Razvoj in pomen Rdečega križa
Rdeči križ je prostovoljna, humanitarna, množična organizacija, ki deluje na zdravstve-nem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem in drugih področjih.
Ustanovitelj je humanist Henry Dunant (1828-1910). Pobudo za ustanovitev društva RK, kot se je tedaj imenovalo, mu je dala bitka pri Solferinu, kjer se je srečal s strahotni-mi razmerami ranjencev. Bil je organizator civilne prve pomoči v tej bitki, saj vojna sani-teta ni bila pripravljena na tako množico bol-nih in ranjenih vojakov. Razmere na bojišču je opisal v knjigi »Spomini na Solferino«. Opisi so tako resnični in hkrati strahotni, ua so morali vzbuditi humanosi v ljudeh.
Leta 1863 je bil imenovan Ženevski komite za pomoč ranjencem, leta 1864 Ženevski med-narodni komite in leta 1875 je prevzel ime Mednarodni komite rdečega križa. To ime, ima še danes. Prvotno je bil namen RK lajša-nje usode ranjenim in bolnim vojakom. Že leta 1864 je bila sprejeta I. Ženevska konven-cija, ki zavezuje vojskujoče, da morajo lajšati usodo ranjencem. Z II. Ženevsko konvencijo 1906. Ieta, se je skrb razširila na ranjene v po-morskih bitkah, III. Zenevska konvencija z le-ta 1929 na skrb za vojne ujetnike in IV. Že-nevska konvencija z leta 1949 Še na skrb za civilno prebivalstvo.
V Parizu je bila 5. maja 1919 ustanovljena Liga društev Rdečega knža. Ta nova zveza je dajala velike mažnosti za razvoj mednarodne potnoči. Liga vse od ustanovitve, uspešno de-luje.
Z usmeritvijo dejavnosti RK za zdravstve-no, socialno in vzgojno izobraževalno področ-je, se je pokazala potreba po organiziranem vključevanju otrok in mladine. Tako je že leta 1921. Liga društev RK ustanovila oddelek ža podmladek RK.
Na ozemlju Jugoslavije so nastala prva dru-štva RK leta 1866. V Ljubljani so ženske tedaj ustanovile društvo za pomoč ranjenim in bol-nim vojakom ter njihovim vdovam in otro-kom. Leta 1879 smo dobili v Sloveniji tudi moško društvo RK. Kmalu so se pričela usta-navljati društva RK tudi po drugih republikah. Tako je bilo ustanovljeno v Crni gori leta 1875, v Srbiji 1876., v Hrvatski 1878. leta in v BIH leta 1914.
V obdobju, ko se je porajal RK v Sloveniji, je bil položaj Slovencev zelo slab, saj je pov-sod vladala germanizacija. Prebujati se je pri-
čela narodna zavest, ki je vzpodbudila razvija-nje različnih oblik kulturnega in družbenega življenja. Cilj je bila osvoboditev izpod avstro-ogrske monarhije in združitev v lastno jugoslo-vansko državo. Delo RK v teh razmerah, je bilo zaradi razdelitve Slovenije na več pokra-jin, vezano na društva RK na Dunaju in v Bu-dimpešti. ZgodovinskJ dokumenti pričajo o veliki pobudi članov RK, za samostojno delo ter tiskanje pravil in drugih publikacij v slo-venskem jeziku. Že tedaj so ta društva pri-pravljala različna gradiva za krepitev zdrav-stvene prosvete in ohranjala slovensko poljud-no medicinsko besedo. Vsa v slovenskem jezi-ku pisana dela, so imela »velik vpliv na prebu-janje narodne zavesti in krepitev vere v lastno izvirnost in materin jezik«.
Tudi danes je delovanje RK naravnano hu-manitarno. Kaj to pomeni? Rdeči križ kot enovita organizacija ne pozna nacionalnih ali drugih meja. Njegovo edino poslanstvo je v nudenju pomoči vsem, ki so je potrebni in pri tem ni omejitvenih kriterijev. To med dru-gim zagotavljajo tudi načela organizacije.
Kako deluje? Delovanje RK bi bilo nemo-goče brez cele armade prostovoljnih sodelav-cev: od najmlajših, podmladka, mladine, čla-nov in vseh tistih, ki niti ne vedo, da s svojimi solidarnostnimi prispevki pripomorejo k uspešnosti našega delovanja. Velik delež imajo aktivisti RK po krajevnih odborih, akti-vi RK po DO, mentorji RK po osnovnih šo-lah, kjer se začne prva vzgoja mladih članov, potencialnih aktivistov RK.
Med temi anonimnimi sodelavci je ogromno tistih, ki so skoraj vse svoje ustvarjalno obdob-je posvetili rdečemu križu, se razdajali in bili vsak trenutek pripravljeni pozabiti nase, v do-bro tistih, ki so jih potrebovali. Brez njih, naša organizacija ne bi mogla delovati, rezultatov ne bi bilo.
Zato je prav, da se na tem mestu spomnirao vseh, ki so nam pomagali v naši dejavnosti in jim zaželimo srečno, uspešno in ustvarjalno leto, ki je pred nami. Težko bo, vendar ne nepremostljivo, saj nevidne človeške vezi zmorejo premagovati še tako navidez nerešlji-ve situacije.
OO RKS UUBUANA VIČ-RUDNIK Viri: 'Ivica Žnidaršič: O začetkih in razvoju RK pri nas
2Ivica ŽnidarSič: O nastanku in razvoju mednarodne organizacije RK