243
Naši dopisi.
Od Bosniške meje 21. julija. — O jako prijaznem? sprejema našega Kranjskega polka ste že v zadnjem listu poročali, ki vsem gotovo ostane vedno v milem spominu. Idimo zdaj dalje. V Sisku tudi je iz vsake hiše vihrala slovenska zastava potovajočim na pozdrav, al sprejem vojakov je pokvaril „Jupiter pluvius", lilo je namreč tako, da so bili iz kolodvora v mesto vsi d<* kože premočeni. Drugo jutro (15. julija) odpotovali so dalje. Vročioa je pripekala kakor v Afrikanskih puščavah, vode ni bilo nikjer dobiti, več ur daleč ni bila videti hiše, vsa okolica bila je kakor izmrla ; zemij* je tu precej ilovita in večidel neobdelana. Predpoldne prišli so v vas Stružec. Vas Stružec je jako revna, vse koče so lesene ali z ilom ometane, ljudstvo prav borno iz domačega platna oblečeno. Cez dve uri počitka odpotovali so dalje v Osekovo. Tu in sploh dalje proti Bosni je zemlja bolje rodovitna, precej dobro obdelana, nekako leni a gostoljubni ljudje imajo mnogo lepe živine in posebno veliko perutnine; voda pa je skozi in skozi prav slaba in nezdrava, in to je popotniku velika nadloga. Proti mestu Kutina so ob cesti skozi in skozi koče« Povsod je bilo videti že dosti Bošnjakov, kateri so prebivalcem velika nadloga, ti ljudje živijo zase, pa tudi delati ne marajo. V Kutini so trgovci, rokodelci in oštirji večidel Židi (Judje), ki bi ubozega vojaka najraji do nazega slekli. Sploh po vsem Slavonskem je mnogo zidov, kateri prav dobre kupčije delajo. Tudi mestice Novsko je precej prijazno; ljudje imajo tudi mnogo govedine in perutnine, al sicer pa je podoba, da raji lenobo pasejo, kakor da bi obdelovali zemljo, katera je jako rodovitna in jim sama toliko rodi, da brez truda morejo živeti, sicer pa so postrežljivi in gostoljubni. Drugi dan (19. julija) so došli vojaki naši v Kosovac in Okučane, kjer je že mnogo vojaka zbranega. Od todi do Bosniške meje ni več kot kake 3 ure hoda. Vkljub težavnemu potovanju je naš vojak dobre volje, samo da bi biio za pošteni denar kaj piti in jesti, pa si misli, bode že bolje.    Kdaj bodo mejo prekoračili, ni še danes znano«
V Gorici 28. jul. — Da je Vaš dopisnik pedaot, to veste, drage „Novice". Tedaj ne boste mu zamerile, če se predrzne Vam očitati, da ste mu v zadnji številki (30.) dopis kolikor toliko spačile. Res, da piše grdo, ali g se v njegovi pisavi vendar precej razločuje od r: kako je bilo tedaj mogoče popraviti g v r in natisniti „razneM svetilnics, namesti „gazne"? Da pri pogrebih razne svetilnice gore, ni nič nenavadnega tudi v Gorici ne, a da po dnevu gazne luči gorijo, tega nismo v Gorici še videli do 19. t. m. (ko je bil bar. Ritterjev pogreb). Koliko važnosti ima ena sama črka, pokazalo se je tudi že poprej enkrat, ko ste natisnili „uČelisče" namesti „uČilisče". Malenkosti so, ali tudi malenkosti delajo človeka včasih smešnega. Prosim tedaj etc. — Da smo imeli hudo vročino uni dan, omenil sem še poslednji pot; danes imam dodati, da je ponoči od Četrtka do petka priroda vsled vročine znorela: tako grmenje in treskanje je bilo in tako se je dež ulival, da je biio groza. Ali — kako nas je osupnila v petek zjutraj neka čudna prikazen v višavah! Kaj mavrica? ali jasno nebo? Nič tacega, ampak italijanska zastava na zvoniku prvostolne cerkve!! Gore in dole je trebuh bolel po noči in rodila se je smešna miš — ne, triko-lora italijanska! Kam še pridemo? Ne manjka več druzega, ko, da obesijo trikoloro policiji na nos. Pa bi tudi ne bilo čudno. Leta in leta vpijejo vsi trezni ljudje in časniki: „Dajte nam kaj več policijskih straž-nikov; mesto se širi, 5—6 mož ne zadostuje več sedanjim potrebam". In ne, in ne! ni denarja! Prav tedaj:
244
„aštu vo^ešto, magna di questo," — pravi Benečan. — Novega kapelnika imamo v prvostolni cerkvi. Preč. kapiteljj je imenoval na mesto rajne. Pirca gosp. Gae-tano-a Mugnone-a, meščanske bande kapelnika. Gosp. Mugnone je rojen Neapolitanec. — Šolsko leto v naših srednjih šolah se sklene 31. julija. Na gimnaziji ni bilo že veliko let tako sijajne mature, kakor letos. Izmed 12 izpraševancev jo je opravilo 5 z odliko, 7 pa je določno zrelih in je manjkalo dvema prav malo do odličnosti. Sprejetih je bilo 1. 1870/1 53 učencev v 1. razred , prišlo jih je do 8. samih 8 , katerim sta se pridružila lani 2 Krisper-ja iz Ljubljane (oba od-ličnika), 1 je bil pristopil že v 2. razredu, 1 pa je mat. preskušnjo ponavljal. — Naša 2 ital. časnika-kulturo-nosea ,,1/ Isonzo4' in „Groriziano" se prav spod budljivo češeta. Naj jima tekne! — Baron Ritterjevi dediči so podarili za mestne zavode spet znamenite »neske , o. 1200 gold. — Dne 22. t. m. se je ustrelil general grof Jož. Radeč k i, ranjc. slavnega Radecki-ga 62ietni sin.
Iz Stajarskega 20. julija. — 8. dne septembra se bode v Gradcu odkril spomenik, postavljen jako slavnemu možu naše presvitie cesarske rodovioe, pokojnemu nadvojvodi Ivanu. Kaj je bil on za Avstrijo, za Sta-jarsko, kaj je storil za pospeševanje kmetijstva, za usta-novljenje šol in humanitarnih zavodov , to hočem kasneje razložiti, ko se približa slavnostni dan (8. sept.). Za danes naj samo to povem, da je nadvojvoda Ivan tudi Slovence ljubil in spoštoval.*) Njemu so se duševni zakladi Slovencev tako dopadli kakor Nemcev. Slovenske narodne pesmi so mu bile jako mile , dal si jih je na nemški jezik prestavljati. Stanko Vraz jih je v ta namen pošiljal nadvojvodi Ivanu in pokojnemu nemškemu pesniku Anastaziju Gruau. Takrat so bili torej Slovenci v milosti pri visocih gospodih. Zalibog, da so minuli ti časi! — Konec septembra ali v začetku oktobra bode v Celji okrajna kmetijska razstava, s katero vred se bodo razložili tudi rudninski in obrtnij-aki izdelki. Vse hvalevreden je trud dotičnih mož pri teh razstavah — pisale so po „Slov. Gosp." tudi kovice" — toda nekaj zel6 važnega so pri tem pustili v nemar: vsa vabila namreč, vsi programi, vsa naznanila tiskali so le v nemškem jeziku**) za — slovenskega kmeta, kateri bi se imel v prvi vrsti pri tej razstavi udeležiti. Dokler se ne bode nemškutarjenje opustilo, ni misliti na napredek!
Iz južnega Štajera. (Šolstvo.) Na Mariborskem učiteljišči je letos 20 učiteljskih pripravnikov 4. leto »vojih študij dovršilo; izpit je naredilo tudi 6 eksterni-stov. Te nove učitelje bode spodnji Stajer jako potreboval, kajti veliko šol in učiteljev je praznih, zlasti zdaj, ko je bilo mnogo učiteljskih služeb v vojake pozvanih. Na Mariborskem učiteljišči je v ostalih 3 letnikih še 112 kandidatov dobro dostalo in od 46 učencev pripravlje-valnega tečaja prestopi jih 35 v 1. letnik. V bodoče torej ne utegne več učiteljev primanjkovati.
V programu Mariborske gimnazije je nemški spis prof. M. Valenčaka o „Primožu Trubarju". Učencev je bilo 259, med temi 128 (?) Nemcev, 127 Slovencev.    Maturo je delalo 19 dijakov.
Program Celjske gimnazije ima nemški spis o „Lutrovem vplivu za nemško literaturo" od suplenta Weiss-a. Po narodnosti je ondi bilo 98 (?) Nemcev in 98 Slovencev.   Za maturo se je bilo 8 dijakov oglasilo.
*) Tudi  ,,Novice" vedo o tem marsikaj povedati.
Vred. **)  Na   šolska   vodstva   v okraju so se baje vendar tudi slovenska  vabila razposlala, kakor Čitam v ;)P. Zeitschr."
Pis.
Od Mure 25. julija. — Na Ogerskem, med prek murskimi Slovenci in med medjurskimi Hrvati je živahno gibanje zaradi bodočih volitev. Razni magjarski kandidati vladne in opozicijonalne stranke hodijo se za poslance ponujat, ki obetajo zlate gradove. Al premala so naši bratje na Ogerskem zavedni in izobraženi, da bi mogli pod silnim pritiskom magjarstva in pri sedanjem krivičnem volilnem redu izbrati si moža s slovanskim programom. Te dni se je v Medjimurji ponujal volilcem neki Nemetv, ki je bil že dozdaj poslanec. Rad bi bil ta mož, ki ue trohice hrvatski ne zna, zastopal še dalje ogerske Hrvate, in morebiti se mu ta tudi posreči. Vsaj je svojim volilcem v Strigo vi ironično obljubil, da se hoče hrvatski naučiti, ako ga zopet izvolijo! — V Soboti na Prekmurskem bi želeli zmage ondotnemu slovenskemu rojaku, g. Agu3tiču. Ta mož ne zaničuje slovenščine, marveč se hoče ravno z gojitvijo materinskega jezika prikupiti svojim volilcem. Zato bi njegova zmaga bila ob enem tudi zmaga (sicer v mali meri) narodne ideje slovenske na Prekmurskem.
Iz ljutomerske okolice 28. julija. — Slovenski dijaki Mariborske gimnazije napravijo 11. avgusta v Ljutomeru (v čitalnici) ,,besedou s sledečim dnevnim redom : 1) Pozdrav (nagovor). 2) Domovina (pesen). 3) Pri zibelji. 4) Jadransko morje. 5) Govor. 6) Na straži. 7) Oblačeku in 8) Nočni mir.
Iz Idrije 23. julija. — Včeraj ob pol 11. uri dopoldne je začelo goreti hišno poslopje Antona Kušmana v Rižah. Koj na prvi glas zvona so naši hrabri delavci, mašinisti, kovači, tesarji in veliko druzih svoje dela nemudoma popustili in v nepričakovani naglici s petimi gasilnicami in drugim gasilnim orodjem pridrdrali na požarišče. Kdor pozna sila sila strmo pot v Riže, ve ceniti, s kakim trudom da se je to izvršiti moglo. Pri eni večih gasilnic se je med potjo cel6 kolo raztrlo, al — to hrabre pomagalce nič ni oviralo; hiteli so ž; njo vse eno po strmini naprej do ognja. Brezštevilna množica ženstva je nevtrudijivo v škafih vodo donaše-vala, katere je bilo toliko, da je tekla po vseh Rižah nazaj , kakor da bi bila naj veča ploha. Ogenj je bil velik, kajti gorelo je tudi seno, katero je gospodar pod streho hranjeno- imel. V veliki nevarnosti so bila tudi druga poslopja;   a   o eni   uri je bilo vse pogaseno.
Zahvaljujem se toraj prisrčno za velikansko požrtvovalnost ter za izvrstno vodstvo, osobito gosp. Adoifu Harmelu in njegovim sinovom, vsem mašinistom in kovačem, tesarjem in vsem drugim delovcem. Sosebno se pa zahvaljujem tudi vsemu zgleda vrednemu ženstvu za njihov trud. Slednjič si pa štejem v dolžnost, tudi si. rudarski direkciji zahvaliti se , da si je tako izvrstne brizgalnice in drugo gasilno orodje napravila, za kar so in bodo Idrijski prebivalci vedno hvaležni.
Ker pa pogorelec ni bil zavarovan, in škode mu je veliko , ga toraj milosrčnim dobrotnikom srčno priporočam, naj mu pomagajo z milimi darovi, da si revež more zopet djati svojo hišico v prejšnji lepi red.
V. Treven, mestni župan.
Iz Ljubljane. — Naša armada je tedaj v pondeljek (29. dne t. m.) pri Brodu prestopila Savo in vsa navdušena stopila na Bosniško zemljo. Živio-klici so se razlegali krog in krog. Naj bi le Avstrijsko tudi za zmi-rom ostalo, kar je Avstrija zdaj zasedla, in naj bi laž bila, kar se po časnikih piše, da se Bosna in Hercegovina zopet povrne Turčiji, kedar bo novi red ondi ustanovljen in bodo pranaredbe izpeljane. Malo mestice Brod in 29. julij 1878 ostaneta vsakako znamenita v zgodovini Avstrijsko-ogtraki. Zato kličemo tudi mi: Živio cesar! živila njegova armada! živila B.sna! živia narod!
K
245
—   (O veliki zabavi na korist sirotam), ki so po odhodu svojih rediteljev v Bosno zapuščene ostale, mogli bi napisati cele strani našega lista, ko bi nam popis prostora ne jemal za drage članke. Zato poročamo le na kratko in rečemo, daje bil vspeh na vsako stran sijaj in. Sama nebesa bila so milodarni napravi mila, kajti deževalo je prej in pozneje, le v nedeljo je bilo vreme jako prijazno. Privrelo je tedaj toliko občinstva v vrtne prostori je čitalnične, da je zmanjkalo stolov. Gosp. dr. Vošnjak, naprošen od odbora čitalničnega, je lepo razložil namen zabave, s katero tudi narodna društva (čitalnica, sokol in dram. društvo) hočejo nekoliko podpore nakloniti sirotam naroda našega, ki se po svojih sinovih, kateri so odpotovali v Bosno, ponašati sme, da tudi Slovenci sodelujejo pri osvobojenji slovenskih bratov iz jarma Turškega. — Izvrstno dobro se je od konca do kraja izvršil tudi pevski del veseličnega programa pod vodstvom nevtrudljivega pevovodje gosp. V. Valente po gospodih pevcih čitalnice naše, ki so za popevane zbore glasno pohvalo žčli, še posebno pa sta se odlikovala gosp. Josip Nolli (zdaj operista si. Milaneške opere) in pa gosp. Jan. Meden, katerima, kakor tudi g. Val en ti v dvospevu z g. Medeno m, je v njunih samospevih donela gromovita hvala. — Isto tako so tudi gospodje „Sokoli" s težkimi pa elegantnimi telovadnimi produkcijami občinstvu zopet sijajno pokazali, kaj zamore „sl o venski telovadec". Naj še posebno imenujemo gospode Mulačeka, Jjrin-terja, Kališnika, Kremžerja in Kaj žela. Skoda le, da telovadišče je bilo premalo razsvitljeno in se je okoli njega toliko radovednega občinstva nastavilo, da drugi bolj oddaljeni so le malo videti mogli. Ker je tudi mestna godba dobro pomagala in je gostilničar obilim gostom stregel, kar je mogel, je razvidno, da je resnično, kar smo gori o vspehu milodarne zabave rekli, ki se pa najbolj s tem potrjuje, da z vstopnino in prodanimi srečkami za 190 dobitkov, ki vsi so bili po dveh blagih gospeh brezplačno nabrani, bode po odbitih stroških gotovo iz nicojšnje zabave ostalo nad 500 gold. v podporo sirotam. K tej svoti pride pozneje še to, kar se bo pri kegljanji nabralo, katero dramatično društvo v isti namen napravi od 1. do 20. avgusta. — Tako rada spolnujejo narodna društva vselej, kedar je treba, svoje dolžnosti do naroda svojega, in vspeh je vselej tak , da morejo ponosna biti nad tem, kar kažejo svetu.
—   Iz Kranja se je v soboto pod vodstvom gosp. župana Savnika d e p u t aci j a 4 mestnih odbornikov podala na Dunaj prosit za obstanek Kranjske gimnazije. V pondeljek je imela avdiencijo pri Nj. veličanstvu cesarju.
—   {Iz seje deželnega odbora 27. julija.) Službeni ni učiteljev na novi dverazredni ljudski šoli na Studencu pri Krškem je deželni odbor odločil na 500 gold. ia 400 gold. ia je pritrdil predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Jernej VranČiČ definitivno potrdi v službi nadučitelja na ljudski šoli v Moravčah. — Za slučaj , ako mora kdo izmed sekundarijev deželne bolnišnice v vojaško službo stopiti, je deželni odbor sklenil, da se služba dotičnega sekundarija pol leta ne oddd druzemu, ampak za ta čas njemu prihrani , ako se zopet oglasi za vstop; med tem časom naj dotični primarij s pripomočjo ostalih sekundarijev namestuje v vojno službo poklicanega.
—   V Krškem se začne letos prvi tečaj tako imenovane meščanske šole (Biirgerschule) z nemškim učnim jezikom. To je prva meščanska šola na Kranjskem. Ker se moramo še med tako „zabite" šteti, da ne razumemo , zakaj ne zadostuje 6 razredov ljudskih sol ali pa nižja realka takim učencem, ki imajo v »me-
ščansko" šolo priti, in pa ne vemo, kaj hočejo starisi s takim fantom početi, ki meščansko šolo dovrši, srna radovedni, kdo in koliko fantov pride v Krško „13ur-gerschule"? Za prvi hip bodo že nekatere dečke za laae privlekli v novo šolo, da ne bo Čisto prazna, oea malo let pa bode krasno poslopje menda prazno stalo. — Ko bi bil g, Hotschewar ta denar, s katerim je to šolo zidal, obrnil na napravo sirot niče (Waisenhaus) , ki je naša dežela še zmiraj milo pogreša, bil bi postal v resnici dobrotnik deželi, tako pa je denar zavržen za šolo, ki med druzimi učilišči ni miš ne tič.
—   (Preskušnja babic), ki so v drugem polletji dovršile šolo porodoslovja z nemškim jezikom, je bila 27. dne t. m. v pričo c. k. vladnega svetnika in vodje te šole viteza dr. Stockelna, izpraševala pa sta prof. dr. Valenta in dr. K. Bleiweis. 2 babici Bte preskušajo prestali prav dobro, 2 dobro, 1  precej dobro.
— (Družba sv. Vincencija v Ljubljani) je ravnokar na Bvitlo dala drugo računsko poročilo, to je, za čas od 24. aprila 1877. do 24. aprila 1878., iz katerega je razvidno, da se je dobrodelna družba, katera je revnim družinam in posameznim siromakom skrbna mati , v Ljubljani že prav trdno vkoreninila. Povod tej družbi pred malo leti je dal iz Gradca prišedši gosp. profesor Kronberger, ki je zdaj osnovaoa na d ve konferenci: ena deluje pod imenom ,,konferenca sv. Nikolaja", kateri je profesor dr. Jan. Gogala predsednik, — druga ima ime ,,konference sv. Jakoba", katero vodi gosp. prost dr. Jarc; oba predsednika podpirajo tajniki, blagajniki in odborniki. Vsaka konferenca ima svojo lastno blagajnico. Dohodki za omenjeno leto, nabrani po milo-darih dobrotnikov, ki so v računih imenovani, so znesli 5147 gold. Vrh podpore, ki jo družba deli siromakom, dela pa tudi na to, da bi se ustanovila sirotnica v Ljubljani, ki je deželi naši res živa potreba. Naj bi blagim možem , ki so na čelu tej družbi, se posrečila naprava sirotišča, za katero je dozdaj nabranih 1403 gL 80 kraje.
—   (Letni shod „Cecilijne druzbeu) je bil 25. dne t. m. prav sijajen. Došlo je udov raznih stanov ia mnozih krajev toliko , da jih je bilo pri zboru v veliki dvorani škofovi čez 60 nazoeih. Predsednik gosp. prost dr. Jarc je zborovanje začel s pozdravom doslim udom in z zahvalo gosp. knezoškofu za njegovo krepko podporo. Tajnik prof. G nje z da je poročal o delovaoji družbinem ; poročilo je bilo s pohvalo sprejeto. Blagaj-niča družbe, ki šteje 316 udov in o kateri je poročal gosp. S. Bohinec, vkljub mnozih stroškov, ni prazna. Vodja družbine glasbe gosp. A. Forster je poročal o orglar s ki šoli, ki šteje 20 učencev in je jako važna naprava za izučeoje dobrih organiatov. O zanimivem govoru je razložil gosp. A. Dolinar jezik liturgičnega petja in veličavo cerkveoega petja. Konečno je še gospod knezoskof dr. Pogačar pohvalil delovanje družbe, in z volitvijo odbora je bil zbor končan. Pred zborovanjem je bila ob osmih zjutraj v stolni cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri se je pela Forsterjeva ,,Missa in honorem s. Cae^il ae". To je veličastno delo in se je izvršilo tudi z vso natančnostjo. Ob štirih popoldne je bila tudi v stolni cerkvi produkcija raznih drugib cerkvenih pesmi, ki ne bude le k pobožnosti, ampak so tudi za strogo umetniško uh6; pevci in pevke so jih s pravim občutkom, temeljito izurjenostjo in lepimi glasovi izpeljevali. Bil je to prav cerkven koncert, ki je na poslušalce naredil velik vtis. — Zvečer ob šestih so se končale cerkvene slovesnosti v Frančiškanski cerkvi, kjer je razen povzdigljivega petja imponirala mogočnost Goršičevih orgelj. Le eden glas je bil, da kaj ta-cega v Ljubljani ni bilo, dokler ni bilo ,,Cecilijne družbe",   ki   pa je tudi v teku enega leta storila veli-
kanak korak naprej. Toplo pripoznanje tedaj udom, posebno pa odboru in voditelju gosp. A. F o rs ter ju. Taka cerkvena glasba mora spodriniti vsako drugo: to je rekel vsak, kdor jo je slišal. — Slavnostni dan je sklenila večerna zabava na vrtu gostilnice „pri zvezdi". Tuje bilo gibanje živahno, slišale so se napitnice na osebe za družbo zaslužne, zdravice došlim udom iz sosednih škofij itd. Tudi d >mače pesmi so lepo donele, čeravno so jih peli pevci, ki morda še niso nikdar skupaj peli. In zopet to je znamenje, da je narod slovenski muzikaličen, kakor malokateri. Slava!
—    (V občnem zboru »dramatičnega društva1') preteklo nedeljo je bil, ker se je dosedanji predsednik g. Jan. Murnik odpovedal predsedstvu , izvoljen za predsednika g. Franc Potočnik, za blagajnika g. dr. Jos. Stare, za odbornike pa gospodje dr. Karol Bleiweis, Franjo Drenik , Peter Grasselli, Ivan Hribar, Janko Krsnik, Jos. Jurčič, Fr. Leveč, Jan. Murnik, Vojteh Vatenta in profesor Wiesthaler.
—  (Čuden mož beseda.) Te dni se je v Ljubljani obesil nek čevljar. Mikavno pri tem je to, da je prejšnji večer v kavarni obetal, da se bo, tedaj je mož držal besedo.
—  Za Kranjske uboge slepe otroke je razpisanih 8 ustanov, ena pa za mutastegana zavodih v Lincu, v katere se sprejmo od 7. do 12. leta. Stariši ali varuhi iaeih otrok morajo prošnje vložiti pri c. k. deželni vladi sadnji čas do 20. avgusta t. 1.
—   (Naznanilo.) Vsled dovoljenja in denarnega nakaza vis. c. kr. ministerstva je odbor čebelarskega društva sklenil, najprej napraviti 3 potovalne shode in govore z razdeljenjem čebelarskega orodja med poslušalce po^izsrečkanji, in sicer:
1.    V Št. Rupertu na Dolenskem  4. dne avgusta t. 1. po spomladanski službi božji,
2.  na Igu (blizo Ljubljane) 10. dne avgusta ob 11. irri v šolskem poslopji, in
3.  v Kamniku 13. dne avgusta tudi ob 11. uri v prostorih dekanijskega poslopja.
—  (i. izkaz milodarov   za   zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih vojakov je  daroval:)  Deželni  odbor Kranjski 2000 gold., gosp. Franjo vitez Kallina, c. kr. dež. predsednik v Ljubljani 100 gld., gosp. Frid. vitez dr. Kaltenegger,   deželni glavar 50 gold.,   gosp. Janez Viljem Strecker, civilni in vojaški krojač 5 gold., gosp. Jakob   Syz,   fabriški   posestnik   v Medvodah   50 gold., gosp. Anton Navratil iz Metlike nabral in poslal 14 gld. 30 kr.; zbirka odhajajočih dijakov kupčijske šole g. F. Mahra 35 gold. 89 kr.,   gosp. Ferd. Mahr,   vodja kupčijske   šole   v Ljubljani   10 gold.,   gosp. Andr. Brus v Ljubljani  5 gold.,   gosp. Franc  Pirker,   kupčijski odpravnik   v   Ljubljani   10 gold.,   od neimenovanega  gospoda iz Vidma na Laškem 5 gold., gosp. Josip Pfeifer, deželni koncipist 2 gold.,   gosp. Franc Pogačar v čitalnici v Bizaviku nabral in poslal 4 gold. 35 kr., zbirka c. k. okrajnega glavarstva Logaškega pri gg. uradnikih c. k. uradov v Logatcu  18 gold. 50 kr.,   gosp. učitelji ljudskih šol Ljubljanskega okraja pri konferenci 24. julija zložili   in   po   gosp. nadzorniku Vizjaku   izročili 13 gold. 60 kr., gospa M. A. 10 gld.,   gosp. Franc Mally, usnjar in hišni posestnik v Ljubljani 25 gld.,   gosp. dr. Mrhal, c. k. šolski svetnik in vodja višje realke v Ljubljani 3 gold., gosp. Henrik grof Ooudenhove, veliki ka-pitular   vitezov   nemškega   reda   v   Ljubljani  50  gold., gosp.   Anton Samassa,   zasebnik   v Ljubljani   25  gold. gosp. Albert Samassa,  c. k. dvorni zvonar v Ljubljani 25 gold.,   gosp.  Jakob Smolej,   c. kr. šolski svetnik in vodja više gimnazije v Ljubljani 3 gold.,   gosp. Viktor Eecher iz Ljubljane 50 gold.; Bkupni znesek 2514 gld. 64 kraje.
246