO
ANDOLJŠEK
iz Kidričeve 4, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Mirku Lavriču za ves njegov trud. Zahvala velja tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala godbi na pihala ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: ati Miro, mami Frida, sestra Irena z družino, brat Robi, stara mama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubega očeta, strica, starega očeta
IGNACA
GORENCA
iz Vinice pri Šmaijeti
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Naj lepša, hvala župniku za opravljeni obred, prav tako se zahvaljujemo Zdravilišču Šmarješke Toplice, Cankarjevi založbi, Strešniku Dobruška vas.
Žalujoči: hčerke Tilka, Anica z družinama ter sinovi Albin, Nace, Tone, Franci, Peter, Pavel z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in težki bolezni v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
LUDVIK AVSEC
iz Goriške vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pevcem iz Škocjana in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fani, sin Ludvik, sin Jože z družino, hčerki Martina in Fani z družinama, sestri Lojzka in Anica ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je prezgodaj zapustil v 54. letu starosti naš dragi mož, oče, brat in stari oče
MARIIN ŠTRAVS
Špeharji 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se ZB za govor, gasilskemu društvu za venec, častno spremstvo in poslovilni govor. Zahvalo pa smo dolžni tudi Marici Hodelja za zdravstveno pomoč. Hvala kolektivu Belt za venec, župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Kristina, sin Janez z družino, hči Nevenka z družino, mama, brat Jože, sestre Vida, Angela, Anica, Ivanka, Slavica z družinami ter ostalo sorodstvo
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
V SPOMIN
21. avgusta bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
ANTON
RAKAR
iz Mrzle Luže 1
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre in tete
ZOFKE
MIHALIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje, kolektivu MK Novo mesto, Iskri Novo mesto in Kranj, osebju interne bolnišnice, pevcem, godbi in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni (
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sinčka, vnučka in bratranca
PETRA PILETIČA
iz Globočic 9, Kostanjevica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in vence, nam pomagali v teh strašnih trenutkih. Posebno pa se zahvaljujemo Jeleničevim, Vukčevičevim, Kraševčevim, Haralovičevim ter zdravstvenemu osebju iz ZD Kostanjevica. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: neutolažljiva mamica in ati ter vsi njegovi
J
ZAHVALA
Ob boleči, prerani izgubi moje drage žene in mame
VILME
JAKŠA
iz Koblatjev 10
se iskreno zahvaljujem za pomoč in darovano cvetje vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, kolektivoma LIK in TEKSTI-LANA in gasilcem iz Stare cerkve. Hvala godbi in pevcem iz Kočevja ter župniku iz Stare cerkve za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Franc, sin Franci, mama, ata in brat Jože z družino
V SPOMIN
Globoko ganljivo sporočamo vsem, ki ste jo poznali, daje minilo že leto dni, ko je prenehalo biti srce dobre
MARIJE BUČAR
Bučaijeve mame iz Jelš pri Kr&em
Sinovi in družine Umrla 24.8.1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame in babice -
FRANČIŠKE KOVAClC
iz Dolenje vasi 4
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, ji poklonili vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 63. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE MLADKOVlC
iz Kalce — Nakla 30
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam stali ob strani ter pokojnika tako množično spremili do zadnjega doma. Hvala OOS poklicne gasilske enote Krško in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, sin, sestre in ostalo sorodstvo
St. 34 (1671)'20. avgusta 198 1
DOLENJSKI LIST
22
V lakirnici trebanjskega Trima je prišlo pretekli četrtek dopoldne do požara, zaradi katerega je nastala škoda, ki so jo ocenili na okoli dva milijona dinarjev. Kljub poškodovanim napravam se proizvodnja normalno nadaljuje, tako da izvrševanje planov ne bo oteženo.
Da ni prišlo do večje škode, gre
zasluga domači gasilski ekipi, kijev najkrajšem možnem času poskrbela za gašenje in zaščito ostalih naprav. Prav tako pa je pohvaliti domača gasilska prostovoljna društva in enoto novomeškega zavoda za požarno varnost, ki so tudi bili kmalu na kraju nesreče. Čeprav no moč ni bila več potrebna, je bilo vseeno prav, da so gasilci prišli v tolikšnem številu, saj bi bil lahko požar mnogo hujši. Nastal je namreč v okolju, kjer je veliko vnetljivih tekočin.
Med tem so tudi že znani vzroki za nastali požar. Prišlo je do stika v elektro magnetnih ventilih. Avtomatska linija švicarske proizvodnje kljub požaru nadaljuje z delom, barvanje pa zdaj poteka ročno. Kdaj bodo stanje v lakirnici sanirali, še ne vedo, ker morajo prej nabaviti rezervne dele za naprave.
---------------------"N
BELOKRANJSKA FOLKLORA NA PRIMORSKEM
Plesalci in tamburaši metliške folklorne skupine Ivan Navratil so pred kratkim dva dni gostovali na Primorskem, kjer so imeli tri nastope. Najprej so nastopili na ,.ribiški noči” v Izoli, nato pa še v Lipici in Postojni. Konec tega meseca pa bodo nastopili v Metliki; s tem preglednim nastopom bodo zaključili nadvse uspešno sezono. Za naprej imajo smele načrte.  /
Prekleto vreme nas je zašilo
„Halo, bi lahko dobil k  ...............................
J telefonu tovariša Stručkovi-ča? “
„Že govorite z njim. Kaj ! vas zanima, tovariš Državljan? “
,JPo radiu, televiziji in po časopisih so se razgovorili in razpisali, da bomo letos spet uvozili pšenico, četudi bi je lahko pridelali trikrat več, kot smo je v resnici."
„Ne lažejo. Jugoslovani bi lahko pšenico celo izvažali, vendar je zaradi več vzrokov ne. Poglejte: ob setvi nismo uporabili vseh strojev, ker jih je veliko pokvarjenih, rezervnih delov iz uvoza pa nismo mogli dobiti, ker smo uporabili devize za uvoz gobic iz Grčije. Naš narod zelo rad je gobice, posebno še tiste iz uvoza. Domače preveč za-
udarjajo po balkanskih gozdovih."
„Gotovo pa to ni vse? “ „Ne, ni. Manj pšenice je bilo zasejane tudi zato, ker se nismo dogovorili za odkupne cene. To nam je uspelo šele tik pred žetvijo, ko pa je že bilo, kot vidite, prepozno. To se nam dogaja vsako leto in če sem optimist, bo tako tudi leta 1982."
„Vem, da je odkupna cena za kilogram pšenice za dinar nižja, kot stane kilogram koncentrata za polaganje živini. Mar ne obstaja možnost, da bodo kmetje raje polagali živini pšenico kot umetno pripravljeno hrano? “
„To je kot na dlani. Tudi naši ljudje so se naučili računati v šestintridesetih letih svobode. Z odlokom bomo to
sicer prepovedali, vendar ne pričakujte, da se bodo državni inšpektorji vlekli po hlevih in svinjakih."
„Kdo je po vašem, tovariš Stručkovič, glavni krivec za takšno stanje? “
..Objektivne težave. Natančneje povedano: vreme."
„Vreme? Kaj letos ni bilo naklonjeno pšenici? “
„0, ja! Bilo je. In v tem je. I tudi največja težava. Če bi bile pozebe, poplave, če bi klestila toča, bi manjši pridelek pšenice zvrnili na vreme, f Tako kot smo lani novembra obsodili sneg, ki nam je zame- : tel koruzo, zdaj pa bomo mo- i rali pogledati v lastno skledo j neodgovornosti in nesposob- j nosti. Prekelto vreme!"
TONI GAŠPERIČ j
Ščetinarji pobirajo pridelek — Z odškodnino ljudje niso zadovoljni — Leganovi iz Stavče vasi za primer
Krivolovci ob podvodni puški in bogat plen
„Neznani ribiči" so znani — Brez dovolilnic in na nedovoljen način so „riba-rili" v Kolpi
Miličniki so 24. julija hitro ukrepali, ko so bili obveščeni, da „neznani ribiči love na nedovoljen način v Kolpi nad vasjo Žlebe v kočevski občini”. Na „delu” so dobili štiri krivolovce iz Novega mesta, sodniku za prekrške v Kočevju so prijavili 41-letnega Pavla Uhla, 30-letnega Mavricija Zupančiča, 30-letnega Iztoka Pekolja in 31-letnega Milana Uhana. Lovili so nad zaselkom Žlebe brez ribolovnih dovolilnic in s puškami za podvodni ribolov, kar je prepovedano.
Pri pregledu njihovih vozil so miličniki našli dve podvodni puški ■znamke Mares in 17 rib, med katerimi je bilo 12 merskih lipanov, dve merski postrvi in en merski klen ter dva podmerska sulca, dolga 35 in 55 cm, ki sta bila uplenjena v varstveni dobi, se pravi takrat, ko lov tudi z dovolilnico ni dovoljen. Miličniki so krivolovcem odvzeli puški in plen, jih prijavili sodniku za prekrške, ribiška družina Kočevje pa pripravlja še svoj zahtevek za odškodnino, ki tudi ne bo majhen.
Ribiči bodo s pomočjo ustreznih organov skušali ugotoviti, če nimajo krivolovci na vesti še česa več. Kočevski ribič Hinko Jami je namreč tiste dni našel 9 kg težkega sulca, ki je poginil zato, ker je bil ustreljen s podvodno puško. V njegovem telesu sta bila še harpuna in strgan laks. Če bodo ribiči ugotovili, da se datum, harpuna in laks ujemajo z datumom lova oz. opremo novomeških krivolovcev, bodo tudi tega sulca vnesli v odškodninski zahtevek.
Kolpa je za turiste, tabornike in čolnarje vedno bolj privlačna. Med obiskovalci je velika večina poštenih, žal pa med njimi tudi krivolovci niso redki.	J. PRIMC
ENI BODO BRCALI. DRUGI PILI
Zadnji raport iz Šentjernej ske-ga hipodroma, kjer se bo jutri ob
18.	uri pod geslom „24 ur nogometa” pričela doslej na Dolenjskem zagotovo najdaljša nogometna tekma, je takšen:
• Priprave so končane, igralci, sodniki in spremljajoče osebje čili in zdravi, mesec, ki bi naj v primeru redukcij električnega toka nadomestil tistih tisoč in nekaj vatov nočne razsvetljave, naročen, postavljeni so tudi šanki, da o ostalem, kar sodi zraven, ne govorimo. Pripravljene so tudi nagrade. Ena bo šla najvzdržljivejšemu igralcu iz vrst Novomeščanov ali Sentjernejča-nov, druga tistemu, ki bo največkrat zadel mrežo, itd. Še to, da je za udeležence tekme obvezno tudi tehtanje. Organizatorji se namreč boje, da se količina zaužite hrane in pijače ne bi ujemala s centilitri pretočenega znoja na igrišču. Sicer pa bo prvi sodniški žvižg v petek pomenil pričetek 24-urne veselice, na kateri bo od nogometnih pravil veljalo le tisto o koriščenju (domačih) črnih fondov.
v   y
MEDVEDJE GLEDALI POGREB
Nekaj izrednega so doživeli pogrebci 28. julija ob 17. uri med Podpresko in Drago v kočevski občini. Nedaleč od Pojetove hiše, le kakih 150 m od ceste, po kateri se je vil pogrebni sprevod, je šla vzporedno s pogrebom kakih 150 do 180 kg težka medvedka, ki so jo spremljali trije letošnji mladiči. Medvedov niso motili niti koraki pogrebcev niti hupanje avtomobilov. Pogrebni sprevod se je celo za nekaj časa ustavil, da so si udeleženci pogreba ogledali nenavadni prizor. Iz tega lahko sklepamo, da je medvedov pri nas kar veliko in da se ne boje tudi velikega števila ljudi.
Za psa so oči - njegov nos
22.	in 23. avgusta bo v Ljubljani razstava psov vseh pasem — O sposobnosti psov
Požar ni ustavil dela
V trebanjskem Trimu je požar povzročil za dva milijona d inarjev škodeNujna je nabava rezervnih delov
22. avgusta bo Rezka Dular praznovala osem desetletij svojega življenja. Ko se sedaj ozira na minula leta, se ji zdi, da so odhitela mimo vse prehitro, vendar pa to ne pomeni, da je bilo njeno življenje enolično. Prav nasprotno. Bogato je bilo, četudi bi težko rekli, da je izkustvo trpljenja in revščine bogastvo, ko bi ob njiju ne stala izkušnja prave človečnosti.
Rodila se je v številni družini p Ambrusu v Suhi krajini Mladost je imela težko.
\ / Takoj po končani šoli je morala iti služit: bila je pestunja, dekla, kuharica, trgovka. V Soteski je spoznala Karola Blatnika in se z njim poročila. V Podhosti sta oba delovala v društvu kmečkih fantov in deklet.
V dnevih odločitve, leta 1941, sta vedela, na kateri strani je njuno mesto. Ko so se v tamkajšnjih gozdovih pojavile prve partizanske enote, je Rezka skrbela z drugimi za njihovo hrano. Okupator se je nad partizansko vasjo maščeval in pobil 16 Podhoščanov, med njimi tudi Rezkinega moža. To je bil zanjo eden najbolj žalostnih trenutkov v življenju, vendar ni klonila. V srcu je zvesto nosila poslednje moževe besede: „Ostani Slovenka!" Kaj to pomeni, je vedela, in tako je ves čas tesno sodelovala z naprednimi slovenskimi silami.
Po kapitulaciji Italije so jo izvolili za tajnico NOO za
vasi Podhosta in Loška vas. Rezka je šla skoz partizanske tečaje, da je bila kos delu tajnice v prvih partizanskih občinah. Ni bilo lahko. Še posebno ne, kadar so bile velike hajke, saj je morala poskrbeti, da gradivo ni prišlo v roke sovražniku. Imela je pripravljene zaboje, v katere je zakopala zaupne dokumente in ostalo gradivo. Njena odgovornost za zaupane ji spiske je bila res velika. Samo zamislimo si, kaj bi bilo, če bi okupator dobil v roke spisek ljudi, ki so delali za NOV!
„Tisti časi so bili nekaj enkra tnega, “ ocenjuje Rezka danes poklic „parti-zanske tajnice", če lahko tako imenujemo njeno požrtvovalno delovanje. .Jakega tovarištva in idealizma, kakršnega smo bili zmožni takrat, ko je bilo res hudo, danes ni več. “ Med njenimi najlepšimi spomini na vojna leta je zavedanje, da je med veliko hajko rešila življenje tri dni stari deklici; k njej jo je prinesla partizanska zdravnica, sama pa jo je varno skrila.
Tudi po osvoboditvi je bila Rezka Dularjeva dejavna v mnogih organizacijah, čeprav ji je kmalu začelo nagajati zdravje. Zdaj živi v Gaberju pri Soteski, v glavnem počiva. A kadar nanese beseda na nekdanje čase, se ji zaiskrijo oči v pristnem življenjskem ognju. Tako se iskrijo samo ljudem, ki so polno živeli!
TONE VIRANT
Dela eden, pobirata dva
Na desnem bregu Krke v njenem zgornjem toku se za poljščine leto za letpm potegujeta dva: obdelovalec zemlje in divjad. Prvi dela, gnoji, seje, sadi, drugi samo pobira, kar rodi trud prvega. In razumljivo, da si nista prijatelja.
„Vsako leto nam divjad naredi nekaj škode”, je pred dnevi jezno pripovedovala Jožefa Legan iz Stavče vasi. „Doslej še nismo od lovske družine zahtevali odškodnine, letos pa smo jo morali. Najprej so nam spomladi divji prašiči požrli komaj posajeno seme za koruzo, zdaj pa so še koruzo načeli. Ocenjevalec, ki si je škodo ogledal, se je posmehnil, češ: saj so samo malo poredčili. Mislim pa, da to ni nikakršno
redčenje, saj smo znosili na kup 1440 uničenih storžev.”
Njen mož Anton, ki dela kot varnostnik v žužemberški Iskri, je dodal, da mu ni za tistih nekaj dinarjev odškodine; rad bi koruzo, stroi za storž.
Leganova nista edina, ki jim letos divjad redči pridelek. V Podgozdu so ščetinci povsem uničili dve njivi, v Stavči vasi pa so načeli še nekaj njiv. Nič čudnega ni, če na Cegenci namesto nekdanjih njiv nastaja pušča. Blizu je gozd, blizu je divjad, ki je zaščitena, pa se redi in množi na jezo kmetu in lovcem v veselje.
,,Neumno je delati za divjad,“■ pravi Anton Legan in izreka misel mnogih kmetov v Suhi krajini.
_____________________________     .	E*,	'fr	"	'Hfrjtl
..PRIDELEK DIVJADI” — Toliko uničenih koruznih storžev so Leganovi znosili na kup po obisku požrešnih ščetinaijev. (Foto: M. Markelj)
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 22. in 23. avgusta 26. mednarodna razstava psov vseh pasem. Med razstavo bo vsak dan ob
17.	uri tudi nastop službenih psov milice in kinoloških društev, na katerem bo vsak, ki bo hotel, spoznal, da zmore štirinožni prijatelj še vse kaj več kot čuvajsko službo.
Edinstveni položaj najboljšega živalskega človekovega prijatelja sije pes priboril z inteligenco in značajem, dvema lastnostma, ki ga ločita od vseh drugih živali. Pes se že tako dolgo druži s človekom, da kar dobro poznamo njegovo razumnost in tudi čustvenost. Odlikujejo pa ga tudi nekatere druge lastnosti. Sluh psa je izreden, zazna tudi tone, ki so daleč od dosega človekovih ušes. Njegov vid je slabši od človekovega, ima pa zato izjemen vonj. Za psa so oči njegov nos. Človek opazuje stvari, s katerimi si hoče biti na jasnem, pes pa jih ne gleda, ampak ovohava. Prav zaradi tega se ni treba jeziti, če je pasji smrček med sprehodom vedno prilepnjen ob tla. Ne išče ne miši ne kosti, samo uživa v vonjih ob poti, z nosom prebira zgodbe, ki so se pripetile. Še dve sposobnosti sta pri psu vrhunsko razviti. Pes ima izreden spomin in izjemen dar opazovanja. Prav tako kot slon tudi pes nikoli ničesar ne pozabi.
Vi pa ne pozabite, da je v soboto in nedeljo v Ljubljani mednarodna razstava psov. Če psov še nimate radi, jih boste morda vzljubili tam.
ARHEOLOGI SPET NA AJDOVSKEM GRADCU -Znano rimsko najdišče na Ajdovskem gradcu nad Vranjem v sevniški občini je spet prizorišče dela arheologov Narodnega muzeja in ljubljanske univerze. Dr. Peter Petru je delo in nekatere najdbe v petek, 14. avgusta, predstavil na ljubljanski televiziji. Na sliki: dr. Petru z rimsko utego za vrata, ki jo je izkopal kmet Miha Jazbec. (Foto: A. Železnik)
Tišina, nato obupen krik
Mrtev medved na smrt preplašil kočevske gobarje — Ko bo krivolovec znan, mu bo trda predla ■   ___________________________________________________________
KJE SO „STARE BAJTE”?
Za danes je napovedana delovna akcija štipendistov (iz zdrženih sredstev) z območja sevniške KS pri gradnji vodovoda izpod Lisce. Torkovega razgovora s predstavniki skupnosti za zaposlovanje in krajevne konference SZDL iz Sevnice seje udeležilo, žal, le okoli 30 štipendistov, večinoma srednješolcev. Hvalevredno bo, če bo danes na trasi vzdolž Sevnične tudi kdo od tako imenovanih „starih bajt”. Avtobus naj bi bil današnje udeležence akcije odpeljal zjutraj ob šestih, delali pa naj bi do 13. ure.
OKRAS ZA 24 UR - Kakteja ..kraljica noči”, ki se pokaže v vsej svoji lepoti s cvetovi le za en dan, je pred dnevi zacvetela tudi lastnici in gojiteljici Mici Milič iz Puščave pri Mokronogu. Kateja jo je za skrb ..nagradila” z 19 cvetovi. (Foto: Marta Strnad)
Stane Markovič iz Kočevja je 5. avgusta odpeljal svojo družino v gozd, kjer so nameravali nabirati gobe. Ob cesti na Grintavec so se razšli po gozdu. Dolgo je bila v hosti tišina, nihče ni zavriskal v znak, da je prvi naletel na jurčka, kot je med kočevskimi gobarji običaj, če nabirajo gobe v skupini.
Nenadoma pa je vse iznenadil obupen krik! Prestrašeno vpitje je zagnala Markovičeva žena. Mož je hitro stekel k njej in imel kaj videti: preplašeno ženo, vpijajočo na pomoč in kakih pet metrov vstran za grmom - medveda. Ni dolgo premišljal, z ženo sta pohitela do avtomobila, kjer so se zbrali tudi že ostali in vsi so se urno odpeljali v dolino.
Markovič je o dogodku obvestil lovsko družino Mala gora. Lovci so
medveda našli in ugotovili, da je mrtev, nekdo ga je ustrelil. Storili bodo vse, da bi izsledili krivolovca. Temu bo trda predla, po novem ceniku bo plačal za ubitega medveda 60.000 dinarjev, sodno bo preganjen za krivolov, nošenje*orož-ja im morda še kaj.
ANDREJ ARKO
S KOLESOM V OGRAJO
16.	avgusta ob 6.20 seje na lokalni cesti v Lončarjevem dolu pri Sevnici smrtno ponesrečila Ana Andolšek iz Žurko-vega dola. Med vožnjo s kolesom proti Sevnici jo je po klancu navzdol na makadamski cesti začelo zanašati in se je zaletela v železno ograjo na mostu. Pri padcu po cestišču se je hudo poškodovala in je umrla že med prevozom v brežiško bolnišnico.
ZAČELO SE JE — Prišel je čas, ko obdelovalci vrtičkov pobirajo plodove svojega truda. Marsikomu delo lepo rodi in ponosno pokaže, kakšen prav posebno velik sadež. Kotnikovi iz Novega mesta so pridelali lep paradižnik: oče Lojze ga je posadil, mama Anica gojila, Vesna pa prinesla pokazat. Tehtal je 73 dkg. (Foto: MiM)