i tu 5 Q£ Jjj E?1U1im:4«CT1 >(J EJEdhifftMnl liflw»KWM*ij EHE3ESI1S3 ESS2EEE33 GSHHEESESl Srečanje v »zeleni katedrali« Več tisoč izseljencev in domačinov v Dolenjskih Toplicah — Prirediteljem je .......................ost — Iz govora Jožeta Smoleta_ ___________uspelo ustvariti pristno ljudskost DOLENJSKE TOPLICE — Več kot štiri tisoč ljudi, izseljencev in domači-nov, se je v nedeljo zbralo na gozdni jasi v bližini zdravilišča, tej zeleni katedrali, kot je prostor, obdan z visokimi krošnjami smrek, slikovito poimenoval uvodni govornik »Srečanja v moji deželi« in predsednik organizacijskega komiteja, predsednik novomeške občinske skupščine Franc Šali. - DOLENJSKI LIST 55 ^ EEHS2S3ES3 »^voz se povečuje Večji tudi uvoz MESTO — V prvih treh iOivrv, , letosje dolenjsko gospodarstvo S “ 12°.2 milijona dolarjev bla-iiirpHv°deavn' P°s'i, kijih imajo precej v. tekstilnih kolektivih, niso akp ’ i r le M ^ odstotkov več kot v jhn m inskem času. Izvoz na konver-Področje, ki je predstavljal 84 'lotkov vsega, je bil večji za 4, izvoz Idstotkov^0 trz'^e Pa kar za 30 ?*».*« je Dolenjska uvozila za ki,.’ , y°na dolarjev blaga ali za 17 Invo- i ve^- Konvertibilni uvoz se je rfGlrHCa Za *?> klirinški pa za 20 odst. ,n 6 ?a ve*'k državni suficit s klirin-ub!a “kšna gibanja niso najbolj ugodim “L4 sreča je, da skupni delež klirinške ;c^f.Ve,n' Pretirano velik in da se v r„j Vr'n dolenjskih občinah povečuje i aja na zahtevne trge s trdno valuto, kila P0.k.ritosti uvoza z izvozom je Slavnostni govornik, predsednik RK SZDL Jože Smole, je v uvodu svojega govora poudaril pomembnost vezi, ki se spletajo med Slovenci doma in tistimi, ki živijo kot izseljenci ali zdomci po svetu, pomen znanja, ki se je v preteklosti prelilo v tujino, pa bi v sedanjem kriznem času še kako prišlo prav tudi slovenski matici, ter naloge, ki jih ima celotna naša družba pri združevanju PIONIR—GRADIS BO GRADIL NOVOMEŠKI MOST * NOVO MESTO — Med ponudbami, danimi za gradnjo novega novomeškega mosta na Loki, je bila sprejeta odločitev za eno od štirih variant GIP Pionir—Gradisa. Gre za ponudbo, po kateri bo gradnja mosta s priključnimi cestami po sedaj veljavnih cenah stala dobrih 60 milijard dinaijev. Most bo betonski, s tem da bodo ločeno narejeni prednapeti nosilci, na katerih bo enotna plošča. vseh razpoložljivih sil v svetu in doma za vključitev v nove evropske tokove. Nato pa je dejal: »Živo smo zainteresirani za konstruktivno sodelovanje z našimi izseljenci pa tudi našimi delavci na delu v tujini. Prepričani smo, da se ponujajo nove možnosti tudi tistim, ki so v tujini ustanovili lastna podjetja, saj lahko del svojega kapitala vložijo tudi v odpiranje novih lastnih ali mešanih podjetij v matični domovini. Naša nova zakonodaja je veliko prijaznejša do takšnih pobud, kot je bila katerakoli prejšnja. Ob tem pa se v večji meri kot poprej zavedamo, daje institucionalno vključevanje v Evropo neposredno odvisno od usode nadaljnje demokratizacije naše družbe, od celovitega spoštovanja človekovih pravic in še posebej celovitega uveljavljanja državljanskih in političnih pravic človeka, ki so bile v naši družbi predolgo zapostavljene.« Številne izseljence in domačine so že dopoldne na vpadnicah v Dolenjske Toplice sprejemali prijazni gostitelji s šopkom cvetja, kozarcem domačega vina in rezino kruha, folklorne skupine in harmonikatji pa so še popestrili slavnostno vzdušje, kije doseglo svoj vrhunec na jasi, kamor so jih na okrašenih • Po mnenju izseljencev, ki so bili nad prireditvijo navdušeni, je bil kraj za srečanje res primerno izbran in vsi so izjavljali, da se ga bodo drugo leto še števiuieje udeležili. K prijetnemu razpoloženju je vsekakor prispevalo tudi vreme, ki je žal preprečilo uvodno gozdarsko noč prejšnjo soboto. Poleg folklore in domačih godcev je prireditev popestrilo še lepo število stojnic z izdelki domače obrti ter s prikazovanjem njihove izdelave, in kar je zelo pomembno, prireditelji so res obdržali obljubljeno raven, saj nikjer ni bilo videti kiča. vozovih odpeljali furmani Straškega turističnega društva. Že ob devetih dopoldne je v farni cerkvi maševal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se je tudi udeležil srečanja. T. JAKŠE L j/6 *t°t lani. Rast dolenjskega izvoza latn!0Za Je bil.a manjTa Od slovenske, ki dn!s nek°bko zmanjšal tudi dolenj-v slovenskem izvozu, in sicer četrtine lolen-’P °dst°tka. Skoraj tri č _ jskega izvoza (in uvoza) sta ust' ^ aya kotektiva: 1MV in Tovar Wi J a’ med večjimi izvozniki 1 ^'Novoles Reli tslr-j s,.™,/. BERITE DANES! na 2. strani: • Kako kaže z gradnjo avtoceste na 3. strani: • Uspela slovenska kmečka stavka na 5. strani: • Preskrbljeni kar za dve stoletji na 6. strani: • Glede galvane ostali vsak na svojem bregu na 8. strani: • Ribe iz Krupe še niso užitne na 9. strani: • Dolgoprsti »kupci« v trgovinah Mednarodni ekološki tabor na Krki V 20 dneh bodo mladi raziskovalci proučili zgornji tok reke ŠTORKLJA ZA PREDSEDNIKA — Od prekmurske folklorne skupine, kije tudi sodelovala na srečanju, je Jože Smole dobil v dar leseno štorkljo, simbol Prekmuija. Veijetno so imeli Prekmurci z darilom v mislih še drugi simbolni pomen, ki ga ima ta ptica, primeren za zbor naroda, katerega rodnost stalno upada. (Foto: T. Jakše) KRKA — V nedeljo, 9. julija, se bo v vasi Krka pričel mednarodni ekološki tabor. 18 domačih in tujih udeležencev, bo pod vodstvom šestih mentoijev merilo ekološki utrip Krke v njenem zgornjem toku — od izvira do Žužemberka. Ta del Krke je še posebej lep, turistično privlačen, a žal tudi že močno ekološko načet. Taboijani bodo skušali ovrednotiti naravno bogastvo tega območja, oceniti ekološko stanje — poiskati njegove najbolj kritične točke in — za konec — pokazati odgovornim službam, kako se ravna z desetletja starimi smetišči na bregovih Krke. Delo bo potekalo v več skupinah. Kemijska skupina bo opravila meritve onesnaženosti reke, izsledke pa bo primeijala s predhodnimi meritvami pristojnih institucij. »Kopenska« biološka skupina bo ugotavljala navzočnost ptičjih vrst in malih sesalcev na tem območju. »Vodna« biološka skupina pa bo ovrednotila ribji svet. Geografska skupina bo izdelala natančen kataster onesnaževalcev in seznam črnih smetišč. »Sociologi« bodo izmerili ekološko zavest okoliškega prebivalstva. Komunalna skupina bo organizirala protestno čiščenje obrežnih smetišč in struge, k čemur bo povabila tudi ekološko prebivalstvo. Pri vseh nalogah bo potrebno sodelovanje z raznimi institucijami, društvi (npr. ekološko društvo Zagradec, ribiška družina) , in lahko rečemo, da glede tega kar ' dobro kaže. V času tabora bo po : Dolenjski krožila peticija za zahte-, vo po večji skrbi za Krko. Organizacijsko delo so prevzele RK ZSMS, | novomeška in grosupeljska mladina, vodenje tabora pa je zaupano ; staremu taborniškemu »mačku« ( Andreju Žoržu iz Ljubljane. M. S. I 120 let slovenskega gasilstva Slovesnosti ob 120-letnici GD Metlika in slovenskega gasilstva, 40-letnici GZ Slovenije in 20-letnici Slovenskega gasilskega muzeja_ METLIKA — Leta 1869 so v Metliki ustanovili prvo požarno brambo na Kranjskem in ta datum velja za začetek organiziranega gasilstva na Slovenskem. Ob 120-letnici gasilskega društva Metlika in slovenskega gasilstva, ob 40-letnici Gasilske zveze Slovenije in 20-letnici Slovenskega gasilskega muzeja je bilo zadnji petek, soboto in nedeljo v Metliki več prireditev. GD Metlika. V soboto, 1. julija, je bila v metliškem kulturnem domu slavnostna seja predsedstva Gasilske zveze Sloveni- Slovesnosti ob teh jubilejih so se začele v petek, 30. junija, s slavnostno sejo lo1 KMEČKI PRAZNIK — V petek in soboto se je v središču Brežic gnet-«5se ' °.'il|di kot že dolgo ne. Prirediteljem Brežiške ohceti in akcije Slovin-Po„l 'Vln° je tokrat ustreglo tudi vreme, tako da so gledalci lahko uživali ob ta, .u na strnjene vrste kočij in na bleščeče poročne noše parov iz vsega sve-P°zomosti sta požela kitajski (na sliki) in kanadski par seveda pa so ^fek Qnan' tol*, pozdravili tudi domačina, ki sta svoj usodni »da« izrekla v pe-Poldne v slavnostni dvorani brežiškega gradu. (Foto: B. Dušič) ZA OBRTNO CONO RIBNICA — Urhditev obrtne cone pripravljata občinska skupščina in Obrtno združenje Ribnica. Ta cona bo med Gorenjsko cesto in Bregom, obsegala pa bo 6,5 ha zemljišč. Namenjena bo v glavnem za gradnje delavnic za proizvodno obrt in večje servise. Tu pa bo tudi trgovski lokal z gostiščem. Pri občinski skupščini in obrtnem združenju zbirajo tudi interesente, ki bi želeli tu graditi. Doslej so se prijavili štirje, ki so resni. Predlagajo, naj bi bili interesenti taki, ki bi čimveč del — od komunalnega urejanja zemljišča za gradnjo naprej — opravili v lastni režiji, da bi imeli z gradnjo kar najmanj stroškov. je, na kateri je njen predsednik dr. Branko Božič orisal pot, ki jo je slovensko gasilstvo prehodilo od začetkov pred 120 leti do danes, ko je v Sloveniji več kot 108.000 gasilcev v 1460 društvih. Ob visokem jubileju je v imenu republiške konference SŽDL gasilce pozdravil in jim čestital podpredsednik Geza Bačič, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki gasilskih zvez Jugoslavije, Hrvaške, BiH in Srbije ter gostje iz Avstrije in Madžarske. V petek so v • Na slavnostni seji ob 120-letnici Gasilskega društva Metlika so slovesno prevzeli novi gasilski vozili, ki sta ju predala pokrovitelja, Komet in Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme. Predsednika Gasilske zveze Slovenije prof. dr. Branka Božiča pa so proglasili za častnega člana GD Metlika. novih prostorih Slovenskega gasilskega muzeja odprli razstavo o delu Gasilske zveze Slovenije. Osrednja proslava ob 120-letnici gasilstva na Slovenskem pa je bila v nedeljo, ko se je v Metliki zbralo več kot 2000 gasilcev iz vse Slovenije. Po defile-ju skozi Metliko so se zbrali pred gasilskim domom, kjer je gasilcem in ostalim spregovoril predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj. »Gasilstvo na Slovenskem je od začetkov do danes spodbujalo in razvijalo dostojan- Težke besede, izrečene ob dnevu borca Na Mavrlenu je govoril Miran Potrč, predsednik republiške skupščine MAVRLEN NAD ČRNOMLJEM — Črnomaljci in drugi prijatelji Bele krajine so letošnji dan borca minulo nedeljo praznovali na Mavrlenu, ki je skupaj z okolico tesno povezan z dogodki iz NOB. Hkrati pa so bili ti kraji, kot je v slavnostnem govoru dejal predsednik republiške skupščine Miran Potrč, v svojem svobodoljubnem in hkrati uporniškem duhu že od prejšnjih stoletij tudi mejnik pred vdori tujih zavojevalcev. Govornik je med drugim poudaril, da želimo z vso odgovornostjo soustvarjati skupno domovino enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri bodo vsa pomembna vprašanja urejali ob polnem spoštovanju pravic državljanov in samoodločbe narodov. In v takšni domovini želimo tudi živeti. »Jugoslavija, v kateri ne bi bilo zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic, v kateri bi vladal politični monopol, nacionalna nadvlada ali izkoriščanje, v kateri ne bi bilo učinkovitega samoupravnega odločanja in soodločanja delavcev o bistvenih vprašanjih njihovega dela ter ekonomskih in socialnih pravicah, ne da ni le po meri slovenskega naroda in državljanov SR Slovenije, temveč taka tudi ne more obstajati,« je dejal Potrč ter dodal, da pri kopanju groba naši skupni domovini ne bi želeli sodelovati. Pot za rešitev iz krize po mnenju govornika ni v iskanju kompromisov med različnimi nacionalizmi, ki jih je povosd v Jugoslaviji dovolj in preveč. »Slepi, kot so, predstavljajo obilno hrano za rast vsakega od njih in vseh skupaj, saj se v svoji izključenosti le medsebojno obtožujejo in podžigajo k dejanjem, ki stvo slovenskega naroda, vzgajalo je njegovo zavest in ponos, negovalo njegovo bitnost ter utrjevalo njegovo vzdržljivost, delavnost in samqprganizi-ranost,« je med drugim dejal Šinigoj. »120-letnica gasilstva na Slovenskem ni samo visok jubilej, v njem so tudi korenine njegovega nadaljnjega razvoja. Zato ostanite gasilci takšni, kot ste bili: trdoživi, vztrajni in požrtvovalni. Takšne vas spoštujemo in vam zaupamo.« Po slovesnosti je bilo pred metliškim gasilskim domom prijetno tovariško srečanje gasilcev iz vse Slovenije. A. BARTELJ Miran Potrč: »Kdor za vse tegobe pri sebi vidi krivdo le pri drugem, ne prispeva k možnostim za enakopravno sožitje v Jugoslaviji.« so vse manj razumna in tudi vse manj skladna s stvarnimi interesi ljudi in narodov. Posledice, lahko tudi zelo tragične in krvave, bodo najmanj čutjli tisti, ki bi k njim največ prispevali. Čutili jih bodo ljudje.« Če bi se kdaj morali odločati za korake s takim posledicami, potem mora biti po Potrčevih besedah to odločitev ljudi, ne pa slučajna posledica spleta dogodkov in nepremišljenih dejanj ali ravnanj. Govornik se je zavedal, da so to težke besede, ki pa jih je potrebno izreči prav ob dnevu borca. V kulturnem programu so se na Mavrlenu številnemu občinstvu predstavili pevci upokojenskega pevskega zbora iz Črnomlja in tamburaši iz Adlešičev. M. BEZEK-JAKŠE J. N Gasilska povorka je korakala skozi Metliko do zbornega mesta pred metliškim gasilskim domom. (Foto: V drugi polovici tedna bo sončno in vroče vreme. Temeljna listina Slovenije 1989 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1) Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe: svobodno združevanje in politični pluralizem: demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost^ Evropo in s svetom. 2) Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 3) Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, kijim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. ^' v* to epizodo iz zgodovine in biti na na Srbija proti vsem Moč politike se kaže tudi v tem, da poraze spreminja v zmage. Srbi pred 600 leti niso zmagali v bitki s Turki na Kosovskem polju, vendar se je ob nedavni proslavi tega dogodka komaj že kdo zavedal Navzven je bilo vse ena sama zmaga. Za Srbe in njihovo zdaj že kar veliko Srbijo. Nesporni voditelj polovice Jugoslavije Slobodan Miloševič sicer ni izpolnih vseh pričakovanj velikanske, križarsko razpoložene množice, vendar je izjavil, da v sporu zaradi nove gospodarske in politične ureditve v Jugoslaviji ni izključena uporaba orožja. Ljudi je bilo menda dva milijona, v resnici pa manj, a tudi ne malo. Albance si lahko preštel na prste, čeprav so se v boju na Kosovskem polju bojevali na protitur-ški strani Vodja Miloševič se je na kraj proslave pripeljal s helikopterjem, nenehno ga je varoval živi zid iz pripadnikov milice in vojaške policije, predsednik predsedstva SFRJ Janez Drno všek pa se je zadovoljil z džipom. Na proslavo je prišlo veliko Srbov iz vsega sveta, tudi iz A vstralije, Kanade in Nove Zelandije. Na Kosovskem polju je v sredo tudi javno postalo očitno, da sta Srbija in Srbska pravoslavna cerkev pravza- prav eno in isto, prepad med partijo in cerkvijo je premoščen, premoščati ga je pomagala tudi orjaška kupola nove cerkve sv. Save, največje pravoslavne cerkve na svetu, božjega hrama, ki ga dokončujejo v Beogradu. Manifestacija spominov na bitko pred 600 leti se je spremenila v velikansko srbsko nacionalistično slavje. Vse je bilo podrejeno krasitvi veličine Srbije, kot ena izmed manjših zmag te evforične srede je bilo predstavljeno tudi opravičilo predsednika Janeza Stanovnika Aleksandri Plavevski, dopisnici Politike Ekspres iz Ljubljane. Stanovnik seveda ni kriv, da so njegove korektne besede sfižili, glede na dolžino brk pa bi od njega pričakovali tudi toliko pameti, da bo v prihodnje (če bo še priložnost) z več premisleka izbiral čas in kraj svojih kar pogostih pojasnjevanj. Glede tega, kaj narede z njegovimi besedami, ima precej izkušenj. Srbi so z bojem na Kosovskem polju nedvomno sentimentalno povezani, na Kosovsko polje jih vežejo nacionalna čustva in kulturne ter zgodovinske korenine. Toda ali je bilo treba šem koncu pomembnega ljudstva tako demagoško zlorabiti in proslavo naravnati proti vsem drugim v Jugoslaviji? Srbija se (velika, enotna in močna) ozira naokrog. To je brez izjeme videlo in na ta ali oni način opisalo nekaj deset tujih novinarjev, ki so spremljali megaslavje v pokrajini, kjer so sicer z odlokom prepovedane vse manifestacije, kar je bilo seveda tudi zabeleženo. Albanci na proslavi niso bili omenjeni, čeprav jih je v deželi, kjer je bil velemiting, kar dva milijona. Tudi zganili se niso, nevidni voditelji so menda naročili, naj slo vesnosti ne motijo, ker bi s tem dali odličen izgovor za še hujšo represijo. So Srbi na Ko-sovskempolju — 600 let po zgodovinskem porazu vendarle dobili bitko? Morda so jo celo res dobili, toda zdaj počivajo na sodu, v katerem je veliko smodnika, vžigalice pa ima v roki vsak drugi Albanec na Kosovu. Vojna, saj za to gre, bo še dolga, tuji opazovalci se tolažijo, da močna Srbija ne more postati vir nesreče za detantsko Evropo, kaj lahko pa zagori v Jugoslaviji Vi in jaz pa živimo v Jugoslaviji, daleč nam je celo nekdaj sosednji Dunaj, pred katerim je Jan Sobieski s svojo vojsko leta 1683 ubranil Evropo pred Turki in, ne da bi se tega zavedal postavil točko, kjer se končata ali začneta Vzhod in Zahod Odvisno od tega, na kateri strani vam leži Dunaj. M. BAUER Kako kaže z gradnjo avto ceste S sestanka na Otočcu — Optimizem Janeza Zemljariča: Jugoslavija bo denar za gradnjo transjugoslovanske avtomobilske ceste preprosto morala najti« OTOČEC — Dolenjski in posavski občutek odrinjenosti od gradnje avto cest v Sloveniji je pripeljalo do posveta o problematiki gradnje avtoceste Ljubljana—Bregana preteklo sredo na Otočcu. Na njem je poleg predstavnikov dolenjskih, posavskih in grosupeljske občine ter večjih delovnih organizacij sodelovala republiška ekipa z Andrejem Levičnikom iz Skupnosti za ceste Slovenije, Janezom Zemljaričem, vodjem delovne skupine za izvajanje slovenskega avtocestnega programa pri republiškem izvršnemu svetu in Petrom Marnom, namestnikom predsednika republiškega komiteja za promet in zveze na čelu. Ta cesta, sedaj najbolj krvava v Sloveniji in prometno-ekonomska katastrofa za Dolenjsko in Posavje, kot je poudaril Uroš Dular, predsednik sveta za izgradnjo avto cest pri svetu dolenjskih občin, bi morala imeti prednost pri gradnji. Tega sedaj ni videti in Dolenjci so že napol obupali nad planskimi opredelitvami o zgrajeni avto cesti v letu 1991. Z gradnjo bo veliko problemov že zaradi pomanjkanja denarja, čeprav je Janez Zemljarič vse vsaj majčkeno potolažil z ugotovitvijo, da bo Jugoslavija preprosto morala najti denar za transj ugoslovansko avto cesto. Stanje pa je tako. Za odseka Hrušica- Vrba in Malence-Šmaije Sap je zagotovljeno posojilo Evropske investicijske banke. Graditi naj bi ju začeli jeseni. Glede na nedavno povečanje bencinskega dinarja naj bi le bilo dovolj dinarjev, da bi omenjeno posojilo lahko prevzeli. Za odsek Višnja Gora-Bič potekajo intenzivni pogovori za posojilo z Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki naj bi bilo operativno v prihodnjem letu, ko naj bi tudi začeli graditi odsek. Kako bo s financiranjem in • Janez Zemljarič pa seje zavzel za čimprejšnjo izdelavo idejnega projekta cele trase »dolenjke« do Bregane ter za aktivnejše delo v občinah pri sprejemanju družbenih planov in razreševanju zemljiško-lastniških zadev, da bo moč izdelati lokacijsko dokumentacijo in izdati lokacijsko odločbo. Za delo v zvezi z avto cesto naj bi v vseh občinah zadolžili posebnega odgovornega, v občinah pa hočejo tudi več informacij o vseh pripravah za avto cesto in več sodelovanja v njih, tudi kar se tiče odločitev o priključkih na avto cesto. SPET O AVTO CESTI — Republiška ekipa je Dolenjcem in Posavcem v sredo na Otočcu razložila, kako kaže z gradnjo avto ceste Ljubljana—Bregana in jih spomnila na njihov del obveznosti v zvezi s prostorom. (Foto: Z. L.-D.) Odstop v senci prvega kongresa SOZ Očitki predsednika mariborskega pododbora MARIBOR — Ena od najostrejših ocen nedavnega kongresa Slovenske demokratične zveze v Mariboru je prišla iz ust donedavnega predsednika mariborskega pododbora SDZ Aleša Ariha: zanj je bil dogodek »veliko razočaranje«, še več, zaradi tistega, kar seje dogajalo v dvorani mariborskega Vekša, je »ogorčen in prizadet«! Razlog? »Očitno je bil mariborski pododbor samo servis gospodom iz Ljubljane (prav tak izrazje uporabil), saj se sicer ne bi zgodilo, da bi mu naprtili organizacijo kongresa, potem pa nikogar iz njegovega vodstva ne bi izvolili v višje organe SDZ,« pravi. In: »Vesel sem, da nisem bil na kongresu, potem ko sem prebral, kako so nekateri delegati nastopali.« Gotovo bodo te njegove ocene doživele odmev v vrstah zveze in najbrž tudi v drugih delih tako ime- novane politične alternative, saj v nedavnem pogovoru za Večer ni bil prizanesljiv niti do vodstva mariborskih socialdemokratov: »Bilo meje sram, kako je na nedavni javni seji partijskega komiteja občine Maribor-Rotovž nastopil njihov predstavnik. Iz protesta sem zapustil sejo, kajti na tej osnovi si bodo ljudje ustvarili sodbo o tej alternativi in se nam bodo smejali, češ kaj se pa greste. Niti alternativa niti uradna politika v Mariboru nimata na vrhu pravih ljudi.« Uradna politika najbrž na ta očitek ne bo reagirala, ker ga posluša že vsaj dve leti in je postala nanj že neobčutljiva. Verjetno pa bo reagiral Rupel, ki mu Arih med drugim očita, da znotraj »svoje« zveze, ki ima naziv demokratična, ni ravnal vedno v skladu z demokratičnimi pravili, oziroma je pustil mariborski pododbor, da se brez pomoči iz Ljubljane otepa s hudimi kadrovskimi in denarnimi stiskami. Ob vseh teh očitkih kajpada ni čudno, če je Arih odstopil ne samo s položaja predsednika mariborskega pododbora, temveč tudi iz zveze, ki ga je, kot pravi, razočarala, čeprav je »prevzet s slovensko pomladjo«. Ob vsem tem ostaja vtis, da so nekateri komaj čakali, da bi tudi komaj nastajajoča opozicija doživela kakšno politično aferico, s katero bi bilo mogoče dokazati, da »ni nič boljša od tistih, kijih tako kritizira«. Arih je s svojo odločitvijo, da odstopi in o razlogih javno spregovori, pač neizogibno sprožil kuloarske mline in si nakopal nekaj novih sovražnikov. Toda SZD mu je lahko po svoje tudi hvaležna: njegova opozorila, naj so še tako subjektivno obarvana, ji lahko pomagajo »postati boljša od tistih, ki jih kritizira.« MILAN PREDAN gradnjo ceste od Biča do Bregane, pa v glavnem še ni jasno. Trasa je v večjem delu na srečo sicer gradbeno lažja, kot je bila v zgornjem delu od Karavank navzdol, a še vedno gre za investicijo, vredno okrog 350 milijonov dolarjev, celoten avtocestni program, ki ga sedaj načrtujemo v Sloveniji, pa je vreden kar 3 milijarde dolarjev. Na leto pa se iz vseh virov nabere za ceste 100 milijonov dolarjev, torej je sedanji načrt uresničljiv komaj v 30 letih oz. v 15, če bodo polovično angažirana tuja posojila. Interes tujega kapitala za vlaganje v to cesto je in kazalo bi ga izkoristiti. Z. LIND1Č-DRAGAŠ • Nobena ideja ne more odtehtati enega samega pogubljenega življenja. zato povejmo, da nasilje nima nič skupnega s projektom demokratičnega socializma. (Milan Kučan) Usodna postaja »socialistična črnja luknja« Potrebovali bi 10 tisoč novih podjetij na leto NOVO MESTO — Na pobudo novomeškega izvršnega sveta in obrtne zadruge Hrast so se prejšnjo sredo zbrali poslovodni delavci in poslušali dr. Aleša Vahčiča in dr. Miroslava Glasa iz PDP Jugea v Ljubljani o programu prestrukturiranja gospodarstva s pomočjo majhnih in srednjih podjetij po projektu »Optima«. Zanimiva je bila predvsem primerjava števila zaposlenih v podjetjih na Zahodu in pri nas. Tako ima na primer Švedska zelo enakomerno število zaposlenih v vseh velikostnih kategorijah podjetij, medtem ko je pri nas v podjetjih z nizkim številom delavcev odstotek majhen, močno pa naraste v kategoriji nad tisoč zaposlenih. Po mnenju strokovnjakov bi morali tudi pri nas težiti k ravnotežju, da bi odpravili tako imenovano »socialistično črno luknjo«, se pravi pomanjkanje majhnih in srednjih podjetij, ki so, kot kažejo izkušnje, na trgu najbolj prilagodljiva. Iz tega izhaja tudi velika prednost gospodarjenja na Zahodu, pri čemer pa ni nič tragičnega, da določeno število podjetij propade, saj se hkrati rojevajo tudi nova. Iz te ugotovitve izhaja, da bi morali v Jugoslaviji v naslednjih desetih letih ustanoviti 10 tisoč podjetij na leto. To pa zahteva novo podjetniško miselnost, ki je tržno gospodarstvo samo po sebi še ne more prinesti, ampak je za to potrebno intenzivno sodelovanje upravnih služb, finančnih organizacij in stroke. Podjetnik, ki mu ponudite samo trg, je kot človek, ki mu date v roke jadralno desko in mu ukažate, naj se nauči deskati. To ni dovolj. Potrebno je sistematično usposabljanje podjetnikov doma in v tujini. Slovenija ima v primerjavi z Jugoslavijo sicer določene prednosti, je bilo rečeno, vendar ta prednost ne zadostuje. To seje izkazalo v zadnjem času, ko Jugoslavija v celoti nazaduje, temu nazadovanju pa je delno sledila tudi Slovenija. T. JAKŠE ŠE TRISTO HIŠ RIBNICA — V pripravi je zazidalni načrt »Hrastje«, ki zajema 43 ha površin za Rikom, med Lepovčami in Dolenjimi Lazi. Predlagane so štiri inačice, ki se v glavnem razlikujejo le v tem, koliko zasebnih hiš naj bi bilo tu (od 250 do 320), vse pa predvidevajo družbeni center, otroška igrišča, zelene površine in sodobne prometnice, ki ne bi dovoljevale velikih hitrosti. Posebnost načrta je tudi, da predvideva za posamezno hišo več prostora, se pravi, da ne bo utesnjenosti, ki je značilna za sedanja taka naselja. O vseh štirih inačicah je že potekala razprava v vodstvu krajevne skupnosti Ribnica (kjer so se odločili za varianto št. 2). DELAVSKA UNIVERZA NA TRGU ČRNOMELJ — Tukajšnja delavska univerza je posebnost v Sloveniji, saj ima zaposlenega le polovico delavca za številne tečaje, kijih izvaja, pa nima niti ene andragoške učilnice. V delavski univerzi poudarjajo, da bi zato, ker so posebnega družbenega pomena tako kot druge izobraževalne ustanove, morali dobiti večje dotacije. Na nedavni seji zborov občinske skupščine pa so menili drugače: da je delavsko univerzo sicer potrebno podpirati, a ne z dotacijami, temveč priporočiti delovnim organizacijam, naj spodbujajo zaposlene k dodatnemu izobraževanju. V črnomaljski občini je namreč kar 50 odst. zaposlenih nekvalificiranih, od tega polovica z nedokončano osnovno šolo. Seveda bo delavska univerza morala ponuditi takšne programe, kijih bo trg pripravljen sprejeti. 45 LET KARLOVŠKEGA TEDNIKA — 26. februarja 1944 je v Adlešičih izšla 1. številka Karlovškega tednika, časopisa, ki izhaja še danes in velja za enega starejših na Hrvaškem. Tako kot pred davnimi leti, ko sije list našel tiskarno v hiši Janka Adlešiča, redakcija pa prostor v hiši Antona in Marije Jakljevič, tudi danes Adlešičani vedno z gostoljubnostjo sprejmejo člane karlovške redakcije. Zato ni naključje, da so si slednji izbrali prav Adlešiče za praznovanje jubileja svojega časnika. Kot je na sobotni slovesnosti dejal predsednik črnomaljske občinske konference SZDL Zvone Planinc, so ponosni, da so tamkajšnji ljudje na obeh straneh Kolpe med vojno kovali dobre sosedske odnose, ki jih znajo ceniti še danes. V prisrčnem kulturnem programu so nastopili tamburaši in pevec KUD Triglav iz Karlovca (na fotografiji) ter folkloristi in tamburaši iz Ad-lešičev. (Foto: M. B.-J.) k Naša anketa j Listina skupne volje? Občinske konference SZDL po Sloveniji in občinski sindikalni sveti že pošiljajo naokrog navodila za podpisovanje Temeljne listine Slovenj-je 1989. Nosilci podpisovanja bodo krajevne konference SZDL, sindikalne organizacije v delovnih organizacijah, društva, druge organizacije in zveze, podpisovanje listine bo izvedeno »na krajevno običajen način«. Če jo bo s podpisom podprla vsaj polovica polnoletnih državljanov Slovenije, bo dokument po besedah Jožeta Smoleta dobil ustrezno politično težo in bo zavezoval vse, ki jim je zaupana legalna moč, da pr: ustavnih reformah in v vsem političnem delovanju v Sloveniji in Jugoslaviji dosledno uveljavijo to skupno voljo. Temeljna listina Slovenijo (objavljena je na prvi strani) javno govori, kako si v Sloveniji zamišljamo življenje in urejanje družbenih zadev v Sloveniji in Jugoslaviji,'’ kakšni Sloveniji in Jugoslaviji hočemo živeti in do kakšne državnf skupnosti nam ni. Verjetno je — glede na razmere in očitne težnje' Jugoslaviji — skrajni čas, da se v Sloveniji glede tega vsakdo tako rekof | javno opredeli. Alije to Majniška deklaracija (sprejeta 8. maja) ali bo! j kooperativna (do Jugoslavije) Temeljna listina, ali celo oboje, pnJe: U| stvar posameznika. ZDRAVKO STOPAR, delavec v p«; Rj| daji lahkih konstrukcij krmeljske Metalne : »Listina Slovenije 89 mi je manj znana kakor pa Majniška deklaracija. Slednja se mi a »v **• _ ^ zdi bolj ostra, nekoliko ožja, manj jugoslo- j vanska. Toda prepričan sem, da sta bili oN p listini potrebni. Z njima potrjujemo našo , suverenost in odločenost, da živimo samo- ; delo stojno v slovenski državi, v skupni domovi- . sotn m Jugoslaviji pa poddoločenimi pogoji.de ; men se nikomur ne bomo dali kar tako podi .pohrustati’.« MARJAN ORAŽEM, tehnični risar, Riko Ribnica: »Temeljno listino poznam po vsebini. Seveda sem jo pripravljen takoj podpisati. Mislim celo, daje prišla pozno, da bi jo potrebovali že prej, da bi imeli naši politiki jasno orientacijo, za katero bi lahko brezpogojno stali. Pokončnost nam je potrebna, tako v vitalnih vprašanjih slovenske narodnostne in kulturne politike, kot tudi v gospodarstvu, da ne bo shiralo pod bremeni.- VIDA LEKŠE, negovalka v Domu upokojencev Krško: »Raje grem v gozd po bp" rovnice ali gobe, kot da bi čepela pri časop1 sih, da bi spremljala politično dogajanje- i • ni • • ____"____in |2lH ) listi- Vem pa, daje Slovenija ogrožena, tu in tam 1 slišim, da bomo podpisovali Temeljno hsu' (>ce SREČKO ZORE, konference SZDL Brežice: »Menim, da je prav, če Temeljno listino podpiše tudi čim-več ljudi v našem okolju. Zbor krajevnih skupnosti je na zadnji seji predlagal, naj bi vsako gospodinjstvo dobilo po en izvod listine, ker na podeželju ljudje ne utegnejo brati časopisov in zato ne poznajo njene vsebine. Od SZDL pričakujejo pomoč pri informiranju, ki je seveda ne bomo odrekli.« no. Zagotovo jo bom podpisala, če gre di,, njej za slovenski narod, za mojo in moj1 j in n otrok ter našo skupno prihodnost. M*S“® ga\j pa, da listina ni vse, da bomo morali tako |e ^ ...............ljudi siu5 Lpi sprr tudi delati pa o vsem več obveščati vse v jeziku, ki ga bo razumela večina.« sekretar občinske BRACO SMREČNIK, obrtnik, Novo Kil mesto: »Seveda sem slišal za Temelj*10 din listino Slovenije in poznam njeno vsebino- 10j • i • . • , • • i. ^ Kn tO Pripralvjen sem jo tudi podpisati, ko bo ‘f- . S* možno. Mislim pa, da do sedaj osnovni du si« V in pomen listine vsem državljanom Slovenijo V • i *t I 1* 1 • V* « . ,kaj» stal din še ni bil dovolj jasno in široko predstavlja! 50. in da bo treba delati predvsem na tem, kaj" srni prepričan sem, da bo potem nanjo vsak j do veseljem postavil svoj podpis.« j late MARJAN JUDNIČ, elektroinštalater iz Metlike: »To listino bom podpisal. Prav je, da Slovenci jasno povemo, v kakšni državi hočemo živeti in v kakšni ne. O teh stvareh ljudje že dolgo govorijo, .zgoraj’je to spoznanje prišlo šele sedaj. Če bi bilo vse v redu, takih listin ne bi bilo treba. Bojim pa se, da iz vsega tega ne bo kaj prida, da se samo prah dviga. Res pa se bo slovensko vodstvo lahko bolj postavilo, če bo imelo za seboj množico ljudi, ki bodo podpisali to listino.« din din i > i a? tex it MARTIN MALERIČ, oddelkovodjav i črnomaljskem Gorenju: »Če bo podpis°va j bla nje organizirano kot pred meseci za Kos0- < me vo, se bodo ljudje gotovo množično odzva li. Podpisovali naj bi kar v tovarnah, da D [ zn: delavci izgubili čimmanj časa. Seveda P 1 niz bodo morali biti ljudje dobro obveščeni, ^ kaj gre v listini. Sem pa za oba dokument* , črN za listino in za deklaracijo. Prav je, d* dv; Slovenci končno osamosvojimo, in to ne j rat gospodarsko.« Sj raj ital ERIKA BUTALA, prodajalka: »V Kočevju, od koder sem doma, je veliko priseljencev iz drugih republik, a med njimi in domačini ni bilo večjih sporov. Res pa je, da si slovenski narod želi več samostojnosti, suverenosti, kar nam zagotavljata Temeljna listina in Majniška deklaracija. Zato ju bom zagotovo podpisala. Upam, da bo podpisovanje dobro organizirano, saj bi bila škoda, da bi takšna dokumenta »padla v vodo« zaradi organizacijskih spodrsljajev.« m žal ke Pl< na I i H PAVLA DRENIK, delavka iz Trebnje; ga: »Listino bom podpisala, če se mi bo lo, daje tako prav. Ne glede na to, kaj bob priporočali, bom po lastni oceni podpisei : če bodo v prihodnosti še dali v podpis » l podobnega. Zdaj se mi zdi, da smejo lj11^, ste mi hc Pr Pi ki ti "J premalo povedati svoje mnenje. Enkrat s' sliši, da nekaj ni dobro podpisali, drug priporočajo, naj podpišemo. Videti je. k0* da nas ima oblast za nezrele ljudi.« / K i Uspela slovenska kmečka stavka Po podatkih kmečke zveze je bojkotiralo oddajo mleka 90 odst, kmetov DOLENJSKA, POSAVJE — »Današnji mlečni štrajk je prvi kmečki punt po letu 1848,« je med drugim dejal Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, ko je ocenjeval četrtkovo kmečko stavko. Ta je po zaslugi aktivistov kmečke zveze v celoti uspel, saj so kmetje na najbolj učinkovit način opozorili na, da kmet dobi samo 30 odst. cene mleka, kar 70 odst. pa poberejo posredniki, ki jih seveda redijo tudi potrošniki. tekaj uspeha je Ribniška Kmečka zveza le nekatere predloge del-___no že uveljavila RIBNICA — Kmečka zveza občine j|!ca ima preko 120 članov. Njeno sm°SC n' P°'no zaživelo. V zvezi je pri-na celo razdvojenost, saj nekateri njo, da ne bo uspešna in da bo le ^aljsana roka politike. Tajnika zveze Marka Škrabca smo Prašah, kako uspeva ribniški Kmečki la fz‘uresmčevati sklepe, ki jih je spreje-r e°ruarja letos. Odgovoril je: i i VIK ?c*eP.° Plačevanju kmetom na vsa-živ' ^ dn!smo ze uresničtli pri odkupu j x lne’ P1' mleku pa še ne, ker so obra-i ni mesečni. Novi zakon o gozdovih • ' lrJrrav'iai° 'n v njem je zajeto tudi do- * S°- da bo kmet lahko prodal les naj-wi)semu ponudniku. Uveljavili smo eP' da imamo zbore ločene za posa-r m kmet‘jska območja. Predlagali " ^ dr,°KU?'’ 4a zmanjšali sečnjo v goz-■■ n: ker je vedno več dreves bolnih in n 1 stn^r-rasta' Pričakujemo, da bodo pri-i' 1 J11! l.° upoštevali. Škodo po divjadi v "venjujejo sproti, dogovoijeno pa je tuli j ■’ naJ jo kmet dobi plačano v pridelku n 1 o ,ae v dmarjih. Pristojnim smo predla-o san, naj kakovosti mleka ne kontrolira ji : s, kaPeč ampak neka druga strokovna . zba, ki bo samostojna in neodvisna. sPrejet°’ ^ tUC*' ta pred*°£ kmalu , J. P. [novomeške tržnice V ponedeljek so prodajali krompir Po 6.000 do 8.000 din za kg, stročji 20.000, paradižnik po 10.000, /I«*« peso po 5.000, korenje po o-OOO in česen po 12.000 din po kg. 'vuogram marelic je veljal 20.000 fi^nj 10.000 do 15.000, breskev ‘« 000 do 12.000 in mešanega suhe-' f?,s?dJa 10-000 din, medtem ko je liter borovnic 15.000 do 20.000 snA^ena kilograma lisičk je bila . ®00 do 60.000 din. Za lonček mtetane je bilo treba odšteti 11.000 i . 15-000, za kilo skute pa od 20.000 ?° 25-000 din. Jajca so veljala od 00 do 1.800 din po primerku. Sodil0 **, Pr°xdaJali po 4.000 in 5.000 . " za kg. Šopek arnike je stal 5.000 Bojkot mleka, ki so ga v Slovenski kmečki zvezi napovedali že ob svoji ustanovitvi, je popolnoma uspel tudi na Dolenjskem in v Posavju. Tako kot povsod po Sloveniji je bila večina mlekarskih zbiralnic pretekli četrtek, 29. junija, brez dela. V Brežicah, Trebnjem in nemara še kje niso kmetje v zbiralnice pripeljali niti litra mleka ali samo simbolične količine. V Novem mestu so ga zbrali približno petino običajnih količin, v Krškem 7 odst. itd. • Slovenska kmečka zveza zahteva revizijo arondacijskih postopkov v šestdesetih letih in odpravo takrat storjenih krivic na način, da ne bodo storjene nove. (Franc Zagožen) Pšenica naj čaka Kmetijski pospeševalci svetujejo žetev le dovolj _________suhega žita____________ NOVO MESTO — Žetev ječmena v novomeški občini seje prejšnji teden že pričela in bo tudi kmalu zaključena, kdaj pa se bo pričela žetev pšenice, je zaradi letošnjih skrajno neugodnih vremenskih prilik težko napovemati, V kmetijski pospeševalni službi pri novomeški kmetijski zadrugi svarijo pridelovalce, zlasti tiste, ki nameravajo pšenico oddati, naj z žetvijo počakajo, da bo zrnje dovolj suho. Vlažnost namreč vpliva na odkupno ceno, ot&uje pa tudi skladiščenje. Na zasebnih zemljiščih je bilo letos po oceni posejane približno 1580 ha pšenice, v lastni proizvodnji pa je ima zadruga posejane okoli 260 ha. Kmetje so sklenili 270 pogodb in se obvezali za oddajo 564 ton pridelka. Če bo odkupna cena spodbudna — sedaj po vseh kazalcih ni — računajo, da bo odkupljenih 900 do 1000 ton pridelka. Kakšen bo hektarski donos, je še težko napovedovati. S kombajniranjem tudi letos ne bo težav, saj je na celotnem področju na voljo kar 40 kombajnov, s kombajnisti pa je bilo tako kot prejšnja leta dogo- • Zvezni izvršni svet je določil zajamčeno odkupno ceno pšenice, ki znaša 3.000 din za kg, hkrati pa napoveduje tudi intervencijski uvoz žita, medtem ko vojvodinski pridelovalci zahtevajo 4.000 din za kilogram, slovenski pa najmanj še 200 din več. voljeno tudi področje žetve. Drug problem je seveda cena kombajniranja, saj je le ta šla že močno v razkorak s ceno pšenice. Tako bo letos strojna ura vrgla že blizu 300 kg pšenice, kar kaže na to, daje pšenica podcenjena. Po obračunu kmetijskega inštituta naj bi veliki kombajn stal na uro 980 tisočakov, srednji 705 in manjši 426 tisoč, ker pa je kombajnov dovolj, bosta ceno veijetno do-. ločala še ponudba in povpraševanje. Odkupna mesta bodo kot običajno na vseh TZO, pogodbeni pridelovalci pšenice pa bodo imeli pri kombajnira-nju 20 odst. popusta. T. J. Posebej dobro so se na bojkot mleka pripravili v krški občini, kjer je bojkot vodil strokovni odbor pod vodstvom Branka Šobe, pripravil pa ga je odbor za mleko in živinorejo pri krški podružnici kmečke zveze. Kmetje so se zelo radi odzvali akciji in so precejšnje koli- MLEKO ZA ČLANARINO RIBNICA — Obračunavanje v dinarjih nihče več ne jemlje resno. V mnogih kolektivih in tudi zasebniki obračuna vajo vse le še v DEM (nemških markah). Tudi vodstvo ribniške Kmečke zveze je ugotovilo, da sedanjo letno članarino 5.000 din na člana hitro požre inflacija. Zalo so sklenili, da bo znašala v bodoče članarina 10 litrov mleka, preračunano v dinarje. Če bo mleko drago, bodo članarino lahko plačali; če pa bo poceni, bodo imeli vsaj nekaj koristi, ker bo nižja članarina. P-c Kmetijski nasveti Da jabolka ne bodo črviva 2 i blanah^?Se vesekl' rineva pred nočjo. Letos je bil cvetni nastavek na ja-1 rnerKUk ° k°8at> cvetenje in oplojevanje je potekalo v zadovoljivih vre-j 2a TV ‘azrnerah, pridelek pa bo, vsaj na Dolenjskem, vseeno kaj pičel. zna ri° krivo nenavadno močno trebljenje plodičev, ki so ga po mnenju I ni?L. e®a P°savskega sadjarskega strokovnjaka inž. Alojza Mustra izzvale • Ke gajske temperature na meji pozebe. t črviv^f p'odov malo, jih je treba zaščititi. Pred dozorevanjem odpadajo le i dva i?dov*’ toreJ Je treba preprečiti črvivost. Črvivost jabolk povzročata i rati le °ri'Jlvca, jabolčna grizlica in jabolčni zavijač. Grizlico se izplača zati-razredč^eni°ma’ se kJ'e nenavadno namnoži, sicer pa velja za koristno i tald n'C ZaVrteJ° v P*°ri. se debelijo hkrati z njim in ga upropastijo. Črviv »a tigij primeren za sadno trgovino, zato konča v žganjekuhi, še večkrat pa 'Ifnemu zavijaču se sadjar lahko uspešno postavi po robu, če ve, treba škropiti in s čim. Škodljivec ima dva rodova na leto, prvega riabolči kdajje st0DinRrav ve(ja oreh za od pozebe najbolj ogroženo sadno drevo, saj že pol ničlo osmodi njegova socvetja, se po letošnji brezpozebni po-hov :,, !a dobra letina. Ker jabolčni zavijač povzroča tudi črvivost ore-prajjJ^ PHPorofljivo hkrati z jablanami škropiti še orehova drevesa. Pri- predvsem od pridelovalcev povrtnm in njihovega interesa. V letošnjem letu so se sicer površine, zasajene s kumarami, že za trikrat povečale v primerjavi s preteklim letom, tudi zanimanje za rdečo peso je nekoliko porastlo, v občini pa so posadili tudi 600jablan intenzivnih vrst ter 800 sadik lešnikov. V sodelovanju s tovarno zdravil Krka so letos pričeli tudi poskusno gojiti tropotec za industrijsko predelavo. V zadrugi si prizadevajo, da bi njihove trgovine, ki jih imajo po vseh večjih krajih v občini, prevzele tudi odkup zelišč in gob, kar sedaj v glavnem opravljajo le zasebniki. Čeprav bodo v zadrugi še naprej podpirali predvsem proizvodnjo na velikih kmetijah, kar je tudi republiška akcija, pa manjših kmetij ob tem ne bi smeli zanemariti. Zato so v izvršnem svetu predlagali, naj bi za slednje pripravili programe dopolnilnih dejavnosti, kot je na primer program »narejeno doma«, program FAO in podobno. M. BEZEK-JAKŠE NEURJE NA PTUJSKEM — Sekretar območne skupnosti za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji Anton Dvoršak nam je ob obisku sovjetske delegacije strokovnjakov za obrambo pred točo v sevniški občini pokazal, kaj je ostalo od jabolk med nedavnim neurjem s točo na Ptujskem polju. Ujma je uničila sadovnjake in vinograde na 4 kilometre širokem in 15 km dolgem pasu. Prav zato terjajo štajerski in prekmurski kmetje, daje treba na tem območju povečati učinkovitost obrambe pred točo, ne pa jo kar odpraviti, kakor bi tudi radi nekateri »strokovnjaki.« (Foto: P. P.) !*® seveda isti. e lo a. aj )e se ič h* // ko iKko.ncu Jun‘ja> drugega pa mesec dni kasneje. Jabolčnega zavijača lah-^riip- n° zatremo le v tisti razvojni fazi, ko se ličinke izlegajo in preden se dru V plodove- Za uničenje prvega rodu je letos že prepozno, za umče- bolk lU j1*10 pr' smislu današnjega pisanja. Kdor želi obvarovati letino ja-lovief •brinovim obleganjem jabolčnega zavijača, mora škropiti v drugi po-zol0n ■*'{!,Ja z enim izmed priporočenih sredstev. Pri nas so v prodaji in rabi: idr. e ‘‘quido, reldan 2 E, sumicombi, basudin, ekalux, fastac, gusathion Inž. M. L. t * * * * * \ * * Jgill' m * 'dl*4 KMEČKI PRAZNIK V TRŽIŠČU — Kar okrog 1500 ljudi seje preteklo nedeljo zbralo v sončnem vremenu v Tržišču, predvsem zato, da bi si ogledali tekmovanje koscev, kosic in grabljic, ki gaje pripravil aktiv mladih zadružnikov Tržišče v sodelovanju z aktivom kmečkih žena in toka Kooperacija sevniškega M-Kmetijskega kombinata. Sevniški trgovci so prikazali tudi sodobno kmetijsko mehanizacijo. Tekmovalce in obiskovalce je v imenu sevniškega izvršnega sveta pozdravil Jože Kovač, v imenu kombinata Jožica Mlakar, v imenu KS Tržišče pa Ivan Pungerčar. Najbolj je bilo razburljivo v močni konkurenci 11 koscev, starih manj kot 50 let (posnetek je s tega dela tekmovanja), kjer je bil prvi Ciril Majcen z Malkovca, drugi Ferdo Špitaler (Polana) in tretji Rudi Lazar (Mumice). Pri veteranih je zmagal Simeonov Karel iz Zgornjih Vodal, pri kosicah pa je bila najboljša Fani Marolt iz Boštanja; druga je bila Julka Flajs in tretja Minka Vidmar iz Gaberja. Pri grabljicah se je najbolje odrezala Fani Aupič z V rha, druga je bila Anica Zabukovec iz Gabrijel in tretja Slavica Zelič s Križa. (Foto: P. Perc) Bogatimo gensko banko solate! Povabilo bralcem, naj pomagajo iskati seme Spoštovani bralci! Vaše matere ali babice so v svojih zelnikih gojile solato za prehrano družine pa tudi prašičev. Štrucarico ali njej podobne solate so po Dolenjskem semenih doma, z odbiro in semenitvijo najlepših rastlin pa so izboljševali kakovost. Domače seme solate sedaj postaja vse redkejše, ker trgovina nudi različne sorte solat. Da bi ohranili naše domače sorte solate, proučili in potem najboljše shranili v genski banki, se obračamo na vas s prošnjo, da nam sporočite, kje še doma pride-lujete seme solate najmanj 30 do 50 let. Po možnosti pošljite tudi vzorček solate skupaj z naslednjimi podatki: Ime in priimek darovalca semena solate, naslov, kraj in hišna številka, domače ime solate, izgled solate: (ledenka, krhkolistna, maslenka, mehkolistna, reziv-ka, štrucarica, hrastolistna), leto pridelave poslanega semena, običajen čas setve in pospravljanja solate, čas pospravljanja semena, na kakšni zemlji solata najbolje uspeva, ali solata v poletni vročini hitro uhaja v cvet, koliko časa seme že pridelujete doma in kako je solata odporna proti boleznim. Vašo pošto pričakujemo na naslov: Kmetijski inštitut Slovenije (za dr. Mihaelo Černe) 6t 109 Ljubljana, Hacquetova 2. V zameno za poslano seme vam pošljemo drugo seme solate ali tudi druga semena, če napišete, kaj želite prejeti. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in upamo, da bomo na ta način zbrali kar največ vzorčkov, ki jih bomo proučevali skupaj z drugimi vzorčki iz ostalih delov Slovenije kot tudi s sortami, uvoženimi iz Nizozemske, ZR Nemčije, Avstrije in drugih držav. KIS, zavod za poljedelstvo in semenarstvo IZ NKŠIH OBČIN illOit IZ NtkŠIH OBČIN Priznanja borcem Ob dnevu borcev — Pohvale publicistoma, zboru in godbi KRKA — PODJETJE NOVO MESTO — Konec junija so se tudi delavci novomeške Krke, tovarne zdravil, odločili, da delovno organizacijo reorganizirajo v podjetje. Prvi del, ki pomeni ukinitev tozdov in preoblikovanje v enovito družbeno podjetje, je tako rekoč že storjen. Dosedanji tozdi materialne proizvodnje bodo postali programi podjetja (Zdravila, Isis, Biokemija, Kozmetika, Therme, Novo-term), tozdi skupnega pomena in sektorji skupnih služb pa sektorji podjetja. ki POHVALA ZA SODELOVANJE — Bogdan Osolnik (desno), kije pred kratkim izdal tudi knjigo spominskih zapisov L ljubeznijo skozi surovi čas, je iz rok predsednika OO ZZN NOV Novo mesto Ivana Somraka prejel pohvalo za prispevke k razvoju oddelka NOB v novomeškem muzeju ter za publicistično dejavnost. (Foto: T. Jakše) NOVO MESTO — Dan borca so člani novomeške osnovne organizacije ZZB NOV proslavili že v petek, 30. junija, v prostorih Dolenjske galerije. Zbranim je o pomenu ohranjanja tradicij NOB in o zahtevah sedanjega časa govoril predsednik občinskega sveta ZSS Nace Stamcar, predsednik OO ZZB NOV Novo mesto Ivan Somrak pa je jubilantom podelil priznanja. Prejeli so jih: Martina Vovk (80), Emil Jakše, Franc Knafelc, Alojz Muhič in Franc Rožanc (75), Franc Cotič, Stane Hladin, Karolina Gašpir, Viktor Pucelj, Franja Počrvina, Ivan Pezelj in Rudi Mraz (70), Miloje Vukomanovič, Anton Mavsara, Jože Uhernik, Anton Motika, Ivanka Potočar in Franc Zupančič (65) ter Alojz Serini, Zlatka Legan in Fanika Hrovat (60). Posebne pohvale so ob tej priložnosti dobili tudi moški pevski zbor Ruperč vrh za ohranjanje partizanske in revolucionarne pesmi, Bogdan Osolnik za pomemben vsebinski prispevek k razvoju oddelka NOB Dolenjskega muzeja in publicistično dejavnost, Slavko Dokl za kvalitetne prispevke k osvetlitvi zgodovine NOB in ljudske revolucije na Dolenjskem ter pihalni orkester GD Novo mesto za dolgoletno sodelovanje na prireditvah ter ohranjanje partizanskih in borbenih pesmi. j j STAVKE LE NI BILO . BRŠLJIN — Pred štirinajstimi dnevi so v mehaničnih delavnicah gorjanskega tozda Avtobusni promet po sindikalnih pravilih ustanovili stavkovni odbor in za 1 .julij napovedali stavko za vseh 32 zaposlenih. Vzroki za napoved stavke so bili nizki osebni dohodki, zahtevali so najmanj 50 odst. povišanje s poračunom za maj, ter slabi delovni pogoji. Na sestanku centralnega delavskega sveta in v razgovoru z vodilnimi delavci DO prejšnji četrtek je bilo delavcem mehanične delavnice delno ugodeno, saj so dosegli povišanje OD za junij za 50,3 odstotka, kar pa ne velja retroaktivno. Glede delovnih pogojev so se dogovorili za dolgoročno reševanje. Delavci so se na zboru s ponujenim v glavnem strinjali in umaknili napoved stavke. Odprto sedem dni v tednu Odprta zasebna trgovina v Straži — Tudi dostava na dom STRAŽA — V naselju Drča v Straži (nekdanja Dolnja Straža) so v soboto, 1. julija, prišli do pomembne pridobitve. Štefka Vidmar je namreč tam odprla zelo prikupno urejeno zasebno trgovino »Minimarket Pod Drčo«, kije prva zasebna trgovina po zelo dolgem času v tej krajevni skupnosti. Ljudem na tem koncu Straže bo prišla zelo prav, zato ni čudno, da je bila sobotna otvoritev pravo malo slavje. »Leta in leta sem gledala ljudi, predvsem starejše, kako so mimo hiše nosili cekarje iz dobra dva kilometra oddaljene trgovine v Straži. In ker je bil prostor, smo se v hiši odločili, da bi uredili trgovino, za kar je bila zainteresirana tudi, krajevna skupnost,« -J MM Štefka Vidmar pravi Štefka Vidmar, ki sedaj desetletno »pisarniško« službo v Novolesu zamenjuje z zasebnim trgovstvom. Prostore za trgovino so Vidmaijevi v celoti uredili sami. Štefkin mož Franc, ki bo v trgovini gotovo tudi v naprej v veliko pomoč, posebno, ko se bo upokojil; je namreč mizar, kar je pri delih okrog trgovine prišlo zelo prav. Kljub temu so bili stroški še vedno veliki — v tej trgovini je nov golf, pravi Franc — in je šlo na tesno, čeprav je na koncu nekaj primaknil tudi občinski sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Štefka Vidmar bo v Minimarketu Pod Drčo prodajala živila in gospodinjske potrebščine, sadje (v glavnem južno), zelenjavo, tobačne izdelke, obrtne izdelke itd., na voljo bo tudi kruh, za katerega pa pričakujejo naročila. Trgovina bo odprta vsak dan od 7. do 10. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12., v nedeljo pa od 9. do 11. ure. Večja naročila, ki so možna po telefonu, bodo po želji dostavili tudi na dom. Z. L.-D. Žužemberk slavi z velikimi upi Za krajevni praznik otvoritev Keko 3 — Slavnostni govornik Janez Stanovnik — Nova telefonska centrala in veliki načrti s telefonijo ___________________ ŽUŽEMBERK — Praznik krajevne skupnosti Žužemberk nameravajo letos proslaviti bolj svečano kot sicer. Praznovanje bo v soboto, 15. julija. Ob 11. uri bo v žužemberški Iskri otvoritev nove proizvodne dvorane Keko 3, na kateri bo govoril predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik, popoldne pa bo na Loki pod Žužemberkom kulturno-zabavna prireditev z veselico. Ob tej priložnosti nameravajo pokazati tudi najpomembnejšo letošnjo pridobitev za krajevno skupnost, novo avtomatsko telefonsko centralo za 576 priključkov. Laščam, kjer nameravajo položiti vsaj 800 m primarnega voda, tako da bi potem do Lašč, kjer je sekundarni vod že Zc pred dvema letoma so se pričeli lotevati sanacije obstoječega neustreznega telefonskega omrežja in načrtovanja novega, s katerim naj bi že prihodnje leto pokrili celotno krajevno skupnost, do konca letošnjega leta pa vsaj dve tretjini vseh gospodinjstev v krajevni skupnosti. V ta namen so v preteklem referendumskem obdobju odvajali polovico krajevnega samoprispevka, se pravi pol odstotka, prav tako pa bodo odvajali za to polovico sedanjega samoprispevka, ki je za pol odstotka višji. Prispevek od gospodinjstva je trenutno 10 milijonov dinaijev, zraven pa je treba prišteti še delo. Delovne organizacije s tega področja bodo prispevale 46 milijonov po telefonskem priključku. Letos naj bi do Žužemberka in naprej na Ajdovsko planoto speljali 6.600 m primarnega kabla ter za sekundarno omrežje še 35 km, drugo leto pa bi telefonijo zgradili tudi na desnem bregu Krke do Šmihela, Drašče vasi in Dešeče vasi. Do tja bo potrebno položiti še 3 km primarnega ter 12 km sekundarnega omrežja. Prve nove naročnike naj bi na novo telefonsko centralo priključili že konec avgusta, vse ostale, razen morda tiste najbolj oddaljene na Brezovi rebri in Frati, pa do konca leta. Letos bodo nadaljevali tudi izgradnjo primarnega vodovoda proti -Velikim PREDLOGI ZA ŠENTJERNEJSKO POKOPALIŠČE ŠENTJERNEJ — V teh dneh je končala z delom ocenjevalna komisija javnega slovenskega natečaja za idejno rešitev poslovilnega objekta in ureditev novega pokopališča v Šentjerneju. Razstava vseh prispelih projektov bo v OŠ Šentjernej od sobote, 8. julija, ko bo ob 10. uri otvoritev, do naslednje sobote. Odprta bo vsak dan od 15. do 19. ure. Razstava nagrajenih in odkupljenih del bo tudi v Novem mestu. • Žužemberška krajevna skupnost sodi med večje v novomeški občini, saj obsega kar 42 vasi in zaselkov, zato tudi cestne povezave še zdaleč niso urejene. Letos imajo v načrtu moderniziranje ali asfaltiranje 2.500 m medkrajevnih povezav, med drugim do Zafare in Križev, od Boršta do Velikega Lipovca ter od Šmihela do Dešeče vasi. Pričakujejo tudi, da se bo v zvezi s cestami še marsikaj spremenilo. Tako naj bi bil kmalu dokončan ovinek pri Jami, nadaljevala naj bi se dela na cesti proti Laščam ter asfaltiranje partizanske magistrale. dograjen, ostalo le še kak kilometer in pol. V izdelavi imajo tudi lokacijsko dokumentacijo za vodooskrbo vasi Reber in Zalisec, kamor bodo vodo pripeljali iz trebanjskega vodovodnega sistema. T. JAKŠE Solidarnost za razvoj Odlok za obvezno plačevanje 2-odst. prispevka za stanovanjsko solidarnost — Za-mlade strokovnjake NOVO MESTO — Občinska skupščina je na seji pretekli četrtek sprejela USPELO SREČANJE DELAVCEV IMV — V nedeljo je bilo doma kaj malo Dolenjcev, saj so bile številne prireditve in veselice ob lepem vremenu lepo obiskane. Mnogo jih je bilo na Jasi v Dolenjskih Toplicah, še več pa pri Miklavžu na Gotjancih, kjer so se na svojem tradicionalnem pikniku IMV dobili delavci te največje dolenjske tovarne. Prostrana košenica je bila skorajda premajhna, delavci Emone-Dolenjke pa so se kot gostinci odlično izkazali. Upajmo, da bo letošnje srečanje minilo brez nadležne salmonele, ki je lani številnim delavcem IMV podaljšala srečanje še v bolnišnici. (Foto: J. Pavlin) S cepljenko je delo vse leto Štirje kooperanti metliške KZ proizvedejo dovolj kvalitetnih trsnih cepljenk — V prodajo gredo samo prvorazredne cepljenke — Plug kot inovacija DRAŠIČI — Pred leti so Belokranjci trsne cepljenke morali »uvažati« iz drugih krajev Jugoslavije, potem pa so se v okviru metliške Kmetijske zadruge odločili tudi za trsničarsko proizvodnjo. Sedaj štirje kooperanti proizvedejo dovolj trsnih cepljenk za potrebe belokranjskega vinogradništva in po ocenah strokovnjakov so njihove trsne cepljenke zelo kvalitetne. Eden od štirih kooperantov je Tine Pečarič iz Drašičev, ki se s proizvodnjo trsnih cepljenk ukvarja že sedmo leto. Pečarič je »popoldanski kmet«, po poklicu je finomehanik, specialist za popravilo šivalnih strojev, dela pa kot ple-tilec v Beti. A trsničarstvo zahteva veliko dela, in to skozi vse leto. »Sam seveda tega ne bi zmogel, dela vsa družina, pri cepljenju pa nam priskočijo na pomoč še sorodniki, takrat nas dela tudi po 15. Če bi moral vse delo, ki ga ne morem opraviti sam, plačati, se mi nikakor ne bi splačalo ukvarjati se s tem poslom,« pravi Pečarič. »S trsničar-stvom je delo vse leto. Po novem letu začnemo pripravljati podlago, okoli Martinovega pa cepljenke izorjemo in predamo zadrugi « 0^ ■ ■v mm Denarja je komaj za sproti aiiiSr JK' Komet rešuje stalen »lohn« posel in to, da imajo dovolj dela — Plače sledijo inflaciji METLIKA — Zadnja leta metliški Komet dela za izvoz več kot za domače tržišče, čez 70 odst. njegovih proizvodnih zmogljivosti dela za tuii trg. Res gre v glavnem za tako imenovani lohn posel, ki pa je, če nič drugega, stalen, prinaša devize, poleg tega pa so tuji naročniki tudi redni plačniki. Glede na poslovanje v prvem letošnjem trimesečju ocenjujejo, da bo tudi polletni rezulta podoben: z velikim dobičkom pač ne računajo. Bojijo se celo, da bo ugotovljeni polletni rezultat zaradi spremenjenega načina prikazovanja celotnega dohodka nerealen. Sedaj celotni prihodek ugotavljajo po fakturirani realizaciji, se pravi po tistem, kar je iz tovarne šlo na tržišče, ne pa, kar so že dobili plačano. Plačilni roki pa so v tekstilni industriji celo tri mesece, tako da tisto, kar so že prikazali v celotnem prihodku, dobijo plačano šele čez tri mesece, v tem času pa inflacija že krepko zmanjša vrednost denaija. Vse, kar si v Kometu z denarjem, ki jim ostane, lahko privoščijo, je sprotno obnavljanje iztrošene strojne opreme. Plače so v Kometu, tako kot v celotni metliški občini, seveda precej pod slovenskim povprečjem, vendar gledajo, da vsaj s temi nižjimi plačami lovijo inflacijo in da se že tako nizke plače realno še ne znižujejo. Za april je povprečna plača v Kometu znašala 2,170.000 dinarjev, za maj pa okoli 3 milijone dinarjev. Seveda mora biti tudi to inflacijsko poviševanje podprto s proizvodnimi rezultati. To jim uspeva tudi zato, ker imajo dovolj dela. A. B. lamo, kajti od tega je odvisen naš zaslužek. Pri oddaji vsako cepljenko posebej pregledajo, prvorazredna cepljenka mora imeti zraščeno cepljeno mesto, mladica mora biti dolga najmanj 30 cm, korenine pa razdeljene vsaj na dve strani. V prodajo gredo samo prvorazredne cepljenke, drugi razred gre naslednje leto nazaj v zemljo, tretji pa je odpad.« Če bo od 23.000 cepljenk, kolikor jih ima na njivi, polovica prve kvalitete, bo Pečarič zelo zadovoljen, lanski izplen je bil 48-odstoten, predlanski pa komaj 30-odst. Zato, da bi se pri oranju poškodovalo čimmanj cepljenk, je Pečarič skonstruiral poseben plug, ki ga sedaj uporabljajo vsi štirje kooperanti* za inovcijo pa je dobil še nagrado raziskovalne skupnosti. A. B. predlog odloka o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v novomeški občini do konca leta 1990. Tako bodo od L julija dalje višji, 2-odstotni prispevek za solidarnost (do slej je bil 0,924 odst.) plačevale vse organizacije, ne pa le tistih 67 odstotkov, kolikor jih je »prostovoljno« podpisalo tovrstni sporazum. Prispevek za vzajemnost pa je sedaj ukinjen. Poleg nalog s stanovanjskega področja, ki so se že sedaj uresničevale s sredstvi solidarnostnega sklada, bo denar iz tega sklada—glede na prispevno stopnjo ga bo za petino manj od povprečja v Sloveniji — namenjen tudi za kreditiranje delovnih organizacij in delavcev ter občanov za graditev, nakup in prenovo stanovanj ter za dodeljevanje stanovanj mladim strokovnjakom. Kot take štejejo delavce, stare največ 35 let, praviloma s sedmo stopnjo izobrazbe, ki lahko največ pripomorejo k razvoju podjetja in ki izpolnjujejo kriterije in merila podjetij za priznanje tega statusa. V podjetjih bodo morali zato v aktih opredeliti, kateri delavci so zanje strokovnjaki. Stanovanjska skupnost bo v okviru sistema solidarnosti razreševal stanovanjske probleme strokovnjakov z dodeljevanjem družbenih stanovanj na podlagi prednostne liste, z dodeljevanjem ugodnejših posojil podjetjem za nakup stanovanj za mlade strokovnjake in s posojili takšnim strokovnjakom za gradnjo, nakup ali prenovo hiše ali stanovanja. S tem je nova solidarnost usmerjena ne le socialno kot doslej, ampak tudi razvojno, kar pravzaprav šele daje pravo osnovo za pravo socialo. Da je treba stanovanjske probleme mladih strokovnjakov reševati solidarnostno, pa je drugo, za naše razmere pravzaprav kar logično vprašanje. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti pa je že sprejel na nov sistem solidarnosti naravnan pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil ter sklep o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj v letu 1989. Tako se bodo v osem stanovanj v Šentjerneju letos vselile družine z nižjimi dohodki in mlade družine po sedaj veljavni prednostni listi. Novih 12 solidarnostnih stanovanj v novomeški soseski Irča vas—Brod pa bodo dobili mladi strokovnjaki na osnovi prednostne liste, ki bo predvidoma sprejeta novembra letos. Z. L.-D. Letos je Pečarič posadil okoli 23.000 trsnih cepljenk. »Kooperanti dobimo od zadruge podlago, cepiče, parafin in folijo, vse ostalo do prodaje pa je naše delo. Seveda gledamo, da čim bolje de- • Z nepravičnostjo človek napreduje, dobiva listo, kar se mu zdi zaželeno, premaguje sovražnika, toda v koreninah gnije. (R. Tagore) • Nadnaravna vrlina pravičnostije >’ tem, da se vedemo enakopravno tudi tam, kjer smo v razmerju moči premočni. (S. Veit) DUTY FREE SHOP TUDI V NOVEM MESTU — V najvišjem nadstropju novomeške poslovalnice Standard konfekcija so prejšnji četrtek dopoldne v prisotnosti direktorja Standard konfekcije iz Zagreba Ivana Šemovčana, direktorja trgovin in gostinstva pri zagrebškem Aerodromu Voja Bjegoviča in drugih gostov slovesno odprli prvo prosto carinsko prodajalno v Novem mestu. Aerodrom Zagreb ima pet takih prodajaln na letališču ter tri v sklopu prodajaln Standard konfekcije. Novomeška prodajalna je prva na ozemlju Slovenije. Kupcem, ki bodo lahko tukaj kupovali uvoženo blago le za devize, bosta stregli prodajalki Zdenka Poljak in Marija Mojstrovič. (Foto: T. Jakše) Novomeška kronika SVINJE — Na Škrjančah so divje svinje naredile invazijo na njive z mlado k®; ruzo. Obupani kmetje in nekoliko ma«1 obupani lovci so okoli posevkov s skup-nimi močmi postavili električnega pastn-ja. Divje svinje so novo navodilo vzort0 upoštevale. Pasejo se samo znotraj ograd* KAMERA — Učitelji naše tehnik; srednje šole so bili v Italiji. Tam soji® (bolj stran od oči postave) nekoliko sumljivi tipi za 2.000 mark ponujali tudi vid* okamere. En primerek je bil celo v šolskih rokah in je deloval, še lepše pa je M® da je cena padla na 500 mark. Tako f dragocena elektronika menjala lastnika.| ob predaji je bilo malo vika in km®1 skratka italijanski šou. Kasneje seje pok*' zalo, da seje med to predstavo zgodilo tu-di nekaj bistvenega. Kamera, leposprajji pros ljena v lično škatlo, stiropor itd. je d® kje | namreč lesena. Če bo šel lastnik na izid' Sno Butale, bo morda celo kaj posnela. s SREČA — Sreča ima različno ce®* izot Tako si lahko kupite srečko denarij blagovne loterije Transoceanskega reg*! iasc kini erot osni Ijete vsto & lahk preš nik Piša mer kazi C Prat oprt bos ier s stat tem debi nega društva za 50.000 din. Glavni dob' dež šene cem don nišk tek je 4 milijarde (novih) din, potem pa dve milijarde in tako nazaj. In zakajp® vimo, da ima sreča različno ceno? Za® kon ker so bile v našem mestu pred dnevi n* kaj i kakšne tombole s srečkami po 30.000®' dali. Glavna značilnost je bila, da vseh oblju? prin (jenih nagrad niti razdelili niso, ker bi P veli] reditelj sicer obubožal. mor Preč ra p uma turn vice jujej 1 __ V f mo{ Ena gospa je rekla, da vsak P*f % novomeški kmet ni sodeloval v j*n' nem bojkotu, tisti, ki so, pa so ml®10 * zastonj delili Ljubljančanom. P*Pr*’ Kok vijo, da Novomeščani nismo bili i°1,1 smo lakaji. V času od 22. do 29. junija so v noj?' meški porodnišnici rodile: Ljudmil® y. bar z Mirne — Nina. Mateja KaSiC> -ad Gornjih Ponikev — Jerneja, Anica * kleva iz Podgrada — Denisa, I?ar' , 1 , Podpadec iz Račjega sela — Lenko, 6 < ca Slak iz Mirne Peči — Nino, Anica J čevar iz Brezovice - Darjo, Marija j* ^ dan iz Smedmka — Tomaža, Neve^, Zakrajšek s Trebelnega — Lovra, Ljud®J la Šepec z Muhabrana — Anito, Ana * h la z ivtutiauiatia r»i“‘v, .* .«i pan s Poljan — Ano, Angelca Kodo J Brezja — Tadeja, Anica Vovko z VrhaPA Šentjerneju — Roka, Ljudmila Pišku tv Škovca — Anito, Mateja Šterk z Mirne j Andrejo, Brigita Višček z Gomile -"V. to, Marija Klobučar iz Šentjošta — j , Slavica Bečaj iz Srednjega Lipovca ,> ,rii»Rmsnii- — D®. 11 Marka, Metka Lindič iz Brusnic da, Zdenka Tomc iz Brdarcev Robij® T° Vanja Sajovic iz Hrasta pri Vinici ka, Marjana Jevšek iz Mokronog*^ Manco, Danijela Cesara iz Goriške^ Blaža, Brigita Gorišek s Križnega Matejo, Karmen Škofljanec iz SenjL jo, icarmen aKOitjanec 'č jiJtr neja — Davorja, Marija Pekolj d , njega — Aleša, Ljuba Hočevar z M®^ j Čirnika — dečka, Marija Papež iz "z, — deklico, Vesna Ferlin iz Ivančne G • ce — dečka, Stanislava Kos iz Dečje — dečka. T ..pr IZ NOVEGA MESTA — Greta >°' Ijanovič iz Slavka Gruma 58 — 'L Jožica Novak iz Majde Šilc 22 — na, Marija Fifolt z Mestnih njiv 7 — Nazifa Bnčič z Zagrebške 29 — NtfJS | Branka Makarovič iz Ulice Milke 5 .j 14 — Luka, Mojca Sočič iz Uhce udarne brigade 20 — Jaka. t KS Čestitamo! vi i im! --I in dri Pri Sprehod po Metliki obi PRIDI ZVEČER V GRAD, je n^ J'1 letošnjim kulturnim prireditvam, ki j',% pet, vse pa bodo na metliškem j® I dvorišču Prinravliain iih člani ,.j 1 dvorišču. Pripravljajo jih člani »Ivan Navratil« v zameno za 1 stelji, ki ga letos na Vinomeru ne bo. 8-L lija ob 21. uri bo nastopila gledal*^ ^ igralka Jerica Mrzel s slovenskimi n»> ^ ■ pr, pa bo poskrbel mojster Borut 1 nimi in umetnimi pesmimi, za sprei-v ‘ L esjak-^ st.ki ajop vo Silvester Mihelčič in Ivo Ban. sebej opozarjamo na 28. avgust, ko bj^ imela na grajskem dvorišču svojo Pr«Tm \/r\ Qt1i/Actpr MiholM* in Ivrt Run. vom Pridi zvečer v grad v Kulturnem ^ mu Edvarda Kardelja. ŠE DRUGE prired"^ POGLEJMO ŠE DRUGE pri ki bodo v okviru poletnih kulturnih rov na metliškem grajskme dvoriš^11-julija bo na sporedu monodrama J® ^ Povšeta Vršilec dolžnosti. Izvajal#® Dare Valič. 19. avgusta bo moč PrVs<7?erlj. vati koncertu ansambla Adriadij' v .fl Dovolj zanimivega, da bodo Metlic®. fa-drugi ljubitelji dobrih predstav iz.BejA^ j jine julija in avgusta napolnjevali g' dvorišče. Tudi bo odprta grajska klCo-p V METLIKI BI MORALO % VEČKRAT kakšno večje slavje, odgovorni poskrbijo za to, da je Mi® šk čista, da je pokošena trava v parkih.9?^, ge smetja okrog trgovin, gostinskih°c in avtobusnih postajališč, da so ulice tj ste čiste. Tako je bilo tudi ob ne‘*a'Lp» praznovanju gasilskih jubilejev. je bilo vse to postorjeno predvsem Jjp. ker je bil slavnostni govornik obLj. Iptniri mpfl-šlep rv»5nrnp hrumht* Dl'' JI letnici metliške požarne hrambe p mladoletni, {Ukazal osebno izkaznico, na kateri je da jih šteje že 21. Pa je v takih pri-l. ? res dobro imeti s seboj osebno iz-^■co, če že videz vara. . K ’ A — Čeprav se poletje niti še ni ™ pa v črnomaljski občinski jP av> ze mislijo na zimo. Občinsko stav-so dodobra obložili z metrskimi drvmi sla t t ,zase<*li tudi nekaj v središču meter« 0 parkirnih prostorov. Ob d.L Pa občinski možje veselo prebirajo lra’: 5tud'-i° 0 lem, koliko parkirnih b# tj ,;?rov bi še potrebovali v Črnomlju in let' ;n() 1 na ta račun lahko ukinili tudi kak- SMETNJAK — Delavci Zavoda za e°° iznk 5 JrtK — Delavci Zavodi xtS> drfvbe,Vanjein kulturo(Zik), ki ima _ iga1' i,en„, .umem domu, so bili nemalo pre-obi' Cpm ,ni’ ko so nekega jutra pred mese-domn m v slu^bo in na zelenici za niškitP1’klje tak0 kot stavba pod spome-vars,v°m, zagledali velik rumen kai a smeti. Ko so se pozanimali, dali da^men'’50 j*m na komunali pove- moral k v ?Ja^' ^oso v Ziku mislili, da bo prede..,111 kontejner hočeš nočeš del kulis zaDraaV^na Pr?stem, ki sojo pripravljali tiitial« |. ne dni, so ga komunalci končno turne "‘ iter hkrati obljubili, da okrog kul-vice^dKim? ne 1)0,10 izpulili niti ene tra- l^okardeetekan^0kOHCOUre- Iz KS STARA CERKEV ! ,&>H TRGOVIN - Na obidi od Jr _TS ,a oefkev so pred kratkim .j. |y,P j uve novi trgovini (zasebno in družin Lob?, nStan C.erkvi 'n zasebno v Starem * raJL' ?nPravljajo pa še otvoritev dveh Koblarjihlrg0Vm v Gorenju i" ene v j VaspLi°^ POD STARO CERKEV — Vra| olom in zaselek Seč sodita zdaj v ,1 Dreni Vn° skuPnost Struge. Po novem 1! »S Stom Cearkelbili ^ ti dVC naSelj' j CelOLO ŽE GRADIJO - V Stari ■* Do J !° v,maju začeli graditi novo šolo. ivf (lokS6"??’ ko se bo začel P°uk> b° in Ijenjk ^anib f razredov in tudi usposob-i, jj Vari ■?a Pouk. Skupno 16 razredov s telohe- TI M P? 60 dograjenih v letu 1991. K vod p NT'ZACIJA JL IN NI — Glavni Tx;kaPallzaciJe Stara Cerkev—Kočevje pk! obn^Tj^0 začeh’ k° h0 zbran P0"6' Trebanjske iveri ZNAKI — Ponekod na ' Ji ču T,V ^kolini Trebnjega, npr. na križišči MiT , eIse P°P°tnik lahko odpelje za iia To k?’ ,vIfd® čudna prometna ureditev. '' 1)0 2lahka priznal voznik, ki se bo ozi- j* S M' \ f •eb- $ o# v'3* vi Prired i Na če,rtkovi otvorit-intela m i'tVCr 7 *rebanjskega koša sta n in n? ""krofon na voljo tudi Krjavelj druT®0v.a koza- Ta dama v belem ubilo n L, "'javiju. Slednji je natr lt>’ žilnih PJkr!h ,na rafun občinskih vo-y izročil,?101 Knavljeve besede se po ef je oren ??na*ai° na hudiča. Ljudstvu tv* izročile e00 v niodrovanje, koliko - v' 04,10 velja še danes. , - Prometni rPTnost jemlje. Nekateri lak ist* druJtv. I~un povezujejo z ugankarskim ■jj- znaki ,, Pmen> bržas pa veljajo dvojni L, 1 zaradi nozahUiee,.; _____________i„„.. Ptonieta ?dl Pozabljivosti urejevalcev lev na i«!5>lcer navedena prometna uredi-'jalaVčaVnolt vP'iva pozitivno. Ker je ve-dela na^U obv°znice, ki sojo narekovala ^^OraTTPT1, ob^aui spet pričakuje-ln to BrJ,i 3 dea na »avtomobilski cesti«, ett aenoooii, — »'red stavbo druž- J 5.° hišo J, P°d košato krošnjo pred zele-,1tebniem bl 0 ,mo8°če sklepati, da so se v ker So hiiTfP kosi — strastni kadilci. Petn lT! člkl sredi dvorišča, in to na le-^•avili U,Je verjetneje, da jih je tja kdo ske8a rv.J.,V?e^a Prepolnega avtomobil-blca ničfe nika Politične sankcije za sto- kL-rnndvidcnc 5kidekmu RNE PRIREDITVE - Če-k0s'oval, ‘ Pevski zbor, kije pred časom ^tezal n b?veniJ‘ in ki seje zelo dobro JPettuH;8 I,010 vanju v Celju, je prišel bolj y Meliki Gaber. Dekleta so pela i Pcert „■ Gabrčanom, saj slednji na i 0|h na i!S° ravno drli. Merjena z obi-^-ba n. krajevnih veselicah je bila ude-‘em koncertu porazna. IZ NKŠIH OBČIN rrjsjra i udi IZ NKŠIH OBČIN Govorjenje o zaposlovanju in resničnost Kaj sploh hočemo? BREZPOSELNIH VSE VEČ ČRNOMELJ — Izvozno-uvozna gibanja v prvih petih mesecih so v črnomaljski občini nekoliko ugodnejša kot v prvih štirih, saj se je izvoz za 1 odst. povečal, predvsem pa se je povečal konvertibilni izvoz. Zelo velik problem v občini pa je še vedno nezaposlenost, saj je bilo v začetku junija okrog 220 iskalcev zaposlitve. SINDIKAT O PRIHODNJIH DELOVNIH RAZMERJIH TREBNJE — Na razširjeni seji predsedstva trebanjskega občinskega sindikalnega sveta prejšnji četrtek so podprli stališča RS ZSS o predlogu zakona o delovnih razmerjih. Izrekli so se za nespremenjen porodniški dopust, podprli zamisel o največ 40-urnem delovniku, nasprotovali ukinitvi pogojne kazni v podjetjih za delavce, predlagali obvezno javno objavo prostih delovnih mest in menili, da mora stavke opredeljevati zakon o delovnih razmerjih, ne spremljevalen. Med drugim so še menili, da lahko delavca suspendira poslovodni organ le s pisno odločbo, glede plač pa so ocenili, da mora zaslužek od tekočega dela zagotavljati delavcu obnovo delovnih sposobnosti. Lil ČRNOMELJ — Na volilni seji tukajšnjega občinskega sveta Zveze sindikatov pred tednom dni je beseda tekla predvsem o tem, kako zaposliti brezposelne in že zaposlene. Rešitve sindikalni delavci niso našli, zato pa je bila razprava polna protislovij. Čeprav velja, da izvršni svet predstavlja opozicijo sindikatu, je tokrat črnomaljski izvršni svet, tako kot že nekaj časa, zastopal povsem sindikalna stališča, predvsem, da morajo najti zaposlitev za brezposelne, ne pa, dogovorijo, kako bodo odpuščali ljudi, saj si s tem delajo slabo uslugo. Tudi sindikalni delavec iz Bella je bil prepričan, da bi morali ekonomske in tehnološke presežke delovne sile zaposliti z uvedbo novih programov, zlasti pa najti nekoga, ki bo bdel nad prezaposlovanjem starejših, bolnih in invalidnih delavcev. Predsednik občinskega sindikalnega sveta pa se je obregnil ob izobrazbeno strukturo zaposlenih v črnomaljski občini, ki je zaskrbljujoča. Vendar sedanji način nagrajevanja ne spodbuja izobraževanja ob delu. Mladi izobraženci se po koncu šolanja navadno sploh ne vrnejo več v domačo občino in tako so znova ponovili ugotovitev, da revni izobražujejo za bogate. Kako iz vsega tega, ni povedal nihče. Pač pa se je občinski mladinski sekretar zavzel za mlade, ki sicer niso člani sindikalne organizacije, a jih sindikat ne bi smel puščati povsem ob strani Zlasti bi moral pomisliti nanje, ko si podaljšajo še za pet let službovanje ljudje, ki izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev, saj so mladi v večini primerov tudi bolj sposobni kot tisti, ki imajo za sabo že 35 ali 40 let delovne dobe. Pod vprašaj pa je mladinec postavil tudi permanentno zaposlitev in predlagal, da bi bil človek ob zaposlitev, če ni dovolj uspešen. Te za mlade marsikdaj odrešilne rešitve pa je hitro pokopal sindikalni predsednik, ko je dejal, da bo trg delo vne sile zares moral začeti delovati, toda ne še sedaj, na začetku, ter hkrati poudaril, da je perspektiva mladih glede zaposlovanja zelo meglena. Zgovoren primer, ki ne potrebuje komentarja, prihaja iz ene od črnomaljskih delovnih organizacij, ki ni smela zaposliti pridnih pripravnikov, ki so bili uspešnejši od redno zaposlenih delavcev. Vse govorjenje o zaposlitvi zaposlenih in brezposelnih torej izniči kruta resničnost M. BEZEK-JAKŠE SINDIKAT ŠE BREZ POKLICNEGA SEKRETARJA ČRNOMELJ — Čeprav so se člani črnomaljskega občinskega sveta Zveze sindikatov lahko odločali med dvema kandidatoma za profesionalnega sekretaija te organizacije, se je nedavna volilna seja končala brez izvoljenega funkcionarja. Prvi krog tajnih volitev seje končalz glasom razlike med Amonom Štefaničem in Marjanom Viktovičem, nihče od njiju pa ni dobil dvotretjinske večine. Potem sta oba predstavila svoje videnje vloge sindikata, kjer sta med drugim poudarila, da mora postati zares organizacija delavcev. Vendar sindikalni delavci kljub temu očitno niso spremenili svojih mnenj o kandidatih, saj seje drugi krog prav tako končal z glasom razlike. Tako je črnomaljski sindikat še vedno brez poklicnega sekretarja. Zato bodo 1. septembra začeli z novim krogom kandidiranja, vendar ne le za sekretarje, ampak za vse člane občinskega sveta Zveze sindikatov. Nekateri že tretjič odklonjeni Prostorska stiska v semiškem vrtcu najbolj skrbi vzgojiteljice in starše odklonjenih otrok — Ni denarja za razširitev — Zaradi varstva pustili delo SEMIČ — V vzgojnovarstveni organizaciji (VVO) »Oton Župančič« iz Črnomlja, ki ima enote v Loki, na Čardaku in v Semiču, je bilo za prihodnje šolsko leto odklonjenih okrog 100 otrok, od tega samo v Semiču 53. Skoraj polovica od teh naj bi hodila v jasli. Poleg sedmih otrok iz družinskega varstva, ki ga bodo jeseni ukinili, bodo sprejeli v vrtec le še 5 otrok. Vsi ostali so torej odklonjeni, med njimi tudi takšni, katerih starši so letos že tretjič pisali prošnje. Prostorska stiska v tukajšnjem vrtcu traja torej že vrsto let. Razmišljanj o tem, kako bi jo rešili, je že bilo nekaj, vendar so doslej storili le to, da so do onemoglosti natrpali oddelke, začasni prostor pa so si poiskali tudi v prostorih bivšega radiokluba v enem od stanovanjskih blokov. Tako imajo v tem ŠTUDENTSKI SERVIS BREZ PONUDB KOLEKTIVOV val za vse semiške potrebe, saj bi potrebovali tri igralnice, a bi lahko kljub temu ugodno rešili vse prošnje staršev, če bi imeli en oddelek še vedno v bivšem radioklubu. »Mnogi starši ne razumejo, da bi v vrtcu radi sprejeli vse otroke, a jih ne moremo. Mislijo, da jih ne maramo. Predvsem so zaskrbljeni tisti, katerih otroci so odklonjeni, medtem ko je tistim, katerih otroci so sprejeti, skoraj vseeno, kakšne prostorske težave imamo,« pravi Hančičeva. V vrtcu so staršem, ki so dobili odklonilen odgovor, sicer rekli, da se lahko pritožijo, a so jim priporočili, naj svoje pritožbe naslovijo na komite za družbeni razvoj, čeprav jim tudi tam ne bodo mogli pomagati, kajti denarja ni. »Na naše tarnanje so na komiteju za družbeni razvoj odgovorili. da varstvo tako in tako ni obvezno in da se bo število otrok v Semiču kmalu začele zmanjševati, a je letos odklonjenih 10 več kot lani. Na sisu za otroško varstvo tarnajo, da nimajo denarja, v krajevni skupnosti pa se trudijo, da bi našli kje še kakšen dodaten prostor. Če • V Semiču je veliko mladih družin, ki nimajo varstva za otroke, bodisi da so priseljenci, bodisi da so stari starši še zaposleni. Starši lanskih 43 odklonjenih otrok so se zato lani morali znajti po svoje. Nekateri, so zaradi varstva celo pustili zaposlitev. jim ga bo uspelo najti, bodo s tem naš prostorski problem le ublažili, rešili pa ne,« pojasni Mojca Hančič. M. BEZEK-JAKŠE ČRNOMELJ — Na enoti novomeškega študentskega servisa v Črnomlju, ki >ti novomest Črnomlju, ima sedež na občinski konferenci ZSMS, seje vsak teden v juniju vpisalo nekaj deset študentov in dijakov, ki si želijo med počitnicami zaslužiti kakšen dinar. Medtem ko je pretekla leta servisu uspelo zaposliti skoraj vse mlade, pa so letošnje možnosti zelo pičle. Do konca junija je nekaj prostih počitniških delovnih mest prijavil le rudnik v Kanižarici, a zgolj za fante. Pričakujejo, da se bo nekaj dela, tako kot pretekla leta, v drugi polovici poletja našlo v Belsadu, v vseh drugih kolektivih pa bodo imeli kljub dopustom očitno dovolj lastne delovne sile, ki bo nadomestila delavce na dopustu. Mojca Hančič klubu namesto 16 otrok kar 24, v vrtcu pa jih je namesto 62 kar 84. »Spomladi smo že upali, da bomo začeli graditi prizidek, kajti narejen smo imeli idejni projekt, naša VVO pa je bila pripravljena nameniti za gradnjo 100 milijonov dinarjev, ki smo jih sicer imeli za vzdrževanje objektov in nakup igrač. Po spomladanskem predračunu bi gradnja dveh igralnic, garderobe, sanitarij in izolirnice veljala 300 milijonov dinarjev, a dodatnega denarja ni bilo in s tem tudi gradnje ne,« pove vodja semiške enote Mojca Hančič. Ob tem doda, da takšen prizidek ne bi zadosto- Več posluha tudi za trženje Obrtna zadruga ponudila več uslua svojim članom — Usmeritev v proizvodno dejavnost ČRNOMELJ — Tukajšnja Obrtna zadruga Bela krajina, ki letos praznuje 10-letnico obstoja, šteje med manjše zadruge v Sloveniji. Ima okrog 200 članov, od tega dve tretjini aktivnih. Večina med njimi opravlja zaključna dela v gradbeništvu, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi usluge z gradbeno mehanizacijo ter avtoprevozništvo. Žal si obrtniki, njeni člani, v glavnem še vedno sami iščejo delo. S tem izgubijo veliko dragocenega časa. Poleg tega morajo biti tudi sami svoji komerciali- Z anketo med mlade strokovnjake Večina jih je zadovoljna z delom in plačo, a bi kljub temu odšli iz občine, ker niso _______zadovoljni z življenjem v Kočevju, za kar krive občinske politike KOČEVJE — V juniju so v kočevskih podjetjih izvedli anketo med strokovnjaki, ki so se šolali na fakultetah v letih 1985 — 1988 in so se po končanem šolanju vrnili v občino. Od 77 anketiranih jih je izpolnjeno anketo vrnilo 55, med njimi pa je bilo: ekonomistov (10), inženiijev gozdarstva (7), strojnih inže-niijev (6), kmetijskih in kemijskih inženiijev ter upravnih delavcev (po 5) itd. djetja, 5 (9 odst.) pa nima urejenih stanovanjskih razmer ali pa živi v razpadajočem stanovanju. Po anketi povzemamo, da jih je 47 (ali 85 odst.) zaposlenih z ozirom na izobrazbo na primernih delovnih mestih, 48 (ali 87 odst.) jih je prejemalo štipendijo. 15 (27 odst.) jih ne ve, kaj jih je pripeljalo nazaj v Kočevje, 13 (24 odst.) jih je prišlo zaradi delovnega mesta, po 9(16 odst.) zaradi štipendije in družine itd. S svojo plačo jih je zadovoljnih 38 (69 odst.). 23 (42 odst.) jih ima hišo, 14 (25 odst.) jih živi pri starših, 13 (24 odst.) jih je dobilo stanovanje od po- Če bi jim drugje ponudili delovno mesto, bi jih 26 (47 odst.) zapustilo Kočevje; 19(35 odst.) jih ne ve, kaj bi storilo; le 10 (18 odst.) bi jih ostalo v Kočevju. Z življenjem v Kočevju jih ni zadovoljnih kar 48 (87 odst.) PREDGRAJCI PLEŠEJO ŽE 55 LET — Predstaviti belokranjskih folklornih skupin na črnomaljskem juijevanju se skoraj vsako leto pridružijo tudi folkloristi iz Predgrada iz sosednje kočevske občine. Predgrajska folklona skupina, ki jo danes vodi Lojze Šmaljceij, je bila ustanovlejna leta 1934 na pobudo Franca Marolta in zagnanih domačinov. Sicer pa so Predgrajčani včasih plesali zlasti ob večjih praznikih, še posebno pa na Anževo pred novim letom. Tudi pri njih poznajo igro »most«, ki je nekaj posebnega v slovenski folklori in spada med najstarejše znane plese oz. obredja (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Turistični koš Trebnje: dnevi turizma Preskrbljeni kar za dve stoletji Načrti za novo trebanjsko občinsko komunalno odlagališče v Globokem — Stro-kovnjaki soglašajo z izbrano lokacijo — Odlok o ravnanju z odpadki TREBNJE — V trebanjski občini snujejo srednjeročni načrt za odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov, ki nastajajo v občini. Med najpomembnejše postavke tega plana sodijo poleg urejenega financiranja še urejen odvoz odpadkov iz naselij, sanacija komunalne deponije na Cvibljah in ureditev novega globoškega odlagališča. Na predvideno deponijo v Globokem naj bi odpadke začeli odvažati sredi prihodnjega leta. Najkasneje takrat bodo tam morali biti nared potrebni objekti, med katere pomensko zanesljivo sodi ustrezna kanalizacija za odvajanje površinske vode in kamor spadajo med drugim še dovozne poti, manjše mehanične delavnice za (»pravilo mehanizacije ipd. Še bolj kot z načrti o tem urejanju so bili v ustreznih občinskih ustanovah in službah doslej zaposleni s pridobivanjem dokumentacije in strokovnih mnenj. Do česa so se pri tem dokopali, zgovorno pove ugotovitev občinskega izvršnega sveta, da so vse povprašane strokovne ustanove »dale pozitivno mnenje k izbrani lokaciji Globoko«. Stališče, kije zajeto v ugotovitvi, bodo tehtali še delegati zborov občinske skupščine, ki se bodo na seji 13. julija izrekali o predlogu programske zasnove odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Odlagališče v Globokem, kakršno je predvideno zdaj, bi bilo veliko 24 ha in to bi zadostovalo za 4 milijone m3 odpadkov in za 200-letno deponiranje. Predvidevajo etapno širjenje do navedenega obsega deponije, ir. sicer skladno s postopnim odkupom zemljišč, ki so pretežno v zasebni lasti. Trenutna velika trebanjska skrb za okolje, ki jo povzroča šolanja raven ekološke osveščenosti krajanov, je sicer posvečena številu tako imenovanih divjih odlagališč odpadkov. Krona te skrbi bo odlok o ravnanju z odpadki, katerega predlog bodo delegati tudi dobili v pretres. V dosedanjem javnem obravnavanju osnutka odloka je predlagatelj akta zvedel za več različnih pomislekov glede organiziranega odvoza smeti na osrednjo občinsko deponijo. Pretežno kmečki zaselki npr. zavračajo zbiranje odpadkov v posodah, češ da gospodinjski odpadki na vasi še ne povzročajo problemov. V nekaterih krajevnih skupnostih predlagajo, da tam še naprej ostanejo krajevna odlagališča s tem, da se z t jih odpadki občasno pospravijo na občinsko odlagališče. M. LUZAR sti, direktorji, tajniki in še kaj, namesto da bi se ukvarjali predvsem s svojim delom. »Vendar se pri nas vse bolj zavedamo, da se moramo tržno obnašati, predvsem pa oplemenititi poslovanje, če hočemo obdržati člane. Delaje sicer še vedno dovolj, vendar moramo tako v zadrugi kot tudi obrtniki vložiti veliko večje napore, da ga najdemo. V našem poslovanju je vse preveč administracije, zato osmim zaposlenim ostaja premalo časa, da bi lahko strokovno delali na določenem področju,« pravi direktor zadruge Franc Vlahovič. Zlasti težko je najti delo v gradbeništvu in avtoprevozništvu, čeprav člani zadruge delajo po vsej Sloveniji in tudi sosednji Hrvaški. Zato so se na obrtni zadrugi odločili, da se bodo preusmerili predvsem v proizvodno ob,rt, kajti njene izdelke bo lažje prodati na trgu. Spodbujali bodo tudi izvoz na Zahod. M. B.-J. Tiste, ki z življenjem v Kočevju niso zadovoljni, so dodatno vprašali še, kaj bi v Kočevju spremenili. Največ jih je odgovorilo, da bi bilo treba spremeniti občinsko politično strukturo, nato pa da bi bilo treba razviti gospodarstvo in turizem, več skrbi pa bi bilo treba posvetiti tudi bogatejšemu kulturnemu in družbenemu življenju. J. P. TISOČ SOGLASIJ RIBNICA — Še ta mesec bodo na ribniški pošti začeli montirati novo telefonsko centralo, letos pa bodo začeli polagati tudi glavne vode telefonskih kablov, nato pa še kable do novih telefonskih naročnikov. Še prej bo treba dobiti soglasja lastnikov zemljišč, preko katerih bodo napeljali novo telefonsko omrežje. Skupno bo potrebno dobiti okoli 1.000 soglasij, ki so jih že začeli zbirati predstavniki vaških odborov v ribniški krajevni skupnosti. TREBNJE — Tukaj so 29. junija popoldne odprli turistično prireditev »Iz trebanjskega koša«, katere pokroviteljica je skupščina občine Trebnje. Prireditev, kije potekala od četrtka do nedelje, je organiziralo turistično durštvo Trebnje. Že na dan otvoritve, ki so se je udeležili predstavniki dolenjske turistične zveze, Mercatorja, Medeksa in »Doma« iz Ljubljane, član turistične zveze Slovenije in Jugoslavije Leopold Krese, Mara Rupena-Osol-nik, ki se z delom uvršča med najbolj zavzete ljudi v trebanjskem projektu FAO, ter predsednik trebanjske občinske skupščine Nace Dežman in še številni obiskovalci, so prisotni lahko videli programsko napoved za štiri sproščene turistične dni. V četrtek je za uvod zaigrala trebanjska pihalna godba, ob muziki pa je bilo dovolj časa še za uradne pozdrave in predstavitev nastajajoče trebanjske turistične ponudbe ter za šaljivi program. Že ob otvoritvi je bil prireditveni prostor pred stavbo občinske skupščine zaseden s stojnicami z izdelki domače obrti s pijačo in s pekarskimi izdelki izpod rok kmečkih žensk. Jedro prireditve je bil v vseh štirih dneh sejem domače obrti. Organizatorji so v programu ponudili tudi zabavne in literarne večere, tabor likovnih samorastnikov in panoramski ogled mest s kočijami. Samoprispevki našega ljudstva VELIKI GABER — S tem denarjem ostaja problem financiranja krajevnih skupnosti nerazrešen, so ugotavljali nedavno člani trebanjskega občinskega izvršnega sveta, ko so sprejeli predlog razdelitve proračunskih sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim v letu 1989. Tako stališče občinske vlade pomeni priznanje tega foruma, da si z nizkimi proračunskimi zneski lokalne skupnosti lahko pomagajo bore malo. Ce ne bi bilo drugih finančnih virov in poti, ki vodijo do njih, bi se lokalna samouprava z razvojnimi načrti vred že zdavnaj pogreznila v siromaštvu. Da ti viri so in da se jih da koristno uporabiti v svoj prid, so že dokazali tudi v KS Veliki Gaber. »20. junija je bila v krajevni skupnosti otvoritev Olga Rahne razširjenega telefonskega omrežja. To razširitev, to je omrežje za 100 dodatnih telefonskih številk, so financirali v celoti naročniki, ki so namensko prispevali denar v višini 2.000 nemških mark. Zdaj urejamo prostor za zobozdravstveno ambulanto v Velikem Gabru. To delamo s prispevki krajanov med drugim. Opremo naj bi po osebnem zagotovilu trebanjskega zdravstvenega doma dal ta zdravstveni dom,« pojasnjuje predsednica sveta KS Veliki Gaber Olga Rahne. Navedeno zajema seveda posebne denarne prispevke občanov, čeprav so take »dajatve« že neobhodni del akcije v vsaki, ne le gabrski krajevni skupnosti. Zato so ti prispevki pravzaprav le dodatni samoprispevek ob krajevnem. V KS Veliki Gaber so z 1,5-odst. krajevnim samoprispevkom v tem obdobju v glavnem financirali gradnjo novega pokopališča. M. LUZAR i7 (2081) — 6. julija 1989 - DOLENJSKI LIST il IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Šolske okoliše so spet odložili Gradivo je bilo prepozno razposlano — Delegacije iz prizadetih krajev se sklicu-________jejo na stoletno tradicijo — Predlagajo drugačno varčevanje BREŽICE — Šolski okoliši oziroma predlogi za spremembo sedanjih meja vsakič dvignejo med prizadetimi veliko prahu, zato tudi v četrtek na seji občinske skupščine ni šlo brez protestov, čeprav so osnutek odloka umaknili z dnevnega reda. V zboru krajevnih skupnosti je bilo najbolj vroče, čeprav so vsi vedeli, da bo ostalo pri starem, ker so bili predstavniki prizadetih že dan poprej na razšiijeni seji predsedstva občinske konference SZDL. Tam so se dogovorili, da bodo skupščini predlagali, naj to zadevo umakne z dnevnega reda, ker so v krajevnih skupnostih gradivo dobili z zamudo in niso utegnili organizirati razprav z občani. Vsi trije zbori so soglašali PRIZNANJA DOBOVČANOM DOBOVA — Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in vodstev DPO, kije bila v nedeljo, 2. julija, v počastitev krajevnega praznika, so podelili krajanom štiri priznanja OF in štiri priznanja krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je tokrat namenila priznanje Branku Bogoviču iz Loč ter vaškim skupnostim Sela, Rigonce in Mestec. Praznično jutro seje začelo ob 6. uri z budnico po vaseh. Igrala je pihalna godba iz Loč. V stari osnovni šoli so za praznik po tradiciji spet pripravili razstavo cvetja, ki je imela precej obiskovalcev. Svečano sejo so tokrat sklicali v obnovljeni dvorani prosvetnega doma, za katero so prispevali denar prebivalci krajevne skupnosti. Ljudi ne bo moč še dolgo slepiti s »sovražniki« Iz govora Andreja Verliča na Studencu STUDENEC — V okviru tradicionalnega srečanja harmonikaijev na Studencu so v nedeljo tudi uradno odprli letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo Sevnica ’89. Prisotne je najprej pozdravila predsednica domačega prosvetno-kultur-nega društva Marija Mlakar, zatem pa še sekretar OK SZDL Sevnica in predsednik predsedstva skupščine RMDA Sevnica ’89 Maks Zupanc, v imenu OK ZRVS Sevnica in predsednika republiške Zveze rezervnih vojaških starešin pa Drago Lupšina. Sekretar RK ZSMS Andrej Verlič je v nagovoru dejal, da so nacionalizem, separatizem in kontrarevolucija besede, ki so najpogostneje izrečene v Jugoslaviji. Padajo ocene in opozorila, »daje socializem v nevarnosti« in da se je »treba zanj boriti z vsemi demokratičnimi sredstvi«. Tudi v Sloveniji se mnogi ukvaijajo z drugimi. Prihajajo pa časi, je dejal Verlič, ko državljanov ni moč v nedogled slepiti z iskanjem, preštevanjem in naštevanjem sov- • Po besedah komandanta RMDA Sevnica *89 Mira Hadžiča so lahko letos z odzivnostjo brigadirjev povsem zadovoljni, saj jih je s štabom vred že zdaj 87, te dni pa se bo brigadirjem iz Nove Gorice, Grosupljega, Murske Sobote in brigadi Rdečega križa Slovenije pridružilo še 15 Slovakov, ki bodo delali dva tedna. Sevničani so že našli dodatni, rezervni program. ražnikov. »Prej ko slej se bo treba pomeriti na periodičnih tajnih volitvah, kjer se bodo preštevali in šteli glasovi volilcev. Uspelo bo tistim, ki imamo kaj ponuditi in ki imamo čisto in neobremenjeno preteklost,« je poudaril Verlič. Menil je še, da bo potrebno razglasiti konec revolucije in revolucionarne ihte. »Naj bo konec izrednih situacij in izrednih razmer, začnimo življenje v normalnih razmerah. Ustvarimo pogoje in razmere, da ne bo greh biti uspešen, sposoben, bogat. Naj ne bo greh biti drugačen,«je povedal sekretar republiške mladinske organizacije Andrej Verlič ob otvoritvi republiške mladinske delovne akcije Sevnica ’89. P. P. sprejemanja sprememb ujel z začetkom izvajanja dopolnjenega zakona o svobodni menjavi dela, po katerem bo Slovenija imela enotno rizično skupnost. Kaže, da bo to 31. decembra. • Po predlogu za nove okoliše bi imela OŠ Artiče v svojem sestavu podružnično šolo Globoko, OŠ Bizeljsko pa podružnično šolo Pišece. Otroci iz Krške vasi in iz Cerkelj naj bi obiskovali pouk v Cerkljah namesto v Brežicah, otroci iz Brežine in Gornjega Lenarta v Artičah, šolarji s Sel in Mosteca pa naj bi hodili v Do- V čistopisu osnutka mora biti jasna opredelitev do vseh pripomb, ki so bile že dane in ki jih bodo razpravljala še dodatno povedali. Predsedstvo nadalje zahteva, da morata biti sestavni del osnutka tudi mnenji republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo SRS. Osnutek naj pripravlja pooblaščena delovna skupina, ki mora zagotoviti interdisciplinarni pristop. Do sprejema odloka morajo vsi trije zbori soglasno sprejeti dogovor o zagotavljanju denaija za sedanjo organiziranost šolstva. Če te naloge ne bodo pravočasno stekle, bo finančno stanje z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje katastrofalno, zato mora občina nujno zagotoviti sredstva za izvajanje neokrnjenega programa. Obdržanje sedanjega stanja pomeni uvedbo dvoizmenskega pouka za vse oddelke nižje stopnje v Brežicah, slabšo izkoriščenost učilnic v cerkljanski in artiški šoli in vprašljivost oblikovanja oddelkov v Globokem in v Pišecah, vendar večina prizadetih staršev teh utemeljitev ne sprejema. J. TEPPEY bovo, ne v Brežice. Učence iz Dečnih sel bi preusmerili v Globoko, učence iz Blatanega in Dednje vasi pa v Pišece. s priporočilom predsedstva, naj občinska skupščina časovno uskladi vse priprave za besedilo odloka, da se bo rok PROTESTNI SHOD PRED OBČINSKO HIŠO — Kmetje iz brežiške občine so se v četrtek pridružili mlečni stavki, ker tudi njim ni prav, da si 70 odst. cene mleka razdelijo posredniki, oni pa izgubljajo težko prisluženi denar tudi zaradi dolgega čakanja na izplačilo. Na zbirališče se je pripeljalo v sprevodu deset traktoijev, drugi protestniki so prišli tja peš. Zbranim je spregovoril Ivan Kelhar. Mimoidočim in tistim, ki so prisostvovali shodu, so delili topli mlečni napitek, pred tem pa so kmetje neoddano mleko brezplačno razdelili bolnišnici, domu upokojencev in otroški varstveni ustanovi. (Foto: J. Teppey) Želje gostov preslabo poznamo V motelu Petrol željno pričakujejo cesto ČATEŽ — Letnico izgradnje Petrolovega motela na Čatežu izdajajo že arhitektura, način in kakovost gradnje ter materiali. Po sedemnajstih letih je stavbo že kar pošteno načel zob časa in površne izdelave. Restavraciji na obeh straneh avtoceste premoreta okrog 450 sedežev v notranjosti in še preko dvesto dodatnih na terasi. Velike zmogljivosti jim v času poletne turistične sezone kar prav pridejo, saj takrat ustvarijo kar 39 odst. celotnega prometa, po drugi strani pa so zmogljivosti izven sezone precej neizkoriščene. Ravno zato poskušajo v motel privabiti tudi domačine. Organizirajo različne prireditve in zabave ob koncu tedna, vendar zadnja leta z bolj klavrno udeležbo. Motelska dejavnost je odvisna predvsem od potujočih gostov, ki pa se zadnje čase od smrtonosne Dolenjke vse bolj usmerjajo na druge ceste. Glede na to, daje potujočih gostov torej manj, kot so načrtovali graditelji, bodo morali v Petrolovem motelu več pozornosti posvetiti propagandi svojih storitev ter poiskati možnosti in oblike, ki bodo privabile tudi domače goste. »V čateškem motelu čakamo novo avtocesto kot žejni vode. Pričakujemo, da nam bo prinesla več gostov, ki pa jim bomo morali ponuditi vse, kar potrebujejo. V ta namen smo tudi odprli prosto carinsko prodajalno in prodajalno spominkov. Toda to so le začetki — potrebam gostov se bomo morali še veliko bolj prilagajati,« pravi direktor motela Petrol Janez Ivšič. S tem posredno prizna tudi dosedanje pomanjkljivosti. B. D. Nič več na led Nujno je jasno tolmačenje o samoorganiziranju Zahtevaš lahko toliko, kot plačaš. Tako je v trgovini in v normalnem življenju nasploh. Ljudem je to popolnoma jasno, zato težko razumejo, da tega ne vedo zakonodajalci. Vendar ne gre za izjeme, za posamične primere, ki se izmuznejo pozornosti, gre za način, ki postaja vsakdanja praksa in bi sega občani radi otresli V krajevnih skupnostih se vsak čas soočajo z obveznostmi, ki jim jih predpisuje občina ali republika, ne da bi omenjali plačilo. Na njihova aramena prelagajo naloge, za katere so najbrž plačani drugi Morda tudi nihče, toda pedlagatelji odloko v in zakono vso v prvi vrsti dolžni pretehtati, koliko denarja bo zahtevala izpeljava posamezne obveznosti in kdo jo bo plačal. Šele potem naj bi predpisovali sankcije. V brežiški občini krajevnim skupnostim ni do tega, da bi bile podaljšana roka države, zato zahtevajo jasno tolmačenje načel o samoorganiziranju in skupnih interesih ter jasno opredelitev sodelovanja KS pri upravljanju družbenih zadev in soodločanju o vprašanjih skupnega pomena. Previdnost je umestna, ker tudi sedanje spremembe napovedujejo pisanje zakonov na temeljih usta ve in obstoječega stanja. Nihče noče iti vnovič na led Krajevne skupnosti najbolje delajo tedaj, le jih združuje skupen interes prebivalcev, zaradi katerih so ustanovljene. Takrat vedo, kdo kaj plača in kdo je za kaj odgovoren. J. TEPPEY Papir so predelali v pohištvo V Delavskem domu v Krškem razstavljajo zanimive izdelke iz papirja, ki izdelali mladi oblikovalci iz ljubljanske Likovne akademije so jih KRŠKO — Izjemno odmevna razstava izdelkov iz papirja se je preteklo sredo iz Ljubljane preselila v Krško v Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja, kjer si jo bodo Krčani lahko ogledali do 8. julija. Te priložnosti nikakor ne kaže zamuditi, kajti papir se je pod ustvarjalnimi rokami študentov oddelka Likovne akademije iz Ljubljane spremenil v kup za oko prijetnih in v vsakdanjem življenju uporabnih izdelkov. Glede galvane ostali vsak na svojem bregu SEVNICA — Krajani starega mestnega jedra Sevnice tudi po javni obravnavi, ki jo je prejšnji teden sklical občinski upravni organ, trdno vztrajajo pri stališčih, ki sojih sprejeli na sestanku razširjenega uličnega odbora SZDL 14. junija, o čemer smo poročali prejšnji teden. Razlika med obema sestankoma je bila le v še večjem številu prisotnih na zadnjem sestanku. Prisotni so bili tudi obrtnika Anton Kranjc in Slavko Vilčnik ter Darinka Jerše, ki bi dala v najem za vzorčno galvano obeh omenjenih obrtnikov poslovne prostore na Glavnem trgu, v katerih je imel do pred kratkim delavnico Prah. Prišli sta tudi vodnogospodarska inšpektorica Mira Čuček in sanitarna inšpektorica Iva Gošek iz medobčinskega inšpektorata v Krškem. Čeprav sta obrtnika skušala dokazati krajanom, da gre za galvano, v kateri bi opravljali zgolj kislo cinkanje, da ne gre za umazano, ampak čisto, okolju nenevarne tehnologijo, ljudi nista prepričala. Inž. Vida Cimperšek in še nekateri krajani, ki so se za javno obravnavo očitno zelo skrbno pripravili (bolj kot gradbeni referent, ki je sicer korektno vodil javno obravnavo, inšpektorici, ki sta dobili v roke projekt za galvanoizdelek kranjskega inženiringa le pol ure pred obravnavo, pa tudi kot investitorja), so opozorili na več pomanjkljivosti. Končno sta tudi inšpektorici podprli zahtevo krajanov, naj skupina za oceno posegov v okolje SEPO oceni sporni projekt Kranjčanov, še zlasti v luči prizadevanj obeh obrtnikov, da bi lokacijo za galvansko delavnico dobila v strnjenem naselju. Študentje 2. in 3. letnika, vseh skupaj je bilo 25, so pod vodstvom svojega predavatelja, industrijskega oblikovalca in sodelavca Studi marketinga Delo Vladimitja Pezdirca, izdelali iz papirja pisalno mizo, stole, posteljo, pohištveno opremo za dojenčke, hranilnike, kravate, copate in še nekaj drobnarij. Vsi izdelki so prijetni na pogled, saj so jih mladi oblikovalci pisno obarvali in prikupno oblikovali. »Študentom 2. in 3. letnika oddelka za oblikovanje sem dal dve projektni nalogi. Prva je bila, da so iz papirja izdelali povsem nove izdelke, druga pa je bila izdelava pohištvenih elementov za opremo bivalnih prostorov. Seveda brez sodelovanja s Karto-nažno tovarno Ljubljana in TCP Videm Krško ne bi šle,« je povedal znani oblikovalec Pezdirc. papirja bi bilo mogoče opremljati študentske sobe; uporabne bi bile za različne seminarje. Oprema za dojenčke iz papirja je pripravna zaradi tega, ker jo je po uporabi mogoče odvreči itd. Hkrati so študentje izdelali elemente za regale, ki jih je mogoče sestavljati po sistemu lego. Posebej zanimive pa so copate iz papirja, ki bi prišle prav hotelskim gostom, letalskim potnikom na daljših progah, pa tudi papirnate kravate bi lahko postale modni hit. Vinko Jordan, tehnolog iz Tovarne embalaže Senovo v Brestanici tudi meni, da so ti izdelki zelo privlačni in uporabni ter zanimivi za tovarno, ki bi lahko pri njihovi izdelavi zaposlila delavce zmanjšano delovno sposobnostjo. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV BREŽICE — Marsikdo niti ne ve, da je bil leta 1985 pri Centru za socialno delo v Brežicah ustanovljen klub, v katerega se vključujejo zdravljeni alkoholiki, njihovi svojci in terapevti. Njihovo dejavnost, ki temelji na terapevtskem dogovoru med bivšimi alkoholiki in njihovimi svojci, financira zdravstvena skupnost. KAPELCI V TRST BREŽICE — Godba na pihala iz Kapel dobiva številna povabila za gostovanja. K pobrateni godbi v Proseku pri Kon-tovelu bo odpotovala 15. julija, še prej pa bo ob izteku tega tedna igrala na prireditvi Slovin-pesem-vino. V nedeljo, 23. julija, bo sodelovala na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem, 25. avgusta pa jo bodo v Boenig-heimu v ZRN pozdravili zdomci, združeni v kulturnem društvo Mura, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo občinska kon-frenca SZDL Brežice. Novo v Brežicah ŠLI BOMO K STANOVNIKU, potijo kmetje iz Šentlenarta, ki niti slišati nočf-j jo za industrijsko cono na njihovih njiv® Če sta šla razprava in odločanje res min,i| krajevne skupnosti, si zagotovo lahko pn'i voščijo, da postavijo vse na glavo, če pa* ob sprejemanju dali svoj »žegen«,jeW vnaprej izgubljena. Alarm vseeno ne ” odveč, saj bo morda zbudil koga, ki lahko reši svojo zemljo pred pozidavo. ROGOV VEČ KOT PAROV - ^ hod brežiškega para v družbi mladopo*-čencev Ljubljanske ohceti na poroko1 grajsko dvorano v Brežicah je bil nad'š poučen. Mladi se zaradi zaverovanosti '1* [ se resda niso veliko ozirali naokoli, 'j spremstvu pa so bili tako pozorni na o« rogovja oziroma lepih lovskih trofej. K krasijo južni vezni hodnik z dvora# Domiselna dekoracija na poti pred m®1 čarja so kometirali hudomušneži in vflj bavnem delu prireditve sporočili to Pt£l nekateremu paru. . VREMENARJI — Ko so kmetje M zagledali šotore nemške mladine,Jb vsak’. vedeli, da se jim obeta veliko mokr°j! Taborniki si skoraj brez napake vsakič11, berejo svežino deževnih in nevihtnih n® zato sojih okoličani prekrstili v vremen® je, v turiste, ki delajo dež. P, n; Pi le st lir Pi d< st s; Krške novice K PIVNICA FANTOM — Ena sama«; selost je obšla nekega slučajnega obis« valca Krškega, ko je videl v starem m® nem središču novo pivnico, kjer je igr® celo godba na pihala v prikupnem l®f nem paviljonu, pivo pa je teklo v potniKG Precej daljši obraz pa je imel ta slu&IJ obiskovalec nekaj dni kasneje, ko je stopiti na vrček piva v isto pivnico. čaje tedaj samevala prazna in turobn® ha. Ker omenjeni obiskovalec ni Km**; seveda ni mogel vedeti, da so pivnico prli samo za občinski praznik, potem P*f spet zaprli, ker sedaj čakajo na delo organizacijo ali zasebnika, viti pivnico. PICERIJA V ČISTILNICI - - precej zapletov je bilo, preden je.jaS('T — kemične čistilnice, ki so mu porušil*» dobil novo poslopje. Končno ga je » , p čakal, medtem pa je seveda prejem*1. ^ g| škodnino in druge podobne ugodnosti, seje preselil v novo stavbo. Toda m se bro pričel z delom, ko seje pojavil za# L— nik in mu predlagal odkup te stavbe, o* ( v njej uredil picerijo. Kot vse kaže, kemični čistilnici sedaj picerija, in 10 'J. # rem mestnem jedru, kar kaže na to, “L je bitka za poslovne prostore v tem <* mesta že začela. . ,. NEKAJ OD TCP VIDEM — Saj' mo, da nam bodo tovariši iz TCP *I®L I spet očitali, da se zanašamo na P< Vioc | ,oulifl,f | govorice, a ne gre drugače, kajti v tej varni je zelo težko priti do informacij-j so zaščitene kot medved. Tako se m drugim govori, da je TCP kupila U ■ Studio marketing, da se njeni vrn ljudje na vso moč izobražujejo domala lč vsem svetu, da že dalj časa pripraviT monografijo ob 50-letnici tovarne, kip ne bo tako kmalu ugledala belega dn . itd., itn. Je petem čudno, da ti silni tov* • -----ih izdelk0 I niso mogli priti na razstavo novi iz papirja? | | I ' £■ l... Mm Uporabnost pohištvenih elementov iz papirja, ki naj bi po trdnosti in trajnosti prav nič ne zaostajali za izdelki iz lesa, je zelo široka. S pisalnimi mizami iz Hkrati pa se boji, ali bo v tovarni dovolj razumevanja za tak način proizvodnje, pa tudi časa za njeno vpeljavo, kajti trg je neizprosen in se prav lahko zgodi, da se bo lotil izdelovanja teh izdelkov kdo izmed zasebnih obrtnikov. J. SIMČIČ NOVA UPORABNOST PAPIRJA — Kation, papirnate cevi oz. stročnic® drugi materiali iz papirja so bili glavna surovina za izdelavo pohištvenihe mentov in vrste drugih izdelkov. (Foto: J. Simčič) Pomoč ljudem nerazvitih krajev Brigadirji republiške mladinske delovne akcije Sevnica 89 bodo pomagali pri elektrifikaciji Laš in Miškega Vrha in vodovodu na Okroglicah SEVNICA — Preteklo nedeljo seje pričela prva izmena republiške mladinske delovne akcije »Sevnica 89«. V tej sodelujejo brigade iz Nove Gorice, Grosupljega, Murske Sobote in brigada Rdečega križa Slovenije. Brigadirji bodo najprej pomagali pri elektrifikaciji Laš in Miškega Vrha v kozjanski krajevni skupnosti Zabukovje. Brigadirji naj bi izkopali okrog 6.000 metrov jarkov za kablovod, ki ga bodo položili delavci Elektra iz Krškega. Ta je tudi investitor te elektrifikacije. Brigadirji naj bi z izkopom in zasipavanjem jarkov opravili blizu 10.000 norma ur. Dela bo torej več kot dovolj za prvo izmeno, ki bo sklenila svoje delo prav ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Dosti dela bo torej ostalo še za brigadirje druge izmene od 23. julija do 12. avgusta, ki bodo prišli iz Kopra, Maribora, Novega mesta in kadetske šole v Tacnu. Ti bodo pomagali tudi pri izgradnji vodovoda na Okroglicah. Ročno naj bi izkopali v tej vasici v krajevni skupnosti Loka pri Zidanem mostu okrog 3500 metrov, zasuli pa 700 metrov jarkov. Vodovod, ki je nekakšen B program letošnje (druge zapored!) republiške mladinske delovne akcije v sevniški občini, bodo z občasnimi udarniški akcijami pomagali graditi tudi sami krajani. Enako ali vsaj podobno odzivnost kakor ob lanski akciji v Za- bukovju pričakujejo tudi letos od krajanov v tej nerazviti krajevni skupnosti pri elektrifikaciji obeh zaselkov. Čeprav so izračunali, da naj bi bili brigadirji pri teh delih opravili kar za 10.752 norma ur, to skupno število še zmeraj odstopa od skupnega obsega sprva načrtovanih del na RMDA »Sevnica 89«, to je blizu 14.000 norma ur. Ker namreč ni bilo vse pravočasno nared še za izgradnjo vodovoda Studenec ■— Impoljca, kjer naj bi brigadirji izkopali okrog 1700 metrov jarkov, so mo- • Po besedah komandanta letošnje republiške mladinske delovne akcije Sevnica 89 Mira Hadžiča iz Nove Gorice bodo brigadirji kos zastavljenim ciljem. Zanje so Sevničani pripravili še pester program interesnih dejavnosti izobraževalne, kultumo-zabavne in športne vsebine, zato brigadirjem, ki so nastanjeni v dijaškem domu srednje tekstilne šole, nikakor ne bi smelo biti dolgčas. rali za letos to naložbo črtati iz programa RMDA »Sevnica 89«. Vodja centra za mladinske delovne akcije pri repu- )Sa- Miro Hadžič, komandant republiške MDA »Sevnica 89« bliški mladinski organizaciji Stanko lamon pa je že na prvi seji skupščine akcije zahteval, da morajo sevniški organizatorji zagotoviti še ustrezen rezervni program, da bodo brigadirji ustrezno zaposleni. P PERC Sevniški paberki NEZAUPLJIVOST — Krajani stakni estnega jedra Sevnice so še drug*« > krat na javni obravnavi, ki jo je škaf?, občina, odločno zavrnili poskus, da « bivši Prahovi delavnici sevniška obrt'"m Anton Kranjc in Slavko Vilčnik °dP , vzorčno galvano. Zagotovilom invest ^ jev, da ne bo umazana, ampak čista 1^;. I logija, da »bo elektrolit blago kisel na voju solate«, niso verjeli. Ljudje imajvP; preveč slabih izkušenj, predvsem ko je Jugotanin onesnaževal sevniško ^ lino, a so bili številni protesti kot bo steno. PLINIFIKACIJA — Sevniška P^j, ja niso kaj prida ogreta za plinifikacij, manj je jasno, ali bodo tudi zasebmK^> kaj od plinovoda za Dolenjsko in P°/^la problem na je seveda spet v prazni ^ gajnah. Ce bi še zdaj našli denar, o-ceneje prišli do načrtov in tako pnp ni pričakali boljših časov. Če se še povrnejo! PROMET — Ob osnutku odjo^j ureditvi prometa v naseljih so de | zbora krajevnih skupnosti in zdruzev,. dela zelo kritično spregovorili o. f^Jjili njem urejanju prometa v Sevnici-11" ji so, da bi morali parkiranje pred do ^ upokojencev na Prvomajski prep°* t! /J iz Lisce je podobna pobuda prišla z* ju avtobuse, ki zdaj ustavljajo pred hotelom, vprašali pa so še, kdaj bo z*ya|i avtobusno postajališče v celoti opra ^j-. svojo nalogo itd. Odlok predvideva še kazni. nasfS^ k If 6 DOLENJSKI LIST Št. 27 (2081 ;K| njivah »min'11 ikop"' :epa» e bilk1 i ne t»,! i, kiSfj avo. — P«' opo^ roko' nad»* DSti it koli, j i obilni ifej,b! ora«° 1 ma®' a v» oP'f e H vsak',: soh >kroK kič*" ih d"1 nena1' objavlja prosta dela in naloge ^ E *c m J- VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2- VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA ^ednje-l0Šnih p°9°^ev morai° kandidati izpolnjevati še Ipm V visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 5 aeiovmh izkušenj v komercialnem poslovanju, znanje enega likovnega jezika, sposobnost vodenja, družbenopolitične vr-Poho P°z'*‘ven odnos do samoupravljanja, dpinv ' VuSoka a,i višJ.a šolska izobrazba ekonomske smeri, 5 let sohr^H* lzku^enjvfinančno-računovodskemposlovanju,spo-samouSpraOC| e^a’ družbenoP°litične vrline in Pozitiven odnos do J ne'; uti :lkO metalka ,„.soi.o., JOZD TRGOVINA, n. sol. o. Hrodajalna Metlika 0 i d vi j a naslednja prosta dela oz. naloge: PRODAJALEC — 1 delavec Pogoji: poslovodske šola ali srednja šola ustrezne smeri (stopnja V) _ ln 2 leti delovnih izkušenj, ali tpo^^na šola trgovske ali ustrezne smeri (stopnja IV) in 3 le- ^ ^eželjen izpit B kategorije ~ ‘d-mesečno poskusno delo služhtT.ponudbe sprejema METALKA, n. sol. o., kadrovska Da’ Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi. 385/27 inles Z LESOM V SVET htPu^rfe1^nos! P°nudbe ,n uspešnost poslovanja za-ZartLtudl pn lesnih Produktih vsak dan višjo kvaliteto. čiini??e?anie tepa cilia soPole3 vsega ostalega odlo-nrrrSro,vno usposobljeni delavci tudi v proizvodnem kviii?StU’-kl kreativni 'n imajo interes, da z zavzetim in vaiitetmm delom tudi dobro zaslužijo. slr'2Sj10 k sode)ovanju KV in VKV mizarje oz. le-I širokega profila — IV. zahtevnostne stopnje. ^ov/m sodelavcem nudimo možnost dobrega zaslužka prehZVnega !zP°P0lnjevanja, napredovanja, urejeno CZ ™no med delom ter letovanje v Inlesovih objektih. oni^l?tpnP,ravl!eni' da se zaposlite pri nas, se pisno ralnf!!6 v 15 dneh P° 0Piavi ali pridite na neobvezen govor na upravo TOZD v naslednjih krajih: " JOZD RIBNICA kolodvorska 22, ~ J9ZD DOLENJA VAS tel. (°61) 861-411 Prigorica, " tozd sDodrŠa teL (061} 864-424 Cesta Notranjskega odreda 45, -T03Z1D7LSo1rK^CoaTOK 'el. (061) 866-012 Javnik 13, '318 Loški Potok tel. (061) 867-013 kmetijska zadruga krka *erca,- [1*7] ^ °" N°V° m6St° I?-^P KRMILA, n. sub. o., Novo mesto »n 16 2J000 Novo mesto 0r delavcev TOZD KRMILA razpisuje dela in naloge: Rektor TOZD Krmila •ndividualni poslovodni organ morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, dolo-^aae z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali kmetijske ^ dnier' s 3- oziroma 4-letnimi izkušnjami v stroki a imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja ^ plovnega procesa aa izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski ^ Politiki v občini Novo mesto °a izpolnjujejo pogoje po 59. členu zakona o podjetjih. Pisife' kandidat bo imenovan za 4 leta. ter Hei,pr'i.ave v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« sada°kazila 0 izPolnjevanju zahtevanih pogojev z opisom dostav11^1 delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji na* C* 15 dneh po objavi. i nerv,ai^ate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po konča-^L^^biranju ponudb. Tisoči romajo skozi zbirke Posavski muzej Brežice je 40 let dopolnjeval svojo današnjo podobo BREŽICE — Odpoved gostoljubja krškemu mestnemu muzeju v Valvasorjevi hiši in preselitev v prostornejši brežiški grad pred štirimi desetletji je bila za ustanovo sreča v nesreči, čeprav sta bili grajska zunanjost in notranjščina še zelo neprijazni in zapuščeni. Muzeju so odstopili 7 sob, v katerih sta takratni upravnik slikar Franjo Stiplovšek in arheolog dr. Bratanič razporedila skromno krško zapuščino v pet zbirk in skupaj z Ivo Stiplovšek začela novo obdobje muzealstva v Posavju. Muzej je zaokroževal začeto delo in vpeljeval nova strokovna področja. Razvijal je vse, od arheologije, zgodo- Štirinajsterica na 22. taboru Letošnji tabor likovnih samorastnikov se kon-_______ča jutri______ TREBNJE — Trebanjci so kljub težavnim časom za kulturo ostali zvesti tradiciji in so tudi letos organizirali tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Tako so na letošnji tabor, sicer že 22. po vrsti, ki se je začel minulo soboto, končan pa bo jutri, v petek, 7. julija, povabili štirinajst ustvarjalcev. To so: Emin Basaranbilek, Jutta Borchert, Mic-hai Chereches, Sekula Dugandžič, Stjepan Ivanec, Tivadar Košut, Darja Lobnikar — Lovak, Janoš Mesaroš, Dobrosav Milojevič, Stane Novak, Petar Petrovič, Pero Topljak ter Zlata in Jože Volarič. Ob udeležencih iz raznih krajev Jugoslavije torej tudi tokrat nekaj ustvarjalcev iz tujine. Tabor se je začel brez formalne otvoritve in tudi običajnega programa za udeležence tokrat ni. Delovišče je letos v galeriji likovnih samorastnikov. Tam bo jutri ob 10. uri razgovor z ustvarjalci, obiskovalci pa si bodo lahko tudi ogledali njihova na 22. taboru nastala dela. vine, kulturne zgodovine in etnologije do galerijske dejavnosti, in sproti obnavljal prostore, ki sojih zapuščali stanovalci. V gradu je živelo 26 družin in zelo dolgo je trajalo, da so se vse izselile. Nič ni šlo zlahka, muzej sije moral vse priboriti, od strokovnjakov do prostorov. Leta 1966je pridobil zase celo drugo grajsko nadstropje z 11 prostori in tedaj so ga že uvrščali med najbogatejše pokrajinske muzejhe na Slovenskem. Grad je dobil v upravljanje 1970, z restavratorskimi deli v dvorani pa je začel 1954. Muzej je izpeljal nič koliko arheoloških in drugih akcij, v začetku z zunanjimi sodelavci, pozneje s strokovnjaki iz domače hiše. Raziskave je opravljal na področju arheologije, etnologije, zgodovine in zgodovine umetnosti. Prva publikacija je bil zbornik Posavje 1 1957, prvi vodnik po muzeju pa je izšel 1971. Lastna izdajateljska dejavnost muzeja sega v 1975. leto. Takrat je izšla Staretova arheološka študija o Dobovi, leto dni prej se je muzej predstavil as publikacijo Varia arheolo-gica. Sledila so dela: Libna (1976), Keltske študije (1977), Etnologija in sodobna družba (1978), Keltski voz (1984), Vel. Kamen (1985) in Maks Stermecki (1987). Muzej je izdal tudi veliko katalogov ob razstavah, organiziral je strokovna posvetovanja, tudi mednarodna. Uredil sije svoje delavnice za restavriranje in svoje galerijske prostore. Muzejske zbirke in razstave si ogleda letno 15 tisoč do 20 tisoč obiskovalcev, šolarjev in odraslih, domačinov in tujcev, kar potrjuje sloves muzeja med občinstvom in njegovo pomembno pedagoško vlogo pri kulturnem osveščanju. J. TEPPEY LIKOVNA DELAVNICA V GORIŠKIH BRDIH ŠMARTNO — V tem kraju v Goriških Brdih poteka od 30. junija likovna delavnica, ki jo je pripravilo Združenje likovnih skupin Slovenije. Delavnice se udeležuje osem likovnikov, ki pod mentorskim vodstvom akademske kiparke Dube Sambo-lec oblikujejo večje trodimenzionalne objekte iz najrazličnejših materialov. RAZSTAVA SODOBNE LIKOVNE UMETNOSTI SARAJEVO — V sarajevski Skenderi-ji je odprta bienalna razstava sodobne jugoslovanske likovne umetnosti. 200 ustvarjalcev razstavlja prek 600 del, od Slovencev so to Bojan Gorenc, Marjetica Potrč, Matjaž Počivavšek, Roman Makše, skupina lrwin, Jože Slak in Gabrijel Stupica. Dela bodo na ogled do konca julija. Ob izteku 1. bienala Pomembna manifestacija za Slovenijo Folkloro na višjo raven Kljub ugodnim ocenam se bodo se izpopolnjevali BREŽICE — Izvršilni odbor Združenja folklornih skupin Posavja in Dolenjske je na zadnji seji sprejel predlog, da bi bila območna revija naslednje leto v Novem mestu. Ob tem so ocenili tudi minulo revijo v Mokronogu. Tako kot strokovni ocenjevalec revije Mirko Ramovš so ugotovili, da je raven folklorne dejavnosti v Posavju in na Dolenjskem vendarle porasla. Bili so mnenja, da z doseženim še ne smejo biti zadovoljni, zato so sklenili začeti z iz-obražeavnjem ter izmenjavo izkušenj med skupinami. Tako naj bi novembra organizirali seminar o belokranjskih plesih in običajih, ki ga bo vodila Branka Moškon, umetniški vodja folklorne skupine Kres iz Novega mesta. Tega seminarja v Mokronogu bi se udeležili člani domače folklorne skupine, poleg njih pa še po en par iz vsake od ostalih skupin. Če bo seminar uspešen, bodo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali. V združenju planirajo izvedbo seminarjev za otroške folklorne skupine. K sodelovanju bodo povabili vse, ki jih taka dejavnost zanima, še posebno pa učitelje in vzgojiteljice. B. D. ČETRTA TRUBARJEVA NOČ RAŠČICA — V rojstnem kraju Primoža Trubarja so v soboto, l .julija, že četrtič pripravili Trubarjevo noč. Na prireditvi, ki jo je organiziralo kulturno društvo iz Velikih Lašč, sta že popoldne pred Trubarjevo spominsko hišo nastopila pihalni orkester iz Ribnice in tamburaški orkester iz Sodražice. Zvečer so v galeriji Skedenj odprli razstavo slik akademskega slikarja Veljka Tomana, po otvoritvi razstave pa je v spominski hiši potekal pester kulturni program. Sodelovali so moška pevska zbora iz. Velikih Lašč in Zagorice, ženski nonet Vitra iz Ribnice, ženski oktet iz Velikih Lašč in igralec Branko Miklavc. Sledila je tudi video projekcija Javorškove igre Življenje in smrt Primoža Trubarja. BRALNI TABOR ZA PORABSKE OTROKE RADENCI — Okoli 30 slovenskih otrok iz Porabja na Madžarskem, učencev od 5. do 7. razreda, ki želijo izpopolniti in utrditi svoje znanje iz materinščine, se udeležuje bralnega tabora, ki ga je zanje pripravil odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije. Tabor poteka v radenskem domu učencev za gostinstvo in turizem, začel se je 4., končan pa bo 11 julija. Porabski otroci spoznavajo na tem taboru slovenski jezik s pomočjo literature, gla^ be, lutkovne, gledališke in filmske dejav-'' nosti, imeli pa bodo še srečanje s slovenskimi mladinskimi pesniki in pisatelji, se udeležili lutkovnega seminarja, ki bo v času tabora potek d v Radencih, na koncu pa bodo izdali tudi svoje glasilo. Bralni tabor vodi Dragict: Breskovar, svetovalka ZKO Slovenije za literarno dejavnost. NOVO MESTO — 30. junija seje iztekel 1. bienale slovenske grafike, kije obsegal razstavo izbranih, na razpis prispelih del v Gami hotelu na Otočcu, pet manjših osebnih razstav slovenskih ustvarjalcev v Novem mestu, strokovne pogovore in več drugih prireditev, od glasbene in literarne do plesne. Najbrž je še prehitro za kakršnokoli oceno, zlasti še takšno, ki bi celotno obravnavala dogajanje. Vendar pa je posamezne elemente, kijih še tako strogi kritiki ne bodo mogli prezreti, če bodo hoteli podati objektivno sodbo, že videti. Poglejmo nekatere. Nesporno je, daje bila prireditev, na kateri se je manifestirala samo slovenska grafična ustvarjalnost, potrebna. Prav je tudi, daje bil bienale na Otočcu, saj seje z njim na širšem območju Novega mesta začelo nekaj, kar zasluži vpis v slovenski kulturni zemljevid. Če že ni bila s tem zaorana povsem nova brazda, pa so bile gotovo prejšnje brazde poglobljene. Bienale že sam pomeni setev za plodove v slovensko kaščo, obenem pa je razrahljal tla za številne druge reči, od katerih bo imelo koristi Novo mesto. Pozornejši spremljevalci celotnega dogajanja so lahko v tem ali onem videli tudi znamenja, značilna za širšo kulturno prebujo. Ali je potemtakem bienale tudi znanilec nove novomeške kulturne pomladi, gibanja, za katerega skupina kulturnih delavcev v Novem mestu pravkar snuje koncept? PRIPRAVLJAJO KONCERT RIBNICA, KOČEVJE — Koncert pevskih dolenjskih pevskih zborov bo septembra v Ribnici. Na spomladanskem sestanku v Ljubljani so se dogovorili, da bodo na njem peli moški pevski zbori iz Črnomlja, Novega mesta, Trebnjega, Velikih Lašč pa MPZ »Ivan Čankar« iz Ljubljane in domači zbor. Dogovarjajo pa se še za nastop ženskega noneta Rog in Željn pri Kočevju. Po sedanjem predlogu naj bi vsi zbori skupaj zapeli Zdravljico, nato pa vsak po štiri pesmi. Kot rečeno, bo zaključna ocena 1. bienala slovenske grafike morala odgovoriti vsaj na dve vprašanji: kaj pomeni ta likovna prireditev za Slovenijo in kaj za Novo mesto oz. za Dolenjsko, kaj od pričakovanega seje že uresničilo in kaj se šele mora. Od tega namreč ni odvisno samo to, ali bo bienale res stalna slovenska in hkrati novomeška prireditev in kako ga v bodoče pripraviti ali pa bo vse skupaj ostalo le kot dobronameren poskus, ki mu že rojenice niso kazale pretirano prijaznega obraza. Toda ta čas nihče od tistih, ki so se trudili postaviti bienale na otoški oder, ne razmišlja drugače, kakor da bo ta manifestacija trajna. In bržkone imajo prav. 1. ZORAN Nova knjižica o Suhi krajini NOVO MESTO — Iz tiska v Tiskarni Novo mesto je prišlo novo publicistično delo. To je knjižica Suha krajina v ognju, ki jo je Slavko Dokl napisal na podlagi zapiskov oziroma gradiva Franceta Smrketa-Jošta o Suhi krajini med narodnoosvobodilnim bojem. Doklov delež pri tej knjižici je vsekakor večji, kot bi ga imel samo kot prirejevalec besedila za tisk. Dokl je namreč iz celotnega in obsežnega Smrketovega gradiva izluščil najpomembnejše izseke, jih obdelal in tako na kratko in slikovito dobil zaključeno celoto oziroma presek skozi zgodovino NOB in socialistične revolucije v Suhi krajini. Zato je že na ovitku upravičeno napisan kot soavtor, saj je levji delež pri tej publikaciji le njegov, poleg tega je knjižico tudi slikovno opremil. Knjižica Suha krajina v ognju pomembno dopolnjuje novejšo zgodovino Suhe krajine, izšla pa je kot 9. zaporedni zvezek knjižne zbirke Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini, ki jo izdaja Dolenjski muzej. Obenem je to že tretja Doklova publikacija, kije izšla v omenjeni knjižni zbirki. I. Z. Padec Ul sistema Ko so se pred kratkim še zadnjič v šolskem letu 1988/89 oglasili šolski zvonci in klicali v učilnice na podelitev spričeval, so jih v srednjih šolah slišali tudi kot navčke, ki so zazvonili usmerjenemu izobraževanju ob njegovem nepreklicnem koncu. Neslavno se je moral posloviti sistem, ki so mu ob uvedbi leta 1980 igrale najglasnejše politične fanfare, uradne ode pa opevale kot revolucionarno odkritje evropskega pomena. Zrušilo se je nekaj, kar ni bilo zrelo za življenje v naših razmerah in pod našim podnebjem, v zgodovini pa bo zapisano kot poskus, ki se ni obnesel Padec usmerjenega izobraževanja na Slo venskem je bil uradno potrjen s sprejemom sprememb dveh temeljnih zakonov v slovenski skupščini to je zakona o usmerjenem izobraževanju in zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Odpravljene so posebne izobraževalne skupnosti, celotno srednješolsko politiko prevzema Izobraževalna skupnost Slovenije kot nekakšen nacionalni šolski parlament Poklicne šole bodo spet tisto, kar so bile včasih, in tudi srednje šole se bodo delile na tiste, na katerih se bo moč izšolati za končen poklic (npr. tehnika), in na one, ki bodo nekakšna pripravljalnica za študij na univerzi Na novo vpeljana matura bo kakovostno sito pred vstopom na višjo ali visoko šolo, sicer pa verifikacija znanja na srednješolski stopnji. Spremembe zakonov odpravljajo tudi tako imenovano navpično povezanost srednjega in visokega šolstva, kije bila sicer bolj ali manj namišljena. Novost pomeni vpeljava zasebnega poučevanja, kajpak v povezavi z družbenim šolskim sistemom, in to naj bi po mnenju zagovornikov tovrstnih sprememb prispevalo k večji konkurenčnosti pri izvajanju pouka. Zakonske spremembe torej uzakonjajo sistem, ki bo bolj po meri mladine in učiteljev, zlasti pa naj ne bi dovoljeval, da bi se pri nas še kdo izživljal z kdove kakšnimi eksperimenti na učencih in učiteljskem kadru. Poskusništva je bilo dovolj, političnega pokroviteljstva pa tudi. Šolstvo naj bo v službi življenja, ne pa političnih muh. I. ZORAN • Po svoje lagati je skorajda bolje, kakor samo po tuje resnico govoriti: v prvem primeru si človek, v drugem komajda ptič. (Dostojevski) • Absolutizacija resnice je smrt resnice in svobode. (M. Veselica) • Če nam manjka svobode, bomo unšrli, kakor da nam manjka kruha, vode in kisika. (E. Ionesco) • Če velja ena sama in univerzalna resnica, nima svoboda čemu obstajati. (Palante) • Pravosodje ne sme braniti tekoče politike in izpolnjevati navodil oblasti, temveč se mora postavljati za temeljne in skozi dolga časovna obdobja veljavne vrednote. (M. Veselica) Zlata krška pihalna godba Pihalni orkester TCP Videm med najboljšimi KRŠKO — Na nedavnem republiškem prvenstvu je Pihalni orkester TCP Videm Krško zasedel drugo mesto v skupini orkestrov, ki so tekmovali na drugi težavnostni stopnji. Dobil je 350 točk od 360 možnih in dobil zlato priznanje s pohvalo, posebno priznanje za najboljše izvedeno obvezno skladbo in vzorno oceno za korakanje. Uspehi, kijih dosega ta orkester, so v veliki meri plod prizadevanj in dela dirigenta Draga Gradiška. Dirigent Drago Gradišek vodi orkester od leta 1975, ko je prišel v Krško iz ljubljanske Filharmonije, kjer je začel svojo glasbeno kariero po končani glasbeni akademiji. »V Krško sem prišel predvsem zaradi tega, ker so mi ponudili res izredne pogoje za delo, pa tudi nekaj izkušenj sem že imel s pihalno godbo; doma sem z Raven, kjer ima pihalna godba močno tradicijo,« pripoveduje Gradišek. Pod njegovo taktirko se je potem začel stalen in strm vzpon krške godbe, ki pa bržkone še ni končan. »Prihodnje leto nameravamo nastopiti na prvi težavnostni stopnji, načrtov za naprej pa ne bi rad razkrival. Lahko povem le to, da vrhunca, ki ponavadi pride po 10 do 15 letih, še nismo dosegli. Zagotovo pa bomo še napredovali, ker vsi godbeniki vestno vadijo in si želijo večjih uspehov, saj je večina glasbenikov mlada, poprečna starost ne presega 24 let.« Pihalnemu orkestru se ni treba bati prihodnosti, saj pokroviteljica TCP Videm vzorno skrbi za svojo godbo, hkrati pa tudi sama godba skrbi, da v njene vrste prihajajo mladi glasbeniki. Dirigent Gradišek vodi interno glasbeno šolo, v kateri se vsako leto šola 22 do 25 glasbenikov. Mnogi med njimi pa kljub številnim vajam in nastopom — teh se zvrsti čez leto po 170 — nadaljujejo šolanje na srednji glasbeni šoli. »Tak način dela je seveda osnovni pogoj za širok glasbeni program, ki obsega koračnice, resno glasbo, zabavne melodije, poskušamo pa se tudi v jazzu, ker imamo svoj bigband. Vse to pa je za amaterje vse J^v Drago Gradišek prej kot majhna obveznost, ki jo imajo poleg šole ali zaposlitve. Poleg številnih občinskih OF in priznanja krajevne skupnosti dobijo godbeniki za nagrado le skupno letovanje v Poreču, posebna letošnja nagrada pa je bilo njihovo gostovanje preteklo soboto in nedeljo v italijanskem Loginu, kjer so nastopili na speedway dirkah in se predstavili na promenadnem koncertu. Pričakovati je bilo, da se bodo krški godbeniki dobro odrezali tudi v Italiji, doma pa že tako in tako žanjejo priznanja in so priljubljeni pri svoji publiki. Zato se letos za novo leto nameravajo oddolžiti Krčanom z novoletnim koncertom big banda, ki ga bo popestrila plesna skupina. j SIMČIČ pišma in odmevi Seveda zahtevam objavo tega odmeva! IVO KUUAJ Celovška 108 Ljubljana • V Evropi ne bodo imeli kaj iskati ne lakaji ne bahači, ki si domišljajo, da v svetu komaj čakajo, da jih osrečimo na naš, »jugoslovanski način«. (Milan Kučan) • Demokracija je edini možni način preživetja in boljšega življenja, čeprav s tveganjem, da prinese na površje tudi norosti Navsezadnje je tudi norost del našega življenja. (Milan Kučan) ZA SEDANJI ČAS Pri beograjski založbi »Center za strokovno izpopolnjevanje vodilnih kadrov v gospodarstvu« je izšla v slovenščini knjiga mag. Janka Ara-ha »Podjetništvo in drobno gospodarstvo«. Janko Arah, sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Je kot sodelavec Instituta za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani sodeloval pri mnogih raziskovalnih nalogah s področja zasebnega dela. Napisal je več knjig o podjetništvu, obrti in o drobnem gospodarstvu. Najnovejša knjiga »Podjetništvo in drobno gospodarstvo«, ki je plod njegovih raziskovanj v okviru Instituta, nas seznanja na 154 straneh z vsemi dejavnostmi podjetnika, ki jih dovoljuje naša pozitivna zakonodaja. V XXI. ustavnem dopolnilu zvezne ustave je namreč določeno, daje delovnim ljudem zagotovljena pravica do samostojnega opravljanja dejavnosti z osebnim delom oziroma z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov. Knjiga je izšla o pravem času, saj ravno sedaj sprejemamo zakone, s katerimi si bomo prizadevali uveljaviti naš novi tržnogospodarski sistem. M. E. Zlobna ena gospa Odmev na strupen jezik »Ena gospa je slišala, da bodo direktorju Dolenjke ob odhodu v pokoj kupili lovsko puško bokarico. Vsak poslovodja mora iz lastnega žepa prispevati 300.000 din. Posebnega sestanka, kako bodo ta denar prinesli nazaj, ne bo treba sklicati.« Seveda o logiki »ene gospe«, ki v tem primeru ni bila nobena gospa, temveč čisto navadna medijska goska z vandalskim kljunom, ne kaže izgubljati časa. Kaj hočemo, takšni so pač časi in raven kultur-nodvilizacijskega prostora, v katerem smo prisiljeni živeti. Res pa je, da ta prostor vsaj svoji bedi navkljub le premore neki piškav »Kodeks novinarjev Jugoslavije«, ki v svojem 12. členu med drugim pravi: »Novinar varuje človekovo osebnost in njegovo intimo pred neupravičenim in senzacionalističnim razkrivanjem v javnosti...« Poleg tega se da omenjeni novinarski goski prav lepo pristriči peruti tudi s 97. členom zakona o javnem obveščanju, ki jasno določa: »Objavljanje informacij, ki škodujejo časti in dobremu imenu ali pravicam občanov ali družbeni skupnosti, pomeni zlorabo svobode obveščanja in ima za posledico odgovornost po zakonu.« Od redakcije Dolenjskega lista torej pričakujem, da se bo za grdo in z ničimer utemeljeno insinuacijo, ki škoduje časti in dobremu imenu Dolenjkinih poslovodij in s tem kolektivu v celoti, javno opravičila, sicer... Direktoiju Dolenjke Alojzu Urbanču pa ob odhodu v zasluženi pokoj želim še dolgo mimo roko in dober pogled. Smo na robu občine in na koncu abecede Del partizanske magistrale razpada Prav razveselilo meje, ko je Dolenjski list pred kakimi šestimi tedni zapisal, da bi bilo morda le potrebno urediti ovinke na cesti Dvor— Lašče. Končno se je nekdo zavzel tudi za naš konec! Ko pa je v naslednji številki to zavrnil predsednik IS, češ da je v občini še veliko bolj pomembnih in obremenjenih cest, kot je ta odsek, meje kar ppparilo. Tov. predsednik je gotovo izčrpno seznanjen tudi s problemi cest, odsekov, obremenjenostjo, vrstnim redom gradenj oz. rekonstrukcij, zato mu verjamem. Veijela sem tudi njegovim predhodnikom. A ti so trdili drugače: da je cesta Dvor— Kočevje pomembna za več občin, povezava z morjem ipd. To smo slišali na sestankih, ki so jih v prejšnjih letih pripravili v naši KS in nanje povabili občinska vodstva. Občina Kočevje je svoj del ceste že zdavnaj rekonstruirala, glavna ovira, da promet ne steče normalno, je seveda na naši strani. A se le premika. Nevami ovinek Dvor—Jama je razširjen in asfaltiran. Ob vsej sreči človek niti ne upa potožiti, kako grob poseg v naravo je narejen. Zelo nas skrbi tudi cesta Dvor— Soteska, saj pravzaprav razpada. Približno vsako drugo leto da nekdo postaviti količke, ki nas navdajajo z upanjem, da je le v kakšnem načrtu za rekonstrukcijo. Količke preraste trava, posekajo še nekaj dreves nad cesto in to je vse. Alije ta del »partizanske magistrale« čisto pozabljen? In ob tem je v ostrem ovinku pri Kotih skoraj vsak mesec prometna nezgoda. Kar je res, je res: naša KS Žužemberk je na obrobju občine, njeno ime na koncu abecede, zato ni čudno, da je skoraj zunaj planov, ZORA MOŽE Dvor Ribe iz Krupe še niso užitne Kako je potekal občni zbor RD Metlika, ki je bil svojevrstna farsa Prav za prav bi zdaj bil na vrsti samozvani upravni odbor Ribiške družine Metlika, da z pravimi argumenti in dokumenti dokaže neresničnost mojih trditev v Dolenjskem listu od 25. maja (pod naslovom Ribe iz Krupie še niso užitne), o nelegalnosti in nelegitimnosti, o nepravilnem delu in neuspešnih akcijah ter o porabi družinskega denaija na zelo potraten, vprašljiv in družbeno neprimeren način. Ker ne morejo in ne znajo na vse to odgovoriti, so se napravili užaljene in povejo, da ne bodo več odgovarjali belokranjski in metliški javnosti, s tem pa priznajo, kje je resnica. Obračun z mano so si pa zamislili na drug način in za nedeljo 25. junija je bil sklican izredni občni zbor, ki naj bi obravnaval trditve, objavljene v Dolenjskem listu, skriti namen pa mu je bil, da se mene, inž. Jugoviča, po skrajšanem in hitrem postopku izključi iz članstva ribiške družine. Zborovanja se je udeležilo 30 od 75 članov. Samo zborovanje se je začelo na enkraten samoupraven in demokratičen način. Člani upravnega odbora so sami sebe predložili in zasedli vsa mesta v delovnem predsedstvu, ki mu je predsedoval Jože Dolšina; zapisnikar je bil Franc Žist, overovitelja pa tudi odbornika. Tako je tudi uzurpacija vodenja zbora bila kompletna, da se ne bi zgodilo kakšno presenečenje. Še preden se je začela obravnava in razprava o pisanju v Dolenjskem listu, je iz delovnega predsedstva bila izrečena vnaprejšnja sodba in sklep, daje treba inž. Jugoviča izključiti iz ribiške družine. Potem sta tov. Dolšina in Žist govorila več o vsem drugem kot o glavni in edini točki dnevnega reda, malo je bilo konkretne obravnave posamičnih trditev, da o artumentih in dokazih sploh ne govorimo. Kot ponavadi so napadli edino prisotnega od zvanih izven družine, tajnika SZDL, češ da jim ne da za vse prav, in kot da je ribiška družina izven in nad Socialistično zvezo in se le-ta nima pravice vmešavati v ribiške zadeve. Zboru niso prisostvovali povabljeni iz Ribiške zveze Slovenije in podzveze iz Novega mesta ter nekateri metliški Samo ne ujezite Stalzerja! V Črmošnjicah so pred vojno svetili z elektriko — Pesmi, jeza in včasih tudi vas v temi Čevljarski mojster Viktor Turk iz Črmošnjic (kočevskih) mi je povedal, da je bilo pred vojno od Blatnika do Starih Žag 15 mlinov, nekateri mlinarji so imeli tudi žago in elektrarno. Med- NAJMLAJŠI VARČEVALCI V petek, 26. maja, so nas obiskali predstavniki najmlajših varčevalcev iz celotne dolenjske regije. Predstavili smo jim na kratko zgodovino Mokronoga in podarili značke. Nekaj učencev seje nato pomerilo v znanju in spretnosti bančnega poslovanja, ostali pa so tekmovali v različnih športnih igrah. Kmalu smo se razživeli in sproščeno nasmejali. Po kosilu smo v jedilnici šole prisluhnili našemu pevskemu zboru, recitatorjem, ki so nam prebrali nekaj odlomkov nagrajenih spisov z natečaja Temeljne dolenjske banke iz Novega mesta, učenci petega in sedmega razreda pa so pripravili plesni točki. Za konec nas je predstavnica Temeljne dolenjske banke iz Novega mesta seznanila še z rezultati medšolskega regijskega tekmovanja iz znanja in spretnosti naj mlajših bančnih delavcev v šolskih hranilnicah. Naša hranilnica-je bila najuspešnejša. Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka nam je za nagrado priskrbela računalnik, ki bo olajšal delo delavcem v šolski hranilnici. Nekaj časa kar nismo mogli verjeti svojim ušesom in očem. ZDENKA ŽELEZNIK, KRISTINA TRATAR, OŠ Jančka Mevžlja Mokronog Oprosti, res nimam časa! Sredi preteklega tedna sem dopoldan imel služben opravek v mestu. Hodim takole po ulici ko ga že od daleč zagledam — njega, Fran-celjna. našega upokojenca. Hitel mi je nasproti obtežen z nakupovalnim cekarjem in polno vrečko. Prav gotovo bi me zgrešil če ne bi razširil rok in ga prestregel »Kam pa tako hitiš, za božjo voljo? Ali me ne poznaš več?« On pa meni čisto na kratko z znanim upokojenskim pozdravom: »Oprosti nimam časa, res nimam časa.« »Saj si vendar upokojen!« sem ga ostreje prijel »Včasih, če sva se takole dopoldan srečala, sva skočila še kam na brizganec ali pa vsaj na kavico. Zdaj pa takole...« » Vem, vem« je zašepetal se začel nervozno prestopicati na mestu in prelagati iz roke v roko tovor. »Res sva se včasih med službo po mili volji nagovorila. Tebi je še sedaj lahko, še vedno si aktiven.« Zmajal sem z glavo: »Nekam čudno si se spremeniL Kaj te vendar tako obremenjuje?« Za hip je postavil na tla nakupljene stvari in globoko zajel sapo: »Poslušaj, pa boš razumel Že zgodaj zjutraj sem odpeljal najprej vnuka v vrtec, potem sem pokosil okoli hiše, pomil posodo od večerje in odšel nakupovat v trgovino in na tržnico. Prav sedaj pa hitim domov, da skuham kosilo. Veš, žena in ta mladi so v službi.. Potem bom odhitel zopet v vrtec po otroka. Popoldan pa me čaka še vinograd In tako je dan za dnem. Da bi ponorel, ti pravim.« Spustil sem nesrečneža brez besed naprej. Gledal sem za njim in bolj zase rekel: »E, moj Francelj, nisi le prišel iz dežja pod kap, tudi mene si zamoril. Prav nobenega veselja ne bom imet oditi v pokoj, ko pride čas.« SLA VKO KLANČIČ AR tem ko so v Dolenjskih Toplicah leta 1932, ko je prišel mojster Viktor Turk iz Dolenjskih Toplic v Črmošnjice, še svetili s petrolejem in karbidom, so imele Črmošnjice že električno razsvetljavo. Zanjo je skrbel mlinar in žagar Hanž Stalzer. Bilje zelo vesel, simpatičen možakar in je imel brke, kakršne ima naš Stanovnik, in je rad zapel. Bil pa je tudi zelo delaven. Imel je mlin, žago in elektrarno, s katero je razsvetljeval vse Črmošnjice in iz katere je z energijo oskrboval tudi »ulično razsvetljavo« od Črmošnjic do Starih Žag. V Semiču je imel zidanico z vinogradom ter sestrično, poročeno Henigsman (Kešnar), in tako sem ga tudi osebno poznal. Vedno je prepeval: »Bei der Nacht, bei der Nacht ist die Liebe envacht, ist die Lie-be ervvacht bei der Nacht,« in nadaljeval slovensko: »Pa ponoč, pa ponoč se ljubezen budi, pa ponoč.« Včasih je prišel tudi v gostilno Peča-ver (med vojno je bil v isti stavbi Glavni štab Slovenije), kjer je rad dal za pijačo in zapel. Bil pa je tudi zelo nagle jeze. Včasih gaje kak sosed, Kočevar, v gostilni razjezil. Takrat je skočil, kakor bi ga pičil gad, odvihral iz gostilne domov in takoj izključil Črmošnjicam elektriko. Zato so se Črmošnjičani zelo bali zamere pri njem in so želeli z njim obdržati dobre odnose. Včasih seje gostilničarju Pečaverju, ki je zdaj hotelir v ZDA, posrečilo Šlalzerja pomiriti in tako doseči, da Črmošnjice niso ostale v temi. Ta dobri možakar seje odselil s Kočevarji leta 1941. Potem je le enkrat pisal Henigsmanovim iz Nemčije; tam je tudi umrl. Še zdaj se včasih pogovarjam z njegovima nečakinjama Julko in Ti- no, ki živita v Kotu pri Semiču. Ostal mi je v prijetnem spominu. F. DERGANC družbeni dejavniki. Škoda, saj bi videli, kakšna farsa je mogoča v Metliki. Kasnejša razprava med člani je pokazala žal precej slabo informiranost in zainteresiranost ribičev za vsa dogajanja v njihovi družini, pajim t. i. vodstvo kar naprej prodaja rog ze svečo. Upam, da bodo enkrat le spregledali, kam vse to vodi. Slovenski javnosti Janez Vajkard Valvasor je razprodal ves imetek, bogenšperško graščino in ljubljansko hišo, da je lahko leta 1689 natisnil svojo znamenito Slavo vojvodine Kranjske: »zaradi časti in slave ljubljene domovine, pa tudi zaradi sporočila zanamcem.« Natanko pred 300 leti smo tako dobili prvi sistematičen popis svoje zgodovine, ozemlja in načina življenja — vsaj za osrednjo Slovenijo. Bil je redko znamenit dogodek, začetek našega urejenega in celostnega zgodovinskega spomina: komaj mu znamo izmeriti vso njegovo tehtnost. Zato se ga letos spominjamo z vrsto prireditev; osrednji slovenski odbor pripravlja mednarodni kolokvij o njem, v prenovljenem Narodnem muzeju veliko razstavo, predvsem pa prvi prevod celotne Slave. — In zdaj išče, česar Valvasor ni našel, tako da je moral celo’ svojo knjižnico in grafično^zbirko prodati v Zagreb: mecene. Želimo, da bi nas bilo čim več. Ne gre samo za tako banalen razlog, da iz prispevkov samoupravnih skupnosti, ki so se ta čas povrhu vsega znašle še v izjemnih težavah, ne bo mogoče poravnati vseh stroškov. Vsaj toliko gre tudi za to, da Valvasotjevo delo posvojimo, kdor le more, kakor in kolikor more. Noben prispevek ne more biti premajhen, prav vsak bo vsaj simboličen doprinesek slovenski notranji združenosti v istem zgodovinskem spominu. — Ali, kot je rekel Janez Vajkard, stotnik duha in slave: »Zakaj prav ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo.« Račun, ki smo ga v ta namen odprli,je: 50100-646-70013 z oznako »Valvasor 300 let Slave«. Prispevajmo vanj! Predsednik odbora: dr. MATJAŽ KMECL Borci na obisku Delegacija črnomaljskih borcev v Gorenju in v ka-nižarskem rudniku Člani črnomaljske mestne borčevske organizacije nadaljujejo z občasnimi obiski v črnomaljskih podjetjih. Tako je 20-članski odbor obiskal v začetku tega tedna kolektiv tovarne kompresoijev Gorenje. Direktor Pucelj in vodja oddelka Malerič sta borce najprej seznanila s poslovnim predmetom tovarne. Sledil je ogled proizvodnje in drugih tovarniških prostorov, ki gaje spremljala strokovna razlaga. Potem je bil skupni razgovor. Borci so gostitelje seznanili s svojo dejavnostjo, gostitelji pa so odgovarjali na vprašanja o tovarni in pri tem podrobno predstavili problematiko tega mladega kolektiva. Vsi njihovi napori so usmerjeni v tako poslovanje, ki bo kar najbolj zagotavljalo dolgoročni perspektivni razvoj s povečano proizvodnjo, ki bo našla dolgoročno možnost prodaje na evropskem trgu. Borci so ob slovesu zagotavljali, da so prijetno presenečeni nad čistim delovnim in zunanjim okoljem tovarne ter delovnim vzdušjem v tovarni. Vsi hkrati pa so kolektivu tovarne zaželeli najboljše uspe- he pri njihovem bodočem razvoju. Pred dn .......... red dnevom rudarjev je delegacija borcev mestne organizacije obiskala tudi rudnik v Kanižarici in čestitala rudarjem. V razgovoru, ki je sledil, so borce seznanili s poslovno problematiko rudnika. S. GRAHEK Črnomelj SREČANJE INVALIDOV — Preteklo soboto se je v Metliki zbralo več kot 200 invalidov iz vse Dolenjske. Gostitelji, člani invalidskega društva iz Metlike, so poskrbeli, da so se gostje v Beli krajini čimbolj prijetno počutili. Po krajši slovesnosti, ogledu Belokranjskega muzeja in vinske kleti so jim pripravili še prijateljsko srečanje na Grabrovcu nad Metliko. Invalidi so dokazali, da se znajo kljub vsakdanjim zdravstvenim težavam še vedno poveseliti, zapeti in tudi zaplesati (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Vendar na kraju predlog odbornika Steve Šostaija o moji izključitvi ni bil sprejet, saj je tudi statutarno popolnoma zgrešen. Tako je glavni namen zborovanja padel v Krupo, pardon, v vodo. Potem seje govorilo, da me bodo še enkrat dali v disciplinski postopek, a seje zataknilo pri tem, kdo bo napravil ustrezni obtožilni predlog. Saj še od prvega takega poskusa ni bilo nič! Proti koncu zborovanja je večina ribičev zapustila sejno dvorano in le desetina najbolj zagretih in zainteresiranih okoli upravnega odbora je zaključila zbor. O kakšni sklepčnosti niti govora! Tako je to v ribiški družini Metlika. Bil bi že krajni čas, da Socialistična zveza, katere član je ribiška družina, v okviru svojih pooblastil napravi konec nesocialističnim, nesamoupravnim in nestatutarnim dejanjem nelegalnega, nelegitimnega in samozvanega vodstva metliške ribiške družine. Vnaprej ima torej besedo Socialistič- Milena Borova* a Na ribniškem pokopališču v Hrt smo se 27. junija poslovili od naše** letne sodelavke in ravnateljice ribnis®] le, Milene Borovac. Ko je leta 1982®l jala v pokoj, je napisala: »Čas, ki vJE živimo, je nagel in nemiren. Včasw . človek občutek ali pa izgovor, da si) ob preobilici dela ne utegnemo več p®; Inž. IGOR JUGOVIČ no prisluhniti in pogledati v obraz nemirni poti življenja pa so vendar nutki, ki ustavijo naše prekipevajo« rake, trenutki, ki nas obvezujejo, da») SKLAD SE VEČA sopli ustavimo, razmislimo o sop«--, VOjOlP NOVO MESTO — Prejeli smo nov seznam darovalcev, ki so prispevali v sklad za nakup medicinske opreme. Darovali so: gasilska godba Kapele, glasbena šola Brežice in občinski odbor Rdečega križa iz Brežic izkupiček od prodanih vstopnic za koncert — 8.468.300 din; Elektro Celje TOZD Elektrodistribucija Krško 1.000.000 din; Franc in Fanika Ašič, Ob potoku 3, Krško, 130.000 din; Emona Posavje Brežice namesto venca za pokojnega Karla Florjančiča 250.000 in Zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica Brežice namesto venca za pokojnega Jožeta Počka 350.000 din. V skladu je trenutno 41.103.800 din. in sebi ter damo pameti in srcu svi do in pripadnost.« Pokojna je bila rojena 15. maja b. Mariboru. Osnovno šolo je obisko' Šmartnem ob Paki, gimnazijo v C«T učiteljišče v Mariboru. Kot učitelj1®! pravnic je začela delati 25. maja In OŠ Vuhred, nato je delala v Jare®; Zgornji Kungoti. Od 25. maja 19®j upokojitve je delala v ribniški šoMJ kot učiteljica razrednega pouka in ^ vembra 1964 kot ravnateljica- N* j težkem mestu je vzdržala skoraj 1 vso vnemo, strokovnostjo in preuda jo seje lotila dela in skrbela, daje de . tekalo v redu. da so bili delavci us1«! nagrajeni, skratka, daje bil na šoli ZA DEMOKRACIJO RIBNICA — Kjer je veliko policije, sodišč in zaporov, je malo pravice, kjer je veliko govora o demokraciji je malo demokracije. Zid demokracije so imeli na Kitajskem, zdaj pa ga bodo dobili še v Ribnici Akcijo je pokrenila mladinska organizacija. »Zid demokracije« bo v spodnjih prostorih mladinskega kluba (nekdanja Delavska univerza). Na zidu bo dobre 4 m dolga in skoraj meter visoka deska, na kateri bo vsak lahko objavljal vse, se pravi svoja mnenja in pobude za demokracijo, pa tudi oglase, obvestila in celo osmrtnice; upamo, da ne bo objavljena tudi osmrtnica demokracije. času njenega vodenja je šola doseg ' membne uspehe, in to ne le kot vzg J izobraževalna ustanova, temveč tu ,, • Irtjlt* dejavnik družbenopolitičnega ^ ^ nega življenja v okolju. BorovčevaJ mnogim učiteljem in učencem uspešna svetovalka, pomočnica ut ^ jevalka ter vodnica v življenje. ObUJn šolskem delu ne gre prezreti izvenšou*j v kraju, občini in na republiški ravj j delo je prejela srebrno priznanje U ■ dela s srebrnim vencem in red repu" bronastim vencem. Milena BoroVtOL žirala in igrala, pela in bila vesela p* uspehov zborov. Ostala je bolečina. Njenim doflfj izrekamo iskreno sožalje. Pokojna J storila ne samo, kar je veleval ji Kolektiv OS & • Enim predpisujejo shujševalno kuro zdravniki, drugim pa cene. • Odstranili so ga zaradi resnic* da je ne bi odkril. • Zdravljenja gospodarstva smo se lotili — z lepotnimi operacijami • Če se že ponašamo z muzejskim vlakom, še ni treba, da imamo muzejsko tehnologijo. M. BRADAČ • Politiki bi se morali zgledova, košarkarjih — zapustiti igrišče p° tih napakah. • Vseeno mi je, gladovati ali P A mati socialno pomoč. ■>Le na pol smo pogoreli!« Mirtovi iz Lokev hvaležni dobrim ljudem le pridne roke mlajših sorodnikov Bo-jana Umeka in njegove žene. «Na Dolenjski list, na katerega se naročen že vsa leta, odkar tu f‘rnet1ii jemo, sem poklical, da bi se zahva^. ljudem, ki so mi pomagali v najhuj stiski. Bilo je pred tremi leti, ko je >g otroka z vžigalicami grozila, da upepelila našo kmetijo. Tedaj je P0"' uničil kozolec in hlev, ogrožal pa Je« novo gospodarsko poslopje. Iz hle^ mi je tistega nesrečnega 3. avgusta ^ uspelo pravočasno rešiti vseh 10 g1' živine. Sloje za sekunde, saj sem im opečen že ves hrbet. Zgorela pa je . t pšenica in tudi mlatilnica. OasdcC Malega Kamna so rešili novi hlev, Alojz in Jožica Mirt LOKVE PRI BRESTANICI -Naša nova akcija Halo, tukaj Dolenjski list!, s katero ob četrtkih od 19. do 20. ure po telefonu (068) 23-606 vzpostavljamo neposreden stik z našimi bralci, da nam potožijo o tem ali onem ali pa celo kaj pohvalijo, je spodbudila tudi Alojza Mirta, 68-letnega kmeta iz Lokev 25 pri Brestanici, da nas je poklical. Alojz, se jezVetrnika leta 1946 priženil v Lokve, natančneje v zaselek Čerenc, kjer je na razpotegnjenem hribovju šest gospodinjstev. Zena Jožica mu je povila dve hčeri. Zdaj sta že obe poročeni in obe imata po dva otroka Mirtovi so ves čas umno kmetovali in z vaščani so se dobro razumeli. 10 ha zemlje, od tega 4 ha gozda, je bilo premalo za 15 do 17 glav živine, kolikor so jih največ redili, zato so vzeli v najem še okrog 2 ha travnika pri sosedu in še nekaj na Velikem Kamnu. Zdaj je v hlevu 11 glav živine, saj so morali nekaj prodati, da so lažje kupili še drugi traktor. Pri kmetovanju so zadnja leta zlasti dobrodoš- je že tudi gorel, od brestaniških g8* cev pa mi je najbolj ostal v spom> Alojz Dular, kije dežural še vso n ^ kajti goreče seno je po gašenju še varno tlelo. ^ Res ne vem, komu bi se zahvala, ne bi koga izpustil in užalil, saj so ljudje pomagali, bodisi iz Lo* Mrčnih sel ali z Razteza in Velil™_ Kamna. Sosedje so mi ves teden n _ nili živino, prispevali so krmo, das . čez zimo imeli dovolj za tedanji sta pomagali so še v drugem materia1 celo denarju. Prav zato rad povcn1-smo zaradi vseh teh dobrih ljudi le . pol pogoreli. Mislim, da so to ljudje, ki bi v stiski vsakomur pojJL gali. M-Agrokombinat Krško, smo kooperanti, je pomagal pri n‘C vi gradbenega materiala, s pos°J ^ Malo pa nas je zabolelo, ko smo ^ občini dvignili nabiralne pole in s°^ Celuloze vrnili prazne, češ saj & ljudje dali, medtem ko so v vecJ kolektivu na Senovem pole mend gubili, da bi imel skoraj sitno*0 občini, ker moraš obrazce vrniti, h1; diši prazne ali izpolnjene. Po111** j. pa sta Imperial, kjer dela hči, in kjer dela zet, pravi A narska, Mirt.« 3&-ŠCSJ3 sSd& ** ----- Ih- I S S. S? H > S S. S. S..5 S. S.S JS a > JU SO 3 Ji .Ejž-č) e 73 > s -a a o. c NAGRADA V RIBNICO Žreb je izmed reševalcev 23. na-} lradne križanke izbral JANJO j SKRABEC iz Ribnice in ji za nagrado dodelil najnovejšo knjigo sloven-s«ga pisatelja Mihe Remca Zelena ; ^veza, v kateri govori o prihodnjih časih v Sloveniji in zapletih, kijih bodo sprožili dogodki v Kočevskem *>Pgu. Nagrajenki čestitamo in ji že-'imo prijetno branje! Rešite današnjo križanko in pošlji-rešitev najkasneje do 17. julija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, .rmova 3, 68000 Novo mesto, s __ Pnpisom KRIŽANKA 25. REŠITEV 23. KRIŽANKE . Pravilna rešitev 23. nagradne kri- 0 J , ,, e-ie> brana vvodoravnih vrsticah, S™« ELA, OPROG, VAL, TRA- ^AOVAL.osel,planinstvo, S ffiUU. EN, ATO, IGALKA; 14 u?a0SA’ spaka, rabi, akut, ' ihtf JJIA, ETAN, PATRIARH, KARANJ M£L, OLIKA, ARA, SLA, NOT AT. 4 (** 1 misLi , Razum in politika redko rodita po istih poteh: more-,'h nastaja dramatična oblile-iSVetovne zgodovine vse-e) le zaradi zamujenih mož- nZtl . S. ZWEIG Motivacija z dohodkom ni I jjoi* io/ Celj- ji«? I9f. i#1 postna, da bi spremenila li,4 y°vekovo zajedalsko in ne- odf Na;' 19V> dar«' deM jSlF .g!«; s kul' a je? vre® usi"' delavno naravo. J. DJORDJEVlC NAGRADNA KRIŽANKA KOM- PLEKS KEM. PRVINA, METALOID VRSTA ČEBELJEGA PANJA VRSTA SOCVETJA POVEZ SLAME PRITLIKAV KONJ MUZA UU-BEZENSKE-GA PESNIŠTVA RADIOTEH NlCNA NAPRAVA PREDRIM Železna doba HUDA SLANA AVT. OZNAKA ITALUE STARI OCE SLIKARKA KOBILCA ZMRZEL SNEG NAVIDEZNA POT SONCA V1 LETU gr. Črka PULJENJE IT SLIKAR (GUIDO, 17. STOLI INDIJSKI DROBIŽ VSEZNA- LEC RIBJE JAJČECE TONE FORNEZZI EDDtE LAWS0N REDKEJŠE Z IME SESTAVIL J. UDIR ŠESTI Zidovski MESEC ST GR PEVEC PEVKA BAEZ SISTEM BARVNE TELEVIZIJE NOETOVA BARKA ZMANJŠANJE V KNJIGOVODSTVU FR. IGRALEC (ALAIN) HRV DISTRIBUTER GORIV REKA V UKRAJINI (SZ) NOETOV SIN DUŠA UMRLIH PRI SLOVANIH STARI SLOVAN LAT STORJE- NO LJUDSKA REPUBLIKA ODPRTINA V STENI ARABSKI SREBRNIK Dolgoprsti »kupci« v trgovinah tatvine v trgovinah naraščajo — Trgovci imajo sodobnejše naprave za prepre-_____čevanje kraj — Nevsiljiv nadzor s pomočjo elektronskih lutk Ljudski glas pravi, da so trgovci - n,1?4?311'. 2 vsemi mastmi in tako nje": f, ePnsan*> da zlahka prenesejo okrog a^. /dkega kupca. Trgovci zares niso od uh naši socialistični pa še sploh, endar pa to nikakor ne pomeni, da 'Judje, ki so na drugem bregu, se Pravi kupci, kaj manj od muh. Ce-P?av načeloma drži, da je večina ljudi j ten*h, pa trgovci vedo, daje dobro fk' ljicem Sadati nekoliko bolj skrbno ran r?ke. Med kupci je namreč kar Ribe PfPuuj takih, ki kakšno malenkost ra-?! P^abijo plačati, nekaj pa tudi ta-—' “*> ki v trgovine zahajajo z jasnimi, a "Mednimi nameni — krasti blago. lice „ *ega. Početja je razmeroma veliko, trgovinah pa odkrijejo tatinske pti-I pe bolj poredkoma. Iz leta v leto be-vai' *eziJ0 določeno izgubo, ki gre na ra-"n nepoštenih kupcev in tudi na [Mun kradljivih prodajalcev samih. r°°Ji se sicer prej ali slej le ujamejo pr( i • umanice, vendar je tatinske ptičice S pZ.ko ujeti pri nečednem opravilu. 0 • **' nas so v velikih blagovnicah samopostrežnih trgovinah poostrili —' j01ntrol°, namestili opazovalna ogle-!a 'n v nekaterih večjih prodajal-*h tudi elektronske varnostne na-, ia],e> ki sprožijo alarm, če kdo 1 r^kuša odnesti blago, ki je zavaro-'' Hani?s Posebno magnetno kartico, ne ^ bi ga seveda plačal. ■" razvitem svetu, kjer so se s tem k’" vinm srečali že prej, imajo velike trgo-® "ustavljene tudi posebne detek-, > uporabljajo skrite kamere in "fuge elektronske pripomočke, da bi nrlme kar naJbolj učinkovito pre-A videti je, da vse to ni od-Ptavilo tatvin po trgovinah. Morda so najboljši zgled Združene s^fve. Po statističnih podatkih FBI „ v trgovinah nekaj vsakdanje-loveč, tatvine v trgovinah so l'sla vrsta kriminala, ki je v nri 'etih najbolj v porastu. V , merjavi 7 obdobjem izpred štirih Je porast kar 33-odstoten. v ‘rgovc> so izračunali, da tatovi , K d*n odnesejo iz trgovin za okrog ttthjonov dolarjev blaga. To je se- i veda lep kup izgubljenega denaija. Zato ne čudi, da so trgovci pripravljeni za varovanje blaga in za nadzor nad nepoštenimi kupci vsako leto odmeriti več denaija, da bi izgube, nastale zaradi tatvin, zmanjšali. Leta 1987 so ameriški trgovci porabili za varstvo pred tatvinami okrog 200 milijonov dolarjev, kar je za desetino več kot prejšnja leta. Letos ga bodo najbrž porabili še več, predvsem za nabavo novih varnostnih naprav. Tatinskim ptičicam se ne obetajo najlepši časi. Naprave za nadzor in preprečevanje tatvin postajajo ob pomoči sodobne tehnologije vse bolj učinkovite. Na trg pa prihajajo tudi nove, sodobnejše in izpopolnjene. Lep primer take novosti so elektronski manekeni. Izumitelj Jerry Gutierrez je prišel na zanimivo zamisel, kako uresničiti dvoje: nadzorovati kupce in jih z nadzorom ne motiti in žaliti. V lutke, na katere v trgovinah natikajo oblačila in druge prodajne predmete, vgrajuje miniaturne video kamere, ki skozi steklena očesa lutk beležijo vse dogajanje na določenem prostoru. V nosnice lutk vgrajuje mikrofone, katerih naloga je snemanje pogovorov. Tatovi po trgovinah dostikrat delajo v skupinah in se dogovorijo, kdo bo zamotil prodajalko, kdo pa »dvignil« blago. Video posnetek kraje in zabeležen pogovor sta dovolj obremenilna dokaza, da v trgovini nepoštene kupce ujamejo in jih izročijo v roke pravice. Elektronska Mata Hari, kot bi tudi lahko rekli tako opremljenim lutkam, je vsekakor zanimiva rešitev, menijo trgovci. Nadzoruje, a ne moti kupcev. Strokovnjak za tatvine v trgovinah Peter Berlin pravi: »Te stvari opravljajo, kar morajo, preprečujejo tatvine, vendar pa to počno tako, da kupcev ne žalijo.« Enak premislek je vodil tudi poslovne može mnogih trgovin, kjer so nadzornike skrili v posebne prostore z dvojnimi ogledali. V mnogih trgo- vinah pa enako skrbno kot kupce nadzirajo tudi zaposlene. V ta namen uporabljajo nove video naprave. Na ekranu, razdeljenem na dva dela, spremljajo blagajničarko in blago, ki ga obračunava. Na delu ekrana vidijo blago, na drugem pa vsoto, ki jo blagajničarka vtipkava. Sodelovanje trgovskega osebja s tatovi in goljufanje kupcev je tako precej otežkočeno. Dobro so se obnesle tudi mikro-magnetne nitke, ki se povsem neopazno vstavijo v cenovne nalepke. Na blagajni jih odstranijo, sicer nitke sprožijo alarmne naprave, ko hoče kdo predmet odnesti iz trgovine. Zanimive so tudi nalepke z drobceno kapsulo barve. Samo pravilna odstranitev je neškodljiva, vsakršno nasilno trganje nalepke pa povzroči mini ekplozijo in težko odstranljiva barva poškropi predmet in storitelja. Ponekod se boja proti tatovom lotevajo tudi na prefinjen način, utemeljen v nekaterih novejših psiholoških dognanjih. Preko avdio sistema, ki v trgovinah služi za reklame, navodila in predvajanje glasbe, predvajajo tiha sugestivna sporočila, kijih kupec dojema nezavedno. Tako se iz zvočnikov v nekaterih veleblagovnicah sliši žvenketanje policijskih lisic, glasovi siren policijskih vozil in sporočila, kot je: »Krasti ni pošteno.« Lahko bi dodali: »Zalotili te bomo!« Če se komu zdi, da vse skupaj spominja na svet iz slovite Orwellove knjige o prihodnosti človeštva, se ne moti preveč. MiM Težami pi Število pi so izračunali na 480 milijonov decimalk 3,14. To število poznajo vsi šolarji. To je na dve decimalki izračunano število pi. Takšno zadošča za izračune v šolskih in domačih nalogah. Vendar pa je za resnejše matematične operacije potrebna veliko večja natančnost, še posebno, ko gre za matematične izračune v sodobni atomski fiziki. Število pije treba v izračunih vzeti na nekaj sto decimalk natančno. Poznati oziroma izračunati ga do take natančnosti pa ni mačji kašelj. Vse od starih matematikov iz Babilona pred 4000 leti naprej so se matematiki mučili z izračunavanjem tega števila, da bi dobili kar se da natančno vrednost. Z nastopom računalnikov se je vse skupaj strahovito pospešilo. Rekordno dolgo število pi je lani izračunal japonski računalnik NEC, in sicer na 201 milijon decimalk. Te dni pa sta rekord prevzela ameriška računalnika, ki sta ju posebej za to naporno delo programirala matematika David in Gregory Chudnovsky. Matematika sta izumila celo poseben algoritem, kije omogočil med izračunavanjem, ki je teklo na obeh strojih, samokorekcijo in odpravljanje napak. Na koncu je izračunavanje dalo število s 480 milijoni decimalnih mest. Če bi število zapisali, bi bilo dolgo 965,6 kilometra. Genialni, a slaboumneži «Monovedeži« so ljudje, ki imajo nekatere izjemne sposobnosti — Ne zna se obleči, računa pa izjemno «Idiotski vedeži«, kot jih je pred stoletjem imenoval Longdon Down, danes pa jim pravijo avtisti, so nenavadni ljudje. Njihov inteligenčni kvocient je zelo nizek, včasih celo pod 25, a vendar imajo nekatere izredne sposobnosti. So torej nekakšni idioti in hkrati geniji. Pravijo jim tudi mono-savanti, torej »monovedeži«. Leslie Lemke je žrtev težke mentalne retardacije, slep je, ne zna se ne hraniti in ne oblačiti, pa vendar brez napake odigra na klaviiju vsako skladbo, dajo le enkrat sliši. Dvojčka George in Charles ne znata ne brati in ne pisati, le z največjo težavo seštejeta enomestna števila, njun inteligenčni kvocient je med 40 in 50. Pa vendar brez razmišljanja kot iz rokava streseta, kateri dan je bil na določen datum v kateremkoli letu, tudi do 20 tisoč let v preteklosti, ali pa bo 20 tisoč let v prihodnosti. Za vsak dan svojega življenja vesta povsem natančno, kakšno je bilo vreme, ne zapomnita pa si niti imen znancev. Alonze brezhibno reproducira tridimenzionalne like, če jih le enkrat vidi na fotografiji, Nadia riše konje izjemne elegance in lepote, Gedemiah kot za šalo v nekaj sekundah izračuna račun z dvanajstmest-nimi števili. Pa vendar so vsi ti ljudje bolniki, duševno zaostali in niso zmožni skrbeti zase in normalno živeti. Kako je mogoče, daje nekdo hkrati slaboumen in genialen, kateri biokemični procesi so na delu pri teh ljudeh, od kod tem ljudem nenavadni »otočki znanja«? Vsa ta vprašanja mučijo psihologe, zanesljivih odgovorov nanje pa ne poznajo. Praviloma za avtizmom bolehajo moški, simptomi bolezni pa se pokažejo že v drugem letu starosti. Otrok je vase zaprt in ne komunicira z okoljem. Vsak deseti tako prizadeti otrok postane »monovedež«. Sicer pa je avtizem zelo redka bolezen. Več seksa Finska študija o spolno-sti in počutju Svet potrebuje več seksa in manj občutka krivde. V razviti erotični kulturi bodočnosti se bodo ljudje spolno izobraževali, na voljo jim bodo spolne počitnice, na trgu pa bo mogoče kupiti najraznovrstnejše erotične izdelke. Spolna zadoščenost in zadovoljstvo z življenjem bosta šla z roko vroki. Ljudje bodo spolno aktivni, ker jim zadovoljno spolno življenje omogoča nasploh boljše počutje. Spolno aktivni ljudje so manj potrti in žive z manj tesnobe. Tako nekako bi bilo mogoče v nekaj besed strniti ugotovitve študije, ki sojo opravili na Finskem in kije zbudila veliko zanimanja po vsej Evropi. Prevedli sojo že v več jezikov. Finci pa so se zanjo odločili predvsem iz resne potrebe. Znano je namreč, da je po številu samomorov na 1000 prebivalcev Finska druga na svetu, takoj za Madžarsko. Prav tako je iz medicinskih statistik znano, da imajo Finci pogoste probleme s spolnostjo. Ob misli, da je oboje nekako povezano, so se raziskovalci lotili omenjene študije in prišli do ugotovitev, kijih najbrž velja prisluhniti. Veselje do življenja je pač najboljše zdravilo zoper mračne samomorilske misli. Znanstveniki so delno razkrili biokemične procese, ki so najveijetneje odgovorni za nastanek avtizma. Odločilno dogajanje poteka med nosečnostjo, ko zaradi določenih okoliščin in pod vplivom dednostnih faktorjev pride do okrnjenega razvoja leve možganske polutke. Zaradi zakmelo-sti leve polovice možganov so prizadete govorne, pojmovne in abstrak-cijske sposobnosti, ni pa prizadeta desna polovica, ki je odgovorna za prostorske predstave in razne mehanične sposobnosti. Novinarstvo je preklet poklic, v katerem ostanejo zapisani samo ljudje razuma in srca, ki nosijo v sebi veliko intelekta in zvrhano mero človeškega poguma. V. MILENKOVIČ Boljševizem je ogromna in tragična stranpot tega sveta. D. ČOSIČ Smuča sam Samostojno smučanje na vodi ni več sanjarija Ljubitelji vodnega smučanja sanjajo o tem, da bi lahko sami brzeli po vodni površini, podobno kot njihovi kolegi na snegu. A narava tega športa je pač taka, da je zanj poleg samega smučaija po- treben še voznik motornega čolna, dobro pa je, če je v njem tudi opazovalec, ki voznika pravočasno opozori na morebiten padec ali kakšen drug zaplet. Poskusi samostojnega smučanja na vodi so stari. Eden najstarejših primerov je iz leta 1935, ko je neki navdušenec motorni čoln povezal s kovinskimi žicami in preko njih skušal upravljati plovilo. Toda izumitelj je med smučanjem padel, žice so ga ovile in možje žalostno utonil. Več sreče bodo imeli jutrišnji vodni smučaiji. Kanadska smučarska tovarna iz Calgaryja je od dveh izumiteljev odkupila patent za samostojno vodno smučanje. In sicer gre za dvometrski motom: čoln iz steklenih vlaken z motorjem, ki razvije hitrost do 56 km/h in ki ga smučar sam upravlja preko ročaja in vleče vrvi. Čoln poganja vodni reaktivni motorje torej brez vijaka in ni tako nevaren, kot so gliserji na vijak. Poleg tega ima vgrajen varnostni sistem, ki motor ugasne, če smučar pade in izgubi kontrolo nad plovilom. Napravo so že preskusili poklicni vodni smučarji. Bili so navdušeni. Navdušenje naših ljubiteljev vodnega smučanja bo ohladila cena: 7000 dolarjev. suet u številkah IZDATKI ZA U0JSK0 8 6 4 2 0 J pl E • ! li n ! n m Gkčuft ITALIJA SFW JAPONSKA . vOJSKA NI POCENI — Stara resnica je, da si človeštvo odtrguje fuh od ust in bogastvo ustvarjenega meče za mnoge nepotrebne I u?1^ Mednje bi lahko, če bi bil svet seveda drugačen, kot je, ®hko prišteli tudi vojsko. A ker je tako, kot je, morajo narodi lepe °se od ustvarjenega kolača narodnega dohodka odrezati vojakom. r*f prikazuje za nekaj držav, koliko odstotkov svojega narodnega 10!*°dka odmerjajo za potrebe vojske. Za primerjavo smo izbrali ve-s>Io ZDA, gospodarsko velesilo Japonsko in tri naše sosede ter se-eda našo državo. Stolpec za Jugoslavijo res ni majhen. BORUT KOS: V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE Te štiri ure sem prebil z receptorjem, ki se mi je takoj ponudil za gostitelja. Ko je prišel lastnik hotela, ga je Kemal, kot se mi je predstavil, prosil za dvodnevni dopust, da mi lahko razkaže mesto. Prvo noč sem prebil v hotelu, naslednjo pa na njegovem domu, kjer živi z družino in starši. Bilo mi je prav neprijetno, ko me je prvič peljal na dom in me je začela oblegati celotna družina, sorodniki in znanci ter mi posvečati vso pozornost. Predstavil mi je tudi tri mlajše sestre, ki so takoj, ko so me zagledale, stekle v hišo in se prikazale z rutami na glavi. Povedal mi je, da se morajo zakriti pred vsakim tujcem, tudi domačinom, ker islam tudi otrokom ukazuje nošenje rut. Kemal mi je nato razkazal mesto in bazar, kjer sem si samo za dolar kupil veliko vodeno pipo in tobak, ne za spominek, temveč za uporabo. Po čajnicah sem se že kar navadil nanjo in sem ta užitek doma večkrat pogre- šal. Med sprehodom smo srečali veliko Kemalovih prijateljev in vsem me je predstavil ter bil vidno ponosen, da ima tujca za gosta. Ni mi dovolil, da bi kaj plačal, od vstopnic za muzeje do hladnih sokov, ki jih v tej vročini piješ vsakih 15 minut, je vse plačal on. Vedel sem, da nima zadosti denarja niti za preživljanje družine, vendar mi na noben način ni dovolil potegniti denarnice iz žepa. Tak odnos do človeka, ko se res počutiš dobrodošlega, ti vrne vero v ljudi, v njihovo nepokvarjenost in iskrenost, ki je pri nas ne moreš več srečati. V mestu so ,se mi zdela najbolj čudna protiraketna zaklonišča, ki so pravzaprav velike betonske cevi za kanalizacijo, dolge kakšnih 10 metrov, postavljene po celem mestu. Ne vem, koliko varnosti zares nudijo pri bombnem napadu, toda drugačnih zaklonišč ne poznajo. Morda skuša vlada z njimi narediti le vtis na prebi- valstvo, da skrbi za njihovo varnost. Srečal sem tudi nekoga, ki je bil na fronti in se živ, čeprav ranjen, vrnil v domači kraj. Pripovedoval mi je (Kemal mi je prevajal) o ofenzivah, ki so jih imenovali kar-bala, kar je ime nekega mesta v Iraku, od koder naj bi s temi ofenzivami prodrli. Iranci so pod okriljem noči prodirali na iraško ozemlje in se v močvirjih vkopali, nato so jih Iračani cel dan obstreljevali. Čakali so noči, ko so znova prodirali naprej. Naj-večja težava je bila, ker ranjenci zaradi močnega obstreljevanja niso dobili nikakršne pomoči, zato jih je večina v močvirju tudi umrla. Tisti, ki so preživeli peklenske dneve, pa niso zdržali na položajih dlje časa zaradi pretrgane oskrbe z zaledjem. Tako so se čez čas borili le še za golo preživetje in se poizkušali prebiti nazaj na začetne položaje. Iračanom niso bile potrebne protiofenzive, saj so z načrtnim obstreljevanjem prisilili napadalce k umiku. V teh bojih je le malo vojakov preživelo, kajti razen dveh ali treh karbal, ki so bile večjega obsega in tudi taktično bolj pripravi) ene, so bile ofenzive polomije in žrtvovanje lastnih vojakov. Nameraval sem priti do Perzijskega zaliva. Kemal mi je svetoval, naj grem v Ban-dar Abbas na Hormuški ožini, kjer je še najbolj varno, čeprav tudi tam ne povsem. Poslušal sem njegov nasvet in odpotoval v Bandar Abbas. Tja šem prispel zgodaj zjutraj. Mesto ima 50.000 prebivalcev in je videti precej čisto. Ima tudi nekaj hotelov, vendar je povsem mrtvo. Odpravil sem se do obale, od koder se ponuja pogled na otok Hormuš, po katerem ima ožina tudi ime, vendar je bilo vreme megleno in nisem dobro videl vseh ladij, ki so bile zasidrane v daljavi ali pa so plule mimo, seveda zunaj iranskih voda. Tudi naftne ploščadi so bile zavite v meglico. POTA Ii\ STlf? dežurni poročajo glavniprometni tokovi Črnomelj obšli. Zato Črnomaljce toliko bolj zanima in PREHITEVAL V STOJEČ TOVORNJAK NOVO MESTO — Viktor Pučko iz Lendave, ki dela v ZR Nemčiji, je 27. junija ob pol osmih zvečer med vožnjo proti Ljubljani na magistralki pri Karteljevem dohitel kolono vozil. Podal seje v prehitevanje, na levi strani ceste je opazil, da na cesti stoji tovornjak. Tako je začel zavirati, po 52 metrih ostrega ustavljanja seje zale- tel v tovpmjak, ki ga je na cesti zaradi okvare ustavil Zvonko Šenhold iz Daru- vaija. V nesreči sta bili huje ranjeni sopotnici Marija Pučko in Ivanka Jakopič. Gmotne škode je za 45 milijonov din. IZSILJEVAL PREDNOST NOVO MESTO — Marjan Tomažin iz Češče vasi je 28. junija nekaj pred deseto zvečer peljal z osebnim avtom od avtobusnega postajališča 1MV in v križišču v Žabji vasi zavijal proti Ločni. Takrat je iz Ločne proti Pogancem z osebnim avtom pripeljal Jože Šušteršič iz Rajnovišča. Šušteršič je imel prednost. S prednjim delom avta se je zaril v levi bok Tomažinovega vozila, ki Ra je odbilo 34 metrov proti Pogancem. Šušteršič je po trčenju vozil še 11 metrov. Oba voznika so hudo ranjena odpeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za 50 milijonov. DELOVNI STROJ ZAPELJAL NA CESTO METLIKA Dragan Marjanovič iz Novega mesta je 27. junija popoldne vozil s tovornjakom od semaforja v Metliki proti Novemu mestu. Ko je pripeljal do poslopja Pionirja v Metliki, je dohitel traktor in ga začel prehitevati. Takrat mu je nenadoma zaprl pot Rade Zelič, ki je > pripeljal na cesto z delovnim strojem, in to s črnega odcepa. Tovornjak se je zaletel v žlico delovnega stroja. Ranjeni so bili so-i Ca potnik v delovnem stroju Čamil Našič iz Ljubljane, voznik tovornjaka Dragan Marjanovič in njegov sopotnik Dragutin Malinovič iz Krškega. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 50 milijonov. Že pred vojno svoj avto V soboto so šmihelski gasilci praznovali 60-letnico društva — Parada in priznanja ŠMIHEL — 120-letnici organiziranega gasilstva in 40-letnici Gasilske zveze Slovenije so se s sobotnim slavjem pridružili tudi gasilci iz Šmihela, ki so praznovali 60-letnico ustanovitve. V kroniki stoji zapisano, daje bilo društvo že ob ustanovitvi zelo aktivno, stg so gasilci še istega leta postavili svoj dom, leta 1931 kupili motorno brizgalno, pred vojno pa tudi svoj prvi avtomobil. Po vojni je delo v društvu oživelo, vendar so vidnejši uspehi šele po letu 1970, ko so pričeli graditi večnamenski dom z orodjarno. Leta 1975 so kupili nov avto s sodobno črpalko. Gasilsko društvo Šmihel ima tudi svoj pevski zbor, ki sodeluje na mnogih prireditvah tudi zunaj občinskih meja. Od datumov v kroniki velja omeniti še leto 1982, ko so se gasilci iz Šmihela pobratili s prostovoljnim gasilskim društvom Dolnja Lomnica iz Velike Gorice, in leto 1987, ko so v garažo pripeljali novo orodno vozilo, avtocisterno in ukv postajo. V zadnjih letih delovanja posveča druš- Pokroviteljstvo nad praznovanjem so prevzele mestne krajevne skupnosti Dr-ska, Gotna vas, Kandija-Grm, Regrča vas, Šmihel in Žabja vas. J. P. NAŠLI SO JU — Š. M. in S. I. iz Šmihela pri Žužemberku sta utemeljeno osum- tvo vso skrb vzgoji gasilskega podmladka na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša. Ijena, da sta 27. junija ob pol dveh zjutraj v vasi Mali Lipovec ukradla kolut s telefonskim kablom TK 33, last krajevne skupnosti Žužemberk. Kabel je vreden 70 milijonov din. TATOVI — Neznanec je 27. junija vlomil v stanovanjsko hišo M. J. iz Novega mesta, odnesel pa ni nič, ker gaje prepodil lastnikov sin. Manj sreče je imel No-vomeščan Z. N., vlomili so tudi v njegovo hišo. Tat ali tatovi so odnesli 2200 DEM in 100 švicarskih frankov. Za slovesnost so skupaj s poklicno gasilsko enoto in pobratenimi gasilci iz Dolenje Lomnice pripravili parado in kulturni program. Ob tej priložnosti so podelili zahvale SŠTZU Boris Kidrič, in sicer Andreju Resmanu, gasilski godbi Novo mesto, osnovni šoli Milka Šobar-Nataša, poklicni gasilski enoti, plaketo pa so podelili DVD Doljna Lomnica, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto in Jožetu Burgarju, ustanovnemu članu društva. Jubilej so obeležili tudi z razstavo gasilske opreme. NAJSTAREJŠI ŠMIHELSKI GASILEC — Jože Burgar je bil 21. januarja 1929 leta na ustanovnem občnem zboru gasilskega društva Šmihel. V soboto, ko so praznovali šestdesetletnico, je bil spet zraven. Sedanji predsednik društva Jože Butala mu je izročil plaketo društva. (Foto: J. P.) KJE BO ODCEP Z AVTO CESTE? ČRNOMELJ — Za Belo krajino je pomembno, kje bo odcep oz. priključek na novo avto cesto Ljubljana—Zagreb, saj bo od tega odvisen tudi razvoj posameznih dejavnosti. Do sedaj je jasno le to, da bo odcep proti Beli krajini, Plitvicam in srednjemu Jadranu med Otočcem in Karteljevim. s tem pa bodo Vrste so zaradi denarja Vodja črnomaljske tehnične baze AMZS razčlenjuje razloge prepočasnega poslovanja s strankami ČRNOMELJ — Na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine je delegat iz Semiča postavil delegatsko vprašanje glede administrativnega poslovanja strankami v tehnični bazi AMZS v Črnomlju. Dejal je, da so tehnični pregledi sicc opravljeni v nekaj minutah in zelo korektno, zatakne pa se v pisarni, kjer je potrebno urediti vso dokumentacijo. skrbi, kje bo za njih najprimernejši odcep. Zahteva, da bi bil priključek partizanske magistrale na avto cesto pri Biču, iz tehničnih razlogov še ni bila sprejeta, ostaja pa možnost priključitve partizanske magistrale pri Ivančni Gorici. Vendar Črnomaljci opozaijajo, da ta priključek zanje nič ne pomeni, če ne bodo posodobili tudi ceste od Žužemberka do Ivančne Gorice. Zmotilo ga je, da so tehnični pregledi do 19. ure, medtem ko blagajno zaključijo ob 18. uri. Poleg tega se je strankam celo zgodilo, da ob 17. uri ni bilo moč več plačati, ker je bila blagajna za denar in čeke polna. O tem, kaj se zares dogaja na tehnični bazi, ki sojo Belokranjci pred nekaj leti komaj dočakali, smo povprašali vodjo Franca Maleriča. Lani so imeli na črnomaljski tehnični bazi 6.635 tehničnih pregledov, lahko pa bi jih po Maleričevih besedah opravili še dvakrat več, če bi bili seveda ti normalno razporejeni skozi vse leto. Prav nenormalne gneče ob plačilnih dnevih in takrat, ko ljudje zaslutijo, da bodo kmalu podražit- Obletnica račjeselskega gasilstva Skupna vaja ob 40-letnici GD Račje selo — Njihovo delo ni le gašenje RAČJE SELO — Na Račjem selu je bila v počastitev dneva civilne zaščite in 40-letnice delovanja krajevnega gasilskega društva skupna sektorska vaja gasilcev Trebnjega in enot civilne zaščite, med katerimi so svoj del nalog opravili tudi člani enote CZ Tovarne ploskovnih elementov Novoles Račje selo. Po ocenah poznavalcev so vsi udeleženci vaje pokazali izurjenost in izredno prizadevnost tako pri »gašenju« Novolesa kot pri »reševanju« ponesrečencev. Pokazalo se je tudi pomanjkljivosti v delovanju udeleženih enot, zato je vaja hkrati nakazala bodoče naloge strokovnim službam in ustanovam s področja gasilstva in civilne zaščite. GD Račje selo je po omenjeni vaji na praznični slovesnosti podelilo priznanja. Od 21 jih je 14 podelilo svojim članom, druga pa zunanjim prejemnikom, s katerimi društvo dobro sodeluje in od njih dobiva tudi pomoč, za katero se društveni predsednik Bojan Okorn javno zahvaljuje. GD Račje selo je ob svoji 40-letnici tudi samo prejelo priznanja. 106 članov, 52 paradnih oblek, orodna prikolica in lada, pionirjev za desetino in več, sodelovanje žensk, to gotovo nekaj pove o GD Račje selo, še več pa to, da so pred slabim letom člani društva skupaj z drugimi krajani pomagali pogorelcu, daje ta v dobrih dveh mesecih imel postavljen nov hlev. M. LUZAR ve, povzročajo zastoje. Medtem ko je povprečje po okrog 20 pregledanih vozil na dan, jih je bilo lani 30. junija, tik pred veliko podražitvijo, kar 105,27. junija letos pa ob dvakratnem obisku niti enega. »Samo zaradi nekajkratnih gneč v letu pri nas ne moremo zaposliti še dodatnega administrativnega delavca, ker bi bila to za našo malo bazo prevelika obremenitev. Priznam pa, da smo bili enkrat primorani zaključiti blagajno že ob 17. uri, ker na SDK niso praznili kaset, naše pa so bile že polne. Sicer pa tako blagajna kot servis delata do 19. ure, vendar ob veliki gneči zaključimo blagajno pol ure prej, dajo lahko do izteka delovnega časa uredimo, kajti en človek ne sme sam ostati v stavbi s tolikšno količino denarja,« je pojasnil Malerič. Vodja baze priznava, da je z administracijo zelo veliko dela, da pa imajo že plačan računalnik, ki bo zelo olajšal delo. Zastoj pa bo še vedno povzročalo štetje denarja, za kar že sedaj porabijo več časa kot za pisanje obrazcev. Ob tem je tudi Malerič postavil svoje »delegatsko« vprašanje: »Kdo se dela iz nas bedake, da pošilja na trg tolikšne količine denarja majhnih vrednosti? Pri nas mora vsaka stranka plačati najmanj nekaj milijonov dinarjev, kar včasih predtavlja cele kupe denarja, na voljo pa imamo le 20 do 25 kaset na dan.« M. BEZEK-JAKŠE mM IZSILJEVANJE — Metoda Cvelbar iz Kota pri Semiču je 27. junija zvečer peljala z osebnim avtom proti Vavpči vasi. ičo je pripeljala v križišče, pred znakom stop ni ustavila, peljala je naprej in zaprla pot Viljemu Malnariču iz Vavpče vasi, ki seje po prednostni pripeljal z motorčkom. Malnariča, ki seje zaletel v prednji del avtomobila Cvelbarjeve, so odpeljali v novomeško bolnišnico. PODRL GA JE — Anton Jakljevič s pešca zadet, zaradi poUčooo glave so Ku-karja odpeljali v novomeško bolnišnico. V času nesreče je deževalo. V LEVO — Fatmir Ahmetaj iz Celja je 29. junija ob sedmih zjutraj s tovornjakom na magistralki pri Prilipah med vožnjo proti Ljubljani nenadoma zapeljal v levo. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri s tovornjakom pripeljal Slavko Frajdl iz Dravograda. Tovornjaka ' Krasinca je 28. junija zvečer vozil z oseb-Kn ’ ~ ‘ " nim avtom s Krasinca proti Podzemlju. Tuje pri poslopju kmetijske zadruge dohitel Ivana Kukarja, kije hodil s kolesom ob strani po desnem robu ceste. Jakljevič je sta trčila, Ahmetaj je bil huje ranjen, Frajdl pa laže. Za Frajdlom je z osebntm avtom vozil Jakov Ljevar iz Žagreba. Njegovo regato so poškodovali deli, ki so med trčenjem odpadli s tovornjakov. Gmotne škode je za 120,000.000 din. Bo kegljišče vzdržalo? Bodo na novomeški Loki rušili kegljaške steze? NOVO MESTO — Malo je manjkalo, da bi novomeško kegljišče na Loki pred dnevi dokončno zaprlo vrata obiskovalcem. Gorjanci, h katerim organizacijsko spada gostišče na Loki s kegljiščem, so namreč že začeli uresničevati svojo namero, da kegljaške stezepodro in na njihovo mesto postavijo biljardne mize. Kaj se bo z omenjenim športnim objektom v resnici zgodilo, je težko napovedali Za zdaj kaže, da bo kegljišče ostalo tudi v bodoče, saj so se uradni predstavniki telesnokultume dejavnosti in Gorjan- cev 29. junija dogovorili za začasno ustavitev preureditvenih del na kegljišču. Tega dne so v okviru sestanka ki ga je sklical svet za telesno kulturo pri OK SZDL Novo mesto, določili 7. julij kot skrajni rok, do katerega mora biti zagotovljen denar, nujen za obnovo in delovanje kegljišča Očitnoje, da bodo morali biti glavni plačniki ali pa vsaj organizatorji zbiranja denarja novomeški telesnokul-tumi delavci, saj je direktor Gorjancev na četrtkovem sestanku poudaril, da v podjetju nimajo denarja Kaže, da Gorjanci za omenjeni športni objekt tudi sicer ne bi dali denarja ker jim vzdrževanje kegljišča prinaša izgubo. Da je gostišče na Loki s kegljiščem vred nedonosno, so ugotavljali vsi vprek tudi na navedenem skupnem sestanku. Vsak pa je imel svojo razlago o takem stanja Razen s sklepom o 7. juliju sta se obe strani pogajalcev zato razšli s kopico odprtih vprašanj in pripomb. Ali je upravljalec Loke naredil vse, da bi kegljišče obdržal kot športni objekt? Če je kegljišče na Loki javen športni objekt, zakaj zanj ni bilo javne pomoči? Ali je cena obratovalne ure prenizka? Ali drži, da na Loko ni več kegljačev, ker doslej naprave na kegljišču pogosto niso delale? Tudi odgovori na taka vprašanja bodo krojili prihodnjo usodo novomeškega kegljanja Ob koncu bi se kazalo vprašati, ali so res potrebni sestanki, kakršen je bil omenjeni in ali se o podobnih zadevah ne bi bilo mogoče pogovarjati sproti in po redni poli Na sestanku se je namreč pokazalo, da sta obe strani pripravljeni dogovarjati se, zato zasedanje sveta za telesno kulturo ni imelo pravega smisla Morda je morala biti vmes avtoriteta občinska konferenca SZDL? Tedajje predlagana rešitev za kegljišče na Loki na trhlih nogah. M. LUZAR Taktika kriva zaostanka Na državnem atletskem prvenstvu medalje za AK Iskra Tenel Novo mesto — Za evropsko prvenstvo NOVO MESTO — Člani novomeškega atletskega kluba Iskra Tenel so ob koncu tedna tekmovali na državnem atletskem prvenstvu in dosegli nekaj vidnejših uvrstitev. Poglejmo dosežke v posameznih tekmovalnih skupinah. Pionirke: 3. Irena Vinder — višina (153 cm), 8. Katka Jankovič — 80 m, ovire (12,99). Pionirji: 6. Gregor Rus — disk (41,80), 6. Marko Pu-reber — 60 m (7,74). Ml. mladinci: 1. Primož Žižek — kladivo (58,28), 2. Aljoša Počič — 1.500 m, ovire (4:35,30), 6. Dušan Zatežič — skok v višino (190), 7. Primož Žižek — disk (50,80). Ml. mladinke: 5. Martina Hribar — met krogle (12,44), Martina Hribar — disk (31,04). Star. mladinci: 2. štafeta 4 x 400 m (3:24,53). Za Iskro Tenel so tekli Sandi Kegljačem primanjkuje denarja Težave črnomaljskega kegljaškega kluba Rudar — 10 let obstoja ČRNOMEU — Kegljaški klub Rudar, sicer edini v črnomaljski občini, praznuje letos 10 let obstoja. V tem času so pridobili sodobno 4*stezno avtomatsko kegljišče v Kanižarici, kije last rudnika in ga ta tudi vzdržuje, uporabljajo pa ga vsi Belokranjci, tudi kegljaški klub iz Metlike. Zanimivo je, da se je zanimanje za keglja- FILIPČIČEV MEMORIAL BREŽICE — Tukajšnji šahovski klub je pred dnevi pripravil hitropotezni šahovski turnir za 5. memorial Emila Filipčiča, na katerem je nastopilo 57 igralcev. V članski konkurenci je zmagal Rupar (SK Krško) z 10 točkami, Povše (ŠK, Milan Majcen) jih je zbral 9,5, Kranjec (SK Krško) pa 8,5. Pri starejših pioniriih je zmagal Vene pred Blasom (oba SK Milan Majcen), pri starejših pionirkah Bogovičeva pred Korenovo (obe SK Milan Majcen), med mlajšimi pionirkami pa Kore-(SK Milan Majcen) pred Pirčevo Boris Dvojmoč (ŠK Brežice). J. B. TEKMOVANJA ZA PRAZNIK STARI TRG — V počastitev praznika krajevne skupnosti je domači Partizan že 15. leto zapored organiziral več tekmovanj. V streljanju z zračno puško je zmagal Malerič pred U. Kobetom, Lindičem, Sterkom in Lovrenčičem. V namiznem tenisu je bil najboljši U. Kobe pred M. Lindičem, B. Lindičem, Podgornikom in Marganom. Na turnirju v malem nogometu so bili najboljši Koprivničani, za njimi so se uvrstili Predgrajci in Mozeljčani. Na šahovskem turnirju, katerega pokrovitelj je bila DO Unior, je zmagal Jurkovič (Ravna gora) pred V. Kobetom (Stari trg), Mikličem (Kočevje), Petričem (Metlika), Bedičem (Črnomelj) itd. POKAL EMILA FILIPČIČA BREŽICE — Ob obletnici Emila Filipčiča so se že petič zbrali šahisti iz Brežic, Krškega in Sevnice in tako počastili nje- gov spomin. 39 šahistov se je pomerilo v Do " .......... iomu JLA. Med mlajšimi pionirkami je bila najboljša Polona Koren, druga je bila Andreja Pirc, tretja Simona Hribar. Med mlajšimi pionirji je zasedel 1. mesto Robert Volčanšek, 2. Mario Čelan in 3. Miško Sebanc. Med starejšimi pionirkami je osvojila 1. mesto Alenka Bogovič, 2. Mateja Koren in 3. Andreja Volarič. Pri sta- rejših pionirjih je zmagal Aleš Vene, drugi je bil Iztok Blas, 3. Peter Hriberšek. Med starejšimi člani je zasedel 1. mesto Martin Povše, 2. Marjan Rupar in 3. Anton Kranjec. b. HORVATIČ Božič, Tomaž Božič, Robert Štrukelj in Vesmin Kajtazovič. 4. Vesmin Kajtazovič — 800 m (1:53,64), 5. Robert Dragan —5.000 m (15:33,04). Povejmo še, da je na Kajtazevičevo slabšo uvrstitev vplivala predvsem njegova slaba taktika, saj je ta tekmovalec dovolil, da so ga obkrožili kakovostno slabši atleti in s tem izgubil možnost za boljši fi-niš. Kajtazovič je kandidat za evropsko prvenstvo in je na A-listi teh kandidatov. O udeležbi na prvenstvu dodajmo, da je nastopalo skupaj prek 400 pionitjev in pionirk in da so se v tem razredu novomeški atleti večinoma uvrstili do 12. mesta. V kategoriji ml. mladincev in mladink je nastopilo blizu 330 tekmovalcev. V skupini starejših mladincev seje borilo za medalje prek 200 atletov, med njimi vsi kandidati za evropsko prvenstvo v Varaždinu in za balkaniado. KOŠARKARSKI TURNIR NOVO MESTO — KK Novo mesto Lakers vabi košarkarske ekipe na turnir, ki bo v nedeljo, 9. julija, ob 10. uri na igriščih pri šolskem centru »Boris Kidrič« v Novem mestu — v Šmihelu. Informacije dajejo jn prijave sprejemajo v Novotehni (Železnina). Kličite na tel. 21-279, Kastelic. Prijavnina znaša 150.000 din, na dan tekmovanja pa 200.000 din. Če bo slabo vreme, bo tekmovanje prihodnjo nedeljo. Pokrovitelj turnirja je Graverstvo in izdelovanje pokalov — Staniša. nje v zadnjem času zelo povečalo. V Rudarju so imeli pretekla leta po okrog 50 članov, letos pa jih je kar 82. Seveda je kegljanje v črnomaljski občini znatno bolj razširjeno, kot pove število članov. Veliko delovnih organizacij ima namreč svoje sekcije, ki imajo na kegljišču rekreacijo. Med rekreativci je tudi veliko žensk. »Zelo radi bi imeli žensko tekmovalno ekipo, a nam doslej to še ni uspelo. Tako sedaj tekmujejo le mladinci, in sicer v dolenjski ligi, ter člani v območni kegljaški skupnosti. Slednji so že dosegli lepe uspehe, saj so bili lani v svoji skupnosti drugi, v republiško ligo pa jim še ni uspelo priti,« pove predsednik kluba Boris Dvojmoč. Težavam pa tudi črnomaljski kegljači niso mogli uiti. Te so predvsem denarne, saj imajo velike izdatke s prevozi na tekmovanja. »Res, da nam veliko pomaga rudnik, toda neprestano ga ne moremo obremenjevati. Izračunali smo, da bi samo v letošnjem letu potrebovali za potne stroške 25 milijonov dinarjev, od telesno-kulturne skupnosti pa smo dobili za prvo polovico leta 3,8 milijona dinarjev. Že to pove, v kakšni denarni stiski smo. Zato našim tekmovalcem plačamo le potne stroške in kakšen sendvič, za vse ostalo pa morajo seči v lasten žep,« potoži Dvojmoč ter ob tem omeni še visoke cene za uporabo kegljaških stez. Na njihovem kegljišču velja ura kegljanja še vedno 4.500 din, drugod pa je že nekajkrat višja cena. Črnomaljci že 6 let sodelujejo s kegljaško sekcijo društva Bratstvo in enotnost iz Ulma, ki jih je letos povabila na obisk v Nemčijo. Kegljači na začasnem delu v tujini bi se radi pobratili z Rudarjem, toda Črnomaljci jim niso mogli zagotoviti, da se bodo odzvali povabilu. Vzrok: nimajo denarja za prevozne stroške. KONJSKE DIRKE V KRŠKEM KRŠKO — Na hipodromu Brege na Krškem polju je na dirkah, ki jih je pripravil KK Posavje—Krško, v dirki najhitrejših dosegel žrebec Madaun pod vajetmi Ljubljančana Janija Pogačarja nov rekord dirkališča z najboljšim časom 1:17,8. V svojih kategorijah so se dobro držali tudi dolenjski kasači. Pelisa (J. Antončič, Šentjernej) je dosegla 1. mesto, enako velja za Briško (B. Radkovič, Šentjernej), Pinas (G. Vahter, Posavje) je zasedel 2. mesto, Panto (Križmanič, Šentjernej) pa sije pritekel 5. mesto. V Krškem so pripravili tudi kmečke dirke. ■ M Hi Sevniški rokometni upi spet v Italiji Od 2. do 11. 7. kadeti na jt INTEROMNIA COPPA v Teramu — Ponovitev d®i< srebra? _ ^ SEVNICA —»Mislim, da bi letos mo- rali priti v polfinale. Če nam bo uspel® ponoviti lanski rezultat, bi bili vsi presrec* ni,« nam je povedal trener mladih sevn»* kih rokometašev Franc Špan tik predo^ hodom Sevničanov na odprti mednarodni j 17.1 * 1:S ml, I9.l turnir INTEROMNIA COPPA v italij2®' ski Teramo. u r eramo. . |, . Naj spomnimo, da so Sevničani lan1 v L. tem za nekatere kar evropskem pt0IU’ Lvi skem, kadetskem in mladinskem pr^eI1 ■ -stvu osvojili srebrno kolajno aktiven rokometaš, ve, kaj govori, » ■ ^ 'J vzgaja ta obetavni rokometni rod ž® r - let. V neprimerno slabših delovnih razffl^ rok rlrvcnniin mlorli corrniilzt rah dosegajo mladi sevniški rokom®12. . -rezultate, ki bi jih bili veseli tudi v dve. ICČUIUHC, M Ul J111 Ulil VCdCU lUUi * - . največjih rokometnih središčih v Slove®1 | ji, v Celju in Ljubljani. Mimogrede: Sevničani so za nedaj®1 državno prvenstvo v Pančevu posodih K/j ^ linski-Slovanu dva svoja kadeta - ^ jj- tarja Dejana Marcolo in napadalca U! ■ moža Juga. Marcolo so izbrali za najbo] j -J šega vrataija prvenstva, Jug je bil najbou ‘ strelec Slovana in je samo za dva zadeta zaostal za golgeterjem prvenstva. Kom®® st tar o nadaijenosti te generacije 14 mlad® 8.1 ničev (od Rantaha (letnik 1975) pa do51‘ . -rih letnikov 1974, sedmih letnikov 19' lv!L in dveh letnikov 1972, Simončiča) je gotovo odveč. In ti fa®IJ L.« bodo v Teramu od 2. do 11. julija bili te£ ^ ke boje, saj so po lanskem uspehu let® ^ močnejši kadeti celo nekoliko favorizira ni, čeprav sami (pred odhodom) ®1S0 f,- Tv deli, ali jih čakajo take »bunke«, kot so B :< lani krepki mladeniči iz Čehoslovaške 16. finalnem obračunu. ■, -■ Poudariti kaže še to, daje Interom® 6. coppa 89 v Teramu hkrati nagrada za js.i rod rokometašev za dobro delo. PrisP® L jo jo predvsem starši (za potne stroSkjJ Ij8. pomagali pa so tudi Jutranjka,J-isca> ^ j*. ško in OZ Metlika. Več o tem pa, ko d°" |9. bimo rezultate turniija v Italiji. NOGOMETNI TURNIR ŠENTJERNEJ — Nogometni klub Zidaki bo organiziral v soboto, 22. j®', lija, na igrišču v Mihovici turnir v malem nogometu. Ekipe se lahko prijavijo do 19. julija. Žrebanje parov bo tega dne v gostilni Majzelj v Šentjerneju ob 20. uri. Prijavnina za turn*r znaša 250.000 din. Nagrade so vabljive, in sicer je za prvo mesto 2,5 m®1' jona, za drugo lepo zapečen odojek i® za tretje mesto 750.000 din. Športniki z beraško culo Nekaj sto milijard za blejsko regato, dolenjskim nogometašem pa za dobro malico______ NOVO MESTO — Z dobrim in načrtnim delom, zagnanostjo in enlu-ziazmom športnikov in ljubiteljev športa v Novem mestu se je v zadnjih nekaj letih marsikaj spremenilo v prid množičnosti in kvalitete. Kolesarjem, ki nas s posamičnimi in ekipnimi uspehi razveseljujejo že nekaj let, so se pridružili še Pionirjevi odbojkarji z uvrstitvijo v I. zvezno ligo in odbojkarice z vstopom v prvo slovensko ligo. Tik pred koncem sezone se je povsem nepričako vano veliki met posrečil tudi nogometašem Elana z uvrstitvijo v L slovensko ligo. Nastopi v zvezni in republiški ligi za ekipe predstavljajo stroške, ki si jih gledalci s tribun ali z roba igrišča le težko zamišljajo. Telesnokulturna skupnost je do nedavnega za tekmovalni šport dajala 45% sredstev, ostalo pa je bilo namenjeno za množično rekreacijo. V zadnjem času( se zaradi uspehov in potreb nekaterih ekip to razmerje že ruši, seveda v korist tekmovalnega športa. Razmere so danes takšne. Odboj- karji muiju jtutnegu pokrovitelja, vendar jim ta še zdaleč ne more zagotovili vsega, kar je potrebno za nastop v najboljši ligi. Generalno pokroviteljstvo nad žensko odbojko je sprejela tovarna Labod, le elanovci še nikoli niso imeli svojih mecenov in pokroviteljev. V tem času se na začetek tekmovalne sezone že mrzlično pripravljajo. Vodje ekip trkajo na vrata podjetij in dobesedno prosjačijo. Nekateri so se jim s skromnimi denarji že oddolžili: v IMVso dobili 6 milijonov. po milijon ali dva pa v Jugobanki, Beograjski banki. Vodnogospodarskem podjetju in nekaj malega še drugje. Radodarnosti nekaterih mogočnih firm do vrhunskega športa ne gre pohvaliti. Za takšne in drugačne rekla-me odhaja z Dolenjske na stotine milijard din. Med podjetji, ki novomeškemu športu režejo najmanjši kos kruha, je prav Industrija motornih vozil Za pokroviteljstvo nad letošnjo veslaško regato na Bledu so odrinil' nekaj slo starih milijard, za novomeš- ki šport pa IMV ni dosti mar. ^ ^ 16. 16 16 18. 18. 18. I8 Ml 19. 19. 20. DOLENJSKI LIST 1 TELEVIZIJSKI SPORED J Revizija si pridržuje vse [KAVICE DO MOREBITNIH SPRE- ia pETEK, 7. VII. ||^-1.55 TELETEKST i H video strani (^POLETNA NOČ, ponovitev na- 1 j*00 DNEVNIK 1 »•U5PODLOVNE INFORMACIJE !mlad|pored za otroke lN JSjJ GLASBA NARODOV: FILIPINI »RISANKA v »««KfDELAdAN.. av !<‘eld?kD0^gRA K M°rJU. 8.. iadnji 21.00 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nadaljevanka, 4/20 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 35/47 0.00 KAKOR VEŠ IN ZNAŠ, ameriški film 1.45 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 17.30 Satelitski programi — 19.05vČez tri gore... — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Skupščinska kronika — 20.55 Plesni orkester RTV Priština — 21.20 En avtor, en film: Retrospektiva filmov Krste Papiča — 21.45 Pinky (ameriški film) — 23.15 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.00 Nedotakljivi (ameriška nanizanka) — 10.00 Športnik Billy — 10.25 Jubileji kulture —10.55 Splitski biseri — 11.40 Vojaki (5. del dok. serije) — 12.35 Mali koncert — 12.50 Radovedna kamera: Ljuba Tadič — 13.20 Poletne note (resna glasba) — 14.25 Ljudo doma, kdor ga ima — 14.55 Znanstveni almanah — 15.30 Poročila — 15.40 Pro- gram plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke— 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa (angl. nanizanka, 5/7) — 20.55 TV poster: Nina Spirova — 21.25 Dnevnik — 21.45 Na samem z vsemi (oddaja o kulturi) — 22.50 Program plus — 1.20 Poročila l sobota, a- 8. VII. A !HevankeLETNA NOČ’ ponovltev "a- 1 K Klovne informacije mlad!Pored za otroke in : iSsu 22.05 DNEVNIK^ALC1' ^ -230 PoLEtna NOČ SCHWARZW ALDSKA KLINIKA, 36/47 SAMO BEDAKI IN KONJI, angl. nanizanka, 5/13 1.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi —19.00 Jugoslavija, dober dan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer: Anton Dermota — 21.05 Poročila — 21.10 Oddaja o kulturi — 21.40 Športna sobota — 22.00 Evropski videogrami (oddaja o kulturi) — 22.45 Satelitski programi ^EDELJA, 9. VII. i ^ 05 —. 77 De Tri ctcizct 93ftnDEO'STRAN1 S OTROŠKA MATINEJA "4evankLeJ$E Z,VLJENJE’ 5’ tir- ljevankALPSK1 VEČER’ 4’ del na !ia- 130OqaMkETUSKA ODDAJA % odd^aSAN REMO 89- zabavnoglasb af; ] c'?o video strani S 5s?ahET VL-JUBLJANI89 g vanfe AHSANI SOLI' 5' del nada j i705 POELOVNF INFORMACIJE 17.10 POSTAL SEM SENZACIJA, ameriški film (ČB) 18.40 PESEM JE... GREENTOWN JAZZ BAND 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ BO, PA NE VEMO, 3. del nadaljevanke 21.25 ZDRAVO 22.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes zajutri in Odpisani —14.30 Športno popoldne (14.30 F-l za VN Francije) — 19.00 Da ne bi bolelo: Zdrav- S ponedeljek, io.vii. is»£SKST !*n- iRnc PNEVNIK 1 de l8?n^SLOVNEINEORMACIJI j,-. MOZAIK: UTRIP ,73 MlADePORED ZA OTROKE ■% Razprodaja, drama tv 2 ira- biii |orek, n. vn. e 6* ,7, E25 TEEETEKST fli» lu!IDEO STRANI ,ta lg^POLETNA NOČ, ponovitev ilpsK M- toLAnpPORED ZA OTROKI ‘V&ISANKA 20 5D.NEVNIR2 ■—1 j 3/6 *0-AN, francoska nadalje’ 1 SREDA, 12. Vil. |;«dnev«! • 100 dobitkov, barvni televizor 7 \ 100 dobitkov, videorekorder • 100 dobitkov, jadralna deska • 60 dobitkov, pralni stroj • 60 dobitkov, pomivalni stroj • 60 dobitkov, hladilna omara » 60 dobitkov, štedilnik 500 dobitkov, multipractic ?ENA SREČKE : 50.000 din ŽREBANJE 26. AVGUSTA 1989 V PORTOROŽU SpONZORj|: gorenje CIMOS KOPER HV^J (2081) - 6. julija 1989 DOLENJSKI' LIST V TFM TFIINII 1IAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w l cm I tunu VMO CHNIIVIM prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 6. julija — Marija Petek, 7. julija — dan izgnancev Sobota, 8. julija — Elizabeta Nedelja, 9. julija — Veronika Ponedeljek, 10, julija — Amalija Torek, 11 julija — Olga Sreda, 12. julija — Mohor LUNINE MENE 11. julija ob 1.19 prvi krajec kino BREŽICE: 7. in 8. 7. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Kača in mavrica 7. in 8. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zaljubljena morska deklica. 9. (ob 18. in 20. uri) in 10.7. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Hoja po ognju. 11.7. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Barbari. ČRNOMELJ: 6.7. (ob 20. uri) ameriški film Živalski vrt ponoči. 8. 7. (ob 20. uri) italijanska komedija Super le- potec. 9.7. (ob 18. uri) ameriška komedija Hollywodske norčije. 9. 7. (ob 20. uri) ameriški erotični film Ameriška pita. 11. 7. jugoslovanska komedija Tesna koža — 3. del. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 6. (ob 20. in 22. uri) in 1.1. (ob 20. uri) ameriška komedija Človek Buldožer. Od 7. do 9. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zvezda porno filma. 8. in 9. 7. (ob 20. uri) ameriška komedija Močna fanta. 10.7. (ob 20. in 22. uri) film Šerif v Afriki. 11.7. (ob 20. in 22. uri) ameriški akcijski film Prvi na potezi. 12.7. (ob 20. in 22. uri) domača komedija Tesna koža — 3. del. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 7. do 9. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Top gun. Od 10. do 12.7. (ob 18. in 20. uri) ameriško znanstveno fant. film Robocop. KRŠKO: 7. in 8. (ob 19. uri) in 9.7. (ob 20. uri) ameriška drama Rain Man. 7. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Bordel. 9.7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje. službo išče HONORARNO DELO v Sevnici za dopoldne — popoldne (delam v izmeni) iščem. Šifra: »NUJNO«. (P27-3MO) stanovanja MENJAM eno in polsobno stanovanje v Krškem za dvo ali večsobno. Tel. (0608) 33-848. (P27-46MO) . motorna vozila VEČ DELOV za audija, starejši tip, in zaganjač ter črpalko za gorivo za motor FAP prodam. Telefon 86-257. (2621-MV-27) FIAT'126 P, letnik 1980, poceni prodam. Tel. 28-340. (P27-5MO) ŠKODO 120 L, letnik 1980. malo ka-rambolirano, prodam. Tel. 42-120. (2624-MV-27) Z 101, 1980, prodam. Sikošek, Prečna 8, Novo mesto. (P27-1MO) Z 750, letnik 1977, registrirano do maja 1990, prodam. Gričar, Ločna 27, Novo mesto. (2630-MV-27) LADO RIVO 1500, 1987, prodam. Tel. 23-647, zvečer. (P27-8MO) Z 750 LE, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. (0608) §1-061. (P27-9MO) GOLF diesel, avgust 1984, prodam. Tel. (068) 42-667. (2631-MV-27) ZASTAVO 101 GTL-55, letnik 84, odlično ohranjeno, poceni prodam. Povše Franc, Uršna sela 51A. JUGO 45 A, letnik 87 prodam. Ucman Janez, Vel. Cerovec 8. R 4, star 3 leta in pol, prodam. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Križman, Trdinova 12/a, Novo mesto. (26o2-MV-27) 126 P, star 4 mesece, in novo športno kolo zelo ugodno prodam. Tel. 22-283, dopoldne. (2664-MV-27) GOLF D, 12/1984, in vespo, starejši letnik, prodam. Šmarjeta 11. (2665-ZASTAVO750,december 1984, camp prikolico BRAKO in transporter za gnoj ugodno prodam. Tel. (0608) 79-846. ZASTAVO 128,staro 1,5 let, prodam. Informacije na tel. (068) 84-190. (P27-42MO) FIAT 750, letnik 1980, registriran do januarja, prodam. Tel. (068) 45-015. (P27-43MO> 126 P, letnik 1980, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. 20-391. (ček-MV-27) Z 750, 1977, registriran do marca 1990, prodam. Informacije: Slavka Gruma 6, tel. 26-564 (Marjan). (2666-MV-27) KOMBI IMV 220 D furgon, letnik 1978, povišan, podaljšan, AUDI 60 L, letnik 1971, ter suhe hrastove plohe, prodam. Stane Saje, Majde Šilc 21, Novo mesto, tel. 26-656. (2667-MV-27) ZASTAVO 101, letnik 1983, dobro ohranjen, garažiran, redno servisiran, prodam. Tel. (068) 25-631. (2651-MV-27) OSEBNI AVTO Z yugo 11, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 27-842. (P27-31MO) APN 6, letnik 1987, in BT 50, letnik 1988, prodam. Telefon (068) 58-226. (P27-32MO) 126 P, letnik 1978, in FORD CAPRI po delih predam. Telefon (068) 84-570. (2635-MV-27) Z128, letnik 1985, prodam. Vidrih, tel. 42-613. (2654-MV-27) R 12 zelo poceni prodam, potreben večjega popravila ali primeren za rezervne dele. Tel. (068) 22-196. (ček-MV-27) YUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Informacije vsak dan od 17. do 15. ure na telefon (0608) 61-363 (Božo). (P27- 34MO) FIAT 126, letnik 12/1984, registriran do 2/1990, prodam. Tel. (0608) 61-072. (P27-35MO) OSEBNI AVTO Z 101, poškodovano, letnik 1985, prodam. Tel. 85-038. (2656-MV-27) R 4, letnik 1983, karambolirano, prodam. Informacije na telefon 76-270 ali 21-406. (P27-37MO) R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Informacije dopoldne 22-813 in popoldne 22-967. Aleksander Terzič, Majde Šilc 18, Spoštovani naročniki! Verjemite, z bojaznijo pišemo tole sporočilo. Pol leta je okoli in denar od naročnine, oglasov, obresti in še česa je pošel domala do zadnjega dinarja, kajpak za stroške pri izdajanju Dolenjskega lista. Izračun je pokazal, daje en izvod časopisa stal 5.200 din, vi, dragi naročniki, pa ste s polletno naročnino prispevali le po 1.666 din, to je slabo tretjino. Kako preudarno smo morali gospodariti, da nismo zabredli v izgubo, si lahko mislite, še posebno ob dejstvu, ker je družbena pomoč časopisu povsem splahnela, saj je znašala borih 0,9 odst. Drugo polletje začenjamo torej od ničle, naročnina pa bo znašala 150.000 din. Priznamo, na prvi pogled grozljiva številka, toda če še toliko preračunavamo, nižja ne sme biti, sicer nam izguba res ne uide. Do konca leta bodo stroški predvidoma tolikšni, da bo naročnina pokrila komaj tretjino končne vsote, večino denaija bomo morali spet prigospodariti z oglasi, obrestmi ipd. V teh dneh boste naročniki prejeli položnico za plačilo naročnine v drugem polletju; če nam želite dobro, jo, prosimo, čimprej poravnajte. Pred res veliko številko pa ngj vam bo v uteho podatek, daje lanska naročnina po tečaju na začetku julija znašala 21,7 nemške marke, letošnja pa le 21,5 marke. Hvala za razumevanje.! UREDNIŠTVO DL DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto. 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cr.i v enem stolpcu za ekonomske oglase 90.000 din, na prvi ali zadnji strani 180.000 din; za razpise, licitacije ipd. 100.000 din. Mali oglasi do deset besed 70.000 din, vsaka nadaljnja beseda 7.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št . 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Novo mesto. (P27-37MO) Z 101, letnik 1979, 65 KS 1100, registrirano do aprila 1990, prodam. Tel. 22-019. (26-48MO) GOLF JGL, letnik 1982/8, prodam. Tel. (068) 43-768. (2661-MV-27) LADO NIVO, staro 4 leta, ugodno prodam. Tel. 27-694. (P27-39MO) Z 128, letnik 9/1987, prevoženih 17.000 km, ugodno prodam. Tel. (068) 21-078. (P27-17MO) 126 P, letnik 1987, prodam. Marija Barkovič, Globoko 71 pri Brežicah. (P27-15MO) R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 65-676. (2638-MV-27) R 4, letnika 1981 in 1986, prodam. Žabkar, Dobruška vas 5, Škocjan. (2641-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 1980,prodam. Padaršič, Gor. Gradišče 14, Šentjernej. (2644-MV-27) Z 101 mediteran, letnik 1980, prodam. Tel. 85-036. (P27-20MO) JUGO 45 A, letnik 1987, in BMW, letnik 1979, prodam. Tel. (0608) 81-827. (P27-21MO) JAWO 350 TS, letnik 1988, ugodno prodam. Tel. (068) 24-867. (P27-24MO) Z 101, letnik 1987, prodam. Tel. 86-150. (P27-40MO) DIANO, letnik 1978, registrirano, prikolico brako, in rabljeno peč emo central prodam. Jože Milavec, Krivoglavica 8, Gradac v Beli Krajini. (P27-26MO) Z 750, letnik 1983, prodam. Tel. 76-192. (2649-MV-27) Z 101 GTL 55 mediteran, letnik 1986, prodam. Alojz Simonič, Cardak 3, Črnomelj, tel. 51-592. (P27-29MO) BMW 318, letnik 1979, ugodno prodam. Strupeh, Krmelj ali tel. (0608) 88-932, po 15. uri. (P27-30MO) prodam PRODAM brejo telico, traktorsko prikolico in zastavo 750. Franc Zore, Sela 7, 68362 Hinje. (P27-10MO) DIATONIČNI HARMONIKI C F B in manjšo H E A, primerno za začetnika, prodam. Tine Košmerl,. Petelinjek 33, Novo mesto. (2592-PR-27) TISKALNIK CommodoreMPS 1200, kot nov, z dodatno opremo, prodam. Tel. 42-996. (2618-PR-27) PRODAM trajno žarečo peč Gorenje, 18 m2 ladijskega poda, jesenove stopnice s stebrički, borove mizne plošče. Kraševec, Paderšičeva 37, Novo mesto, po 18. uri. (2619-PR-27) INDUSTRIJSKE STROJE Union special — čipkarica, paspolirka, iiberdek-paspal, Singer dvoigelni overlock prodam. »UGAL« Metlika, CBE 9, tel. (068) 58-270. (2626-PR-27) PRALNI STROJ, star dve leti, in otroško kolo prodam. Tel. 21-710, Mestne njive 11/4, Novo mesto. (ček-PR-27) VINO, belo, rdeče, in šmarnico, ugodno prodam. Telefon (0608) 32-644. (2633-PR-27) PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej. (2634-PR-27) PRODAM kuhinjsko napo Marles-Pe-tonia, zamrzovalno skrinjo 3101 — Gorenje, črno-beli TV, šivalni stroj Bagat in manjši kompresor. Informacije na tel.: 24-953. spectrum in različne kose pohištva. Tel. 28-160 ali 28-165 od 8. do 9. ure zjutraj. (P27-28MO) PRODAM 96-basno harmoniko melodija, nerabljeno. Informacije na tel. (0608) 67-21 l.(2650-PR-27) SANSKI KOZLIČ, enoletni, naprodaj. Marija Kožar, Dol. Pirošica 20, 68263 Cerklje ob Krki. (P47-45MO) posest VIKEND z vinogradom in sadovnjakom na Cirniku pri Mokricah ugodno prodam. Zvonko Mučko, JLA šta. 9, 41432 Bregana. (P27-2MO) STAR SKEDENJ in KAŠČO prodam. Salmič, Dolga Raka 1, Raka, tel. (061) 346-819. (P27-6MO) KMETIJO (skupno ali po parcelah) prodamo zaradi starosti in bolezni. Naslov v upravi lista. (2628-PO-27) UGODNO prodam gozd 1 ha 20 a (mešan) na Mehovem. Tel.: 24-878 (P27-41MO.) MONTAŽNO HIŠO (100 m2), opremljeno, klet, garaža, vrt, v bližini Mokric, prodam. Stanko Krušlin, Obrežje 30, 68261 Jesenice na Dol. (P27-25MO) ZIDANICO z vinogradom na Hrastu prodam. Informacije zvečer (068) 23-246. (2645-PO-27) kmetijski stroji NOVO VRTNO rotacijsko kosilnico, uvoženo, prodam. Tel. 27-808. (2658-KS-27) KOSO za traktor steyer 18 KS, letnik 1973, in vino (200 1) črnino, prodam. Vraničar, Cankarjeva 37, Metlika. (2660-KS-27) TRAKTOR IMT 533, dobro ohranjen, prodam. Andrej Vidmar, Dolenja vas, Otočec. (ček-KS-27) TRAKTOR TV 30, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon (0608) 89-181. (P27-7MO) TRAKTOR Zetor 51-11 prodam ali menjam za ferguson 533, v račun vzamem tudi živino. Prodam tudi motor pony ekspres, dobro ohranjen. Tel. (068) 84-352. (P27-14MO) FREZO za Tomo Vinkoviča (21 KM) ugodno prodam. Jože Bohar, Vojinska c. 24, Črnomelj, telefon dopoldne ob delavnikih 51-119. (P27-13MO) TV 523, star 4 leta, prodam. Zelič, Breg 6, Loka pri Zidanem mostu. (2640-KS-27) PRODAM kultivator valpadano (12 KM) diesel, dobro ohranjen, s priključki (frezo, plugom in železnimi kolesi), in motor MZ 250 po zelo ugodni ceni. Vsako popoldne po 15. uri na naslov: Marjan Klavžar, Gorjane 30 b, 68282 Koprivnica pri Brestanici. (P25-77MO) ZADNJE traktorske gume, za traktor ferguson, nove, prodam. Tel. (068) 43-513. (P27-23MO) TRAKTOR steier, starejši letnik, s koso, prodam. Tel. (0608) 79-762. (P27-27MO) preklici TV GORENJE 105, črno-beli (7 let) in starejši dobro ohranjeni štedilnik (2 + 2) prodam. Aleš Fink, Slavka Gruma 58, Novo mesto. (2655-PR-27) NEMŠKE PREPELIČARJE — rjavce, stare dva meseca, odličnih staršev, prodam. Branko Hribar, Rudarska 21, Senovo, tel. (0608) 70-334. (P27-16MO) KRAVO s teletom prodam. Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18, Brusnice. (2639-PR-27) BARVNI TV iskra, ekran 56, daljinsko upravljanje, star dve leti, brezhiben, prodam. Cena 750 SM. Tel. (068) 22-067. (2643-PR-27) PRODAM starejšo spalnico, vitrino, knjižno omaro, mizico, jedilni kot, dva stola, kuhinjsko mizo in hladilnik. Ana Brglez pri Jakše, Rakovnik 1, Novo mesto. (2646-PR-27) TV barvni prodam. Tel. 21-059. (2647-PR-27) ČOLN kliček, z motorjem in prikolico, prodam. Tel. (068) 21-419. (P27-22MO) OTROŠKI VOZIČEK, kombinirani, zložljiv, italijanski in stajico prodam. Horvat, Ragovska 10 a, stan. 25, Novo mesto. (2648-PR-27) GAJBE za krompir — večjo količino — prodam. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna Peč. (2652-PR-27) POCENI PRODAM barvni TV tele-funken, videorekorder goldstar, vrtno kosilnico, pomivalni stroj candy, kombinirani in plinski štedilnik super 8 kamero sankyo, projektor, fotoaparat pentacon six s prizmo in nekaj pribora, računalnik DUŠAN PUST, Dolenja vas 14, Mirna Peč, opozarjam AVGUŠTINA MURGLJA iz Dolenje vasi, naj preneha širiti lažne govorice o meni in ostali družini in nam preneha groziti. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. (2620-PK-27) obvestila OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo mesnica v Škocjanu zaradi kolektivnega dopusta od 10. julija do 29. julija 1989 zaprta. Mesarstvo BOBIČ. (2657-OB-27) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, iz kooperacijske reje, navajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PRO-SENIK, Bratov Gerjevič 32, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P15-26MO) POTREBUJETE pomoč v gospodinjstvu? Pokličite 84-498! (2625-RA-27) LJUBITELJI dobre kapljice, gostinci, lovske družine, gasilci! Za vaše veselice enkratna priložnost! Vino, belo, zelo kvalitetno, iz Plešivice prodajam. Cena 8.000 din za 1. Zvonimir Tomac, Donja Reka 5, Jastrebarsko. (P26-18MO) ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata FRANC POVŠE z Uršnih sel 112 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, PGD, KO ZRVS, ZB Uršna sela, tovarni zdravil KRKA, VVO in ŽTO Novo mesto, govornikom za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi OBJAVA IZIDA JAVNEGA, ANONIMNEGA ISKANJA IDEJNE REŠITVE ZA IZGRADNJO MRLIŠKE VEŽICE IN UREDITEV POKOPALIŠČA V ŠENTJERNEJU Razpis je objavila krajevna skupnost Šentjernej v sodelovanju z Zavodom za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto. V skladu z razpisom je ocenjevalna komisija podelila naslednje nagrade: 1.1. nagrada: 6.000.000 din prejme elaborat 012: avtor: Tatjana Capuder, dia, Ljubljana; 2. nagrada: 3.000.000 din prejme elaborat 005: avtorja: Borut Simič, dia Janez Žerjav, dia fotografija: Bojan Radovič sodelavka: Lilijana Jankovič, dia, vsi Novo mesto; 3. nagrada: 1.500.000 din prejme elaborat 017: avtorji: Tomaž Brate, dia Miloš Florjančič, dia Jure Sador, dia fotografija: Miha Dobrin, dia, vsi Ljubljana Vsi zneski prvih treh nagrad bodo revalorizirani na dan izplačila. Na pobudo ocenjevalne komisije je z izjemnim razumevanjem navedenih ustanov bilo omogočeno podeliti še naslednje odkupne nagrade: — izvršni svet skupščine občine Novo mesto omogoča nagrado v višini 2.000.000 din za četrtouvrščeni elaborat 002: avtor zasnove pokopališča: prof. Dušan Ogrin, kr. arh. ZKAJ sodelavec: Davor Gazvoda, abs. kr. arh. avtor arhitekture: Aleš Vodopivec, dia sodelavka: Lidija Frankovič, dia, vsi iz Ljubljane; I — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto j omogoča nagrado v višini 2.000.000 din za petouvrščem | elaborat 006 (šifra KRKA): avtor: Andrej Mlakar, dia, Ljubljana; — samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto omogoča nagrado v višini 2.000.000 din za šestouvrščem elaborat 019: avtorja: Maruša Zorec, Ruše Mira Stantič, Nova Gorica; — ISKRA TOZD HIPOT Šentjernej omogoča nagrado v višin' , 1.500.000 din sedmouvrščenemu elaboratu 016: avtorji: Boris Kapelj, štud. arh. Aleš Mlakar, štud. kr. arh. Barbara Šepec, štud. kr. arh. vsi iz Ljubljane; — rimokatoliško župnijstvo Šentjernej omogoča nagrado v vi- j šini 1.500.000 din za osmouvrščeni elaborat 014: avtor: Darko Homan, štud. arh., Šentjernej. Združeno delo na območju KS Šentjernej je z naklonjenostjo; podprlo misel ocenjevalne komisije in omogočilo izplačilo odškodnin v višini 400.000 din vsem ostalim elaboratom, ki so ustrezali razpisnim pogojem. Razstava vseh prispelih elaboratov bo v prostorih osnovne šole v Šentjerneju od 8. do 15. julija 1989. Otvoritev bo v soboto, ; julija 1989 (na semenji dan), ob 10.00 uri, odprta pa bo vsa* dan od 15.00 do 19.00 ure. J Razstava nagrajenih in odkupljenih del bo v Fotogaleriji Novd ] mesto v Novem mestu v prvi polovici septembra 1989. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja sektorja zagotavljanja kakovosti inštruktor vodja nabave tehnični referent komerciale glavni terminer — inštruktor pooblaščeno uradno osebo livar zobnega asistenta za določen čas 2. 3. 4. 5. 6. 7. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na" slednje posebne pogoje: Pod 1. — da imajo visoko izobrazbo strojne ali druge ustrezne srner' organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika in 4 le* delovnih izkušenj. — da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali ustrezne tehničd ; smeri, organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika id > leta delovnih izkušenj. — da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, znanje tujega jeziki in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. — da imajo višjo izobrazbo.proizvodno organizacijske ali u trezne tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Pod 5.: da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali drU9 ustrezne smeri ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne srd . ri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko soj • moški, z odsluženim vojaškim rokom in eno leto ustrezd delovnih izkušenj. Pod 6.: — da imajo osnovnošolsko izobrazbo ter program za uspu sabljanje in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Pod 7.: ned' — da imajo srednjo medicinsko šolo, stomatološke srd1 opravljen strokovni izpit. Kandidata se sprejme v delo/ razmerje za določen čas, do vrnitve delavke s porodniškey dopusta. Za objavljena dela in naloge pod 1., 4., 5. in 7. se šteje zavar vaina doba s povečanjem 12/16 mesecev. . Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, akti/ znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejarL ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihoio preizkus s testiranjem in razgovorom. j6. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim 0 ^ lovnim časom. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko družinsko stanovanje. s|feV : našli v pokroviteljstvu. Med tistintM so pomagali, so tudi nekatera dolenj-podjetja in ustanove: IMV NovoffldJ avtobusni promet Goijanci, Krka, vilišče Dolenjske Toplice, Gozdnog podarstvo, Dolenjski list, tozd Gra®j prijateljev mladine N ] m Zveza mesto. J. NOV PRETVORNIK DRAGA — Iz krajevne skupnosti Draga so naslovili na občinsko skupščino Kočevje pritožbo, da je televizijski sprejem pri njih moten, naročnina pa normalna. Odgovor je, da bo za to območje zgrajen nov pretvornik na Medvednjaku, ki ga bo sofinansiralo tudi gospodarstvo, ker ima tozd Oddajniki pri RTV Ljubljana izgubo, in da bo otvoritev novega pretvornika že za letošnji občinski praznik 3. oktober. IZBOR MISS KOLPE VINICA — Dekleta, želite d^ potrditev, da ste resnično lepa? NijJ jega! Prijavite se na izbor naj«; obkolpske deklice miss Kolpe 89-; slov za prijave: Turistično društvo ca, 68344 Vinica. Najlepše dekle bogata nagrada. Izbor miss Kolpf okviru prireditve »Viniško poletje*: bo 16. julija ob 17. uri v kampu na( niči. Lepotice in občudovalci' TRAJNA PRIJATELJSTVA — Med pionirji tabora Sutjeska so bila večer sklenjena mnoga prijateljstva. (Foto: J. Pavlin) žeprt>ra turi ■HM £ studio TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA 1" Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizij je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak četrtek Dolenjskem listu. 1 (2) Higher Group — FEEL1ES 2 (3) Batdance — PRINCE 3 (5) Heart of Steel — SANDMEN 4 (7) Cult of personality — LIVING COLOUR 5 (8) Armageddon days are over — THE THE 6 (—) Too soon to teli — BONNIE RAITT 7(1)1 want it ali — QUEEN 8 (—) Martha say — J. COUGAR MELLENCAMP 9 (4) Here comes your man — THE PIXIES 10 (—) V ritmu lipovega lista SOKOLI NAJBOLJŠE HARMONIKE — Med tistimi harmonikarji, ki so na Ratežu najbolje vlekli svoj meh, so bili tudi Franc Vegelj in Toni Deželan (spredaj) ter Peter Fink in Janko Rotar. (Foto: J. Pavlin) £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista nnaanaam Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil VLADKI ŠUŠTAR iz Dragatuša. Lestvica p8 je la leden taka: 1 (3) Bodi z menoj do jutra - ANSAMBEL J. BURNIKA 2 (1) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV 3 (7) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK 4 (2) Pri nas Belokranjcih — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 5 (9) Ustavi naj se čas — FANTJE TREH DOLIN 6 (4) Sanjam spet - ANSAMBEL B. KOVAČIČA 7 (—) Premlada za ljubezen — NAGELJ 8 (5) Avtošola - RŽ 9 (6) Šentjernejski korenjaki — MLADI VAL 10 (8) Ljubezen pod Gorjanci ANSAMBEL JERKO « Predlog za prihodnji teden: Če ženka krega te — SLOVENIJA Glasujem za: Moj naslov: A/WVWWVWWS/WWWVWVNWAyV' Kupone pošiljajte na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto nasmejan Iljaz Karimani. J. S. KONČNO SO KLOTILDO LE OPAZILI —H Klotilda Zračnikova je rekla v preteklosti že marsikaj takega, da bi jo lahko mirne duše strpali v arest. Govorila je: — da so komunisti privilegiran razred v naši socialistični domovini — da so komunisti listi ki so »zapufali« državo — da so na oblasti nesposobni ljudje, ki jim je kariera in lastna blaginja več kot delovno ljudstvo — da je sindikat podaljšana roka Zveze komunistov — da je prišlo do gospodarskih škandalov z veliko materialno škodo s podporo najvišjih oblastnikov — da so sisi Jugosla viji prc v toliko potrebni kot telefonski imenik socialistični Albaniji — da je revščina prav v sistemih, ki imajo p zašla vi ali v grbu srp in kladivo - da bi imeli učitelji dosti večje plače, če ne bi bilo toliko šolskih ustanov, ki se ukvarjajo s šolstvom, koristijo pa šolstvu toliko kot poze- ba sadju — da so elektrikarji barabe, ki ne znajo drugega kot dražiti električno energijo da narodi in narodnosti v SFRJ še nikoli niso bili tako sprti med seboj, kot so zadnje čase da imamo večjo inflacijo kot posamezne južnomaeriške države, ki ječijo pod diktatorskim škornjem -- da se je dinar nevarno približal kuni —- da je pri nas na oblasti rdeča buržoazija da bo vse skupaj vzel hud' ' še preden se bo Evropa združila-Pa je Klotilda Zračnikoma > zmeraj na prostosti. Vseeno paV'j je vedo povedali, da jo je pred poklical pred svoje obličje sata variš Rdečnik. ZabičaI ji je, a° ^ letela iz partije, če bo nagomafj 1 članstvo, naj naredi enako, G I storila ona: prepovedala je n“n\nj. plačevati članarino po lestvici » plačevati članarino po pak je Zvezi dodelila le pel1 TONI GAŠPČ^ j | Iljaz Karimani