' hy ffitev. 35» »Leto III, Nedelj a, 29« av.gusta 1948, rl;«LW|-Wt1 Ješčenje Srca Jezusovega se je za® čelo širiti šele v novejših časih. Zakaj tako pozno? Sv,- Marjeta Alakok nam v enem svojih pisem to pojasnjuje. Piše namreč; "Božje Srce hoče postaviti gospodstvo svojega kraljestva na zemlji v ta namen, da bi nam delilo svoje veliko usmiljenje in svoje dragocene milosti^ za naše posvečenje in zveličanje v toliko več= ji meri. To je dragoceno in zadnje' zdravilo za- naše hudobije, katero nam ponuja milostna roka nebeškega Očeta."(Pismo 94 .) 1. Zveličar hoče biti torej zdravnik sedanjega bolnega človeka, Zdravnik pa, ki ho= če bolnika ozdraviti, mora najprej bolezen spoznati, potem more pravo, primerno zdravilo dati. Zveličar je najboljši zdravnik. Svet 0 = ozarja na vir vsega zla, na pokvarjeno srce, srce. To ne in mu v rešitev ponuja svoje presveto Kaj pa se pravi; Svet ima bolno srce? meni nič drugega, nego da mu manjka prave, jubezni. Zakaj ljubezen je življenje srca če ljubezen teži k pravemu cilju. Pravi cilj za na prvem mestu Gospod Bog, za katerega smo u= po= resnične 1 in srce je zdravo, človeško srce pa je stvarjeni. Svet je zašel, se od Boga proč obrnil in postal mrzel do Zveličarja. Ne mislim pri tem samo na odurno podobo nevere, na brez® božnike, ki Boga kar sovražijo :n to sovraštvo širijo z vsemi sred® stvi po vsem svetu, Ne, pred očmi so nam katoličani. Kolikim manjka gorkega verskega prepričanja, zvestobe' v veri in veselja po veri ži= veti. Veliko jih je med katoličani, ki ne cenijo svetih zakramentov. Stare lepe navade, kakor skupna olitev zjutraj in zvečer, pred jed® jo in po jedi ; ginejo. Koliko j:h jc. mi za majhen časni dobiček,za boljšo prihodnjost dvomljive vrednost: dajo svoje najsvetojše, zavr® že^o svoje versko prepričanje. In kar je posebno žalostno, celo s čela nedolžnega otroka v mnogih družinah zginja znamenje odrešenja, sveti križ. ^Odtod tolika pogreznjenost v zemeljsko, v grudo, tolik po® hlep po uživanju, ki je poseben znak, pa tudi prokletstvo naše dobe. Odtod tudi tako grozna nenrern:- pokvarjenost, razuzdanost, ki se kakor umazana reka vali po vseh potih javnega in zasebnega življe® nja ter kakor velikanska vesoljna povodenj pokriva najvišje glave človeške družbe. Ali bi bilo čudno, ako bi Gospod ljudi prepustil hudim željam njihovega srca, jih zavrgel ter pahnil v časno in več® no pogubo? Kakor včasih ob nevihti sonca prijazno in ljubeznjivo skozi Štev. 35.,Leto III, 29 , avgusta 1948, - 2 temne oblake sveti, tako raasvetljuje Zveličar temo človeške hudo = bije z žarki svojega v ljubezni plamenečega Srca, da bi vsa- srca,ki so še sprejemljiva za ljubezen, zopet priznala njegovo gospodstvo nad seboj in se mu znova uklonila. 2, Ali bo Zveličar dosegel ta namen? Trdno smemo to upati in pričakovati. Ljubezen vse premaga. Z ljubeznijo hoče Zveličar pre magati sedanji svet, kakor ga je bil premagal že enkrat v preteklo« sti. Ko.bi bil hotel naš Zveličar pri prihodu na svet vladati 3 silo, bi bil to lahko storil. Saj je vsemogočen. Vsi narodi zemlje bi bili ležali pred njegovimi nogami, ako bi jih bil hotel navdati s strahom prod seboj. Pred njegovim prihodom na svet so bili ljudje sploh najbolj dovzetni za strah. S strahom jih je vladal satan po malikih. Toda s strahom svet pridobivati ni bilo vredno Boga, S si= lo premagati uporne že in trdovratneže so mogli tudi stari vojskovod= je kakor Aleksander, Hanibal, Cezar. S strahom in silo more vladati vsak, ki ima slabšega pod seboj, ki je močnejši, A premagati in pod= jarmiti sledice vse strasti si narode z ljubeznijo, - človeškemu srcu pustiti hude po = izvirnega greha, kakor''nagnjenje k hudemu, poželjivost, pa premagati z ljubeznijo, - na svetu , ki je od greha otrpnil, postaviti kraljestvo ljubezni, - ljubezen narediti. za edi¬ no postavo, ki ima v sebi 'vse druge postave, - vse to je mogel na¬ rediti le Bogi vnel, Vnel Zato se je ogenj, ki ga je Kristus ki nebes, tudi prinesel iz je srca apostolov in mučencev, ki so z veseljem kri in življenje žrtvovali za svojega božjega Učenika. Vnel je srca dovic, ki so le zanj živele in ki sedaj v neomadeževani čistosti hodijo za je bil p c gr da se ga je oklenil z ljubeznijo. Jagnjetom, kamor gre. Vnel je celo poganski svet, ki njen v malikovanje in nečistost, premagan od njegove ‘ljubezni. Na to ljubezen je pozabil sedanji svet. Zato nam jo Zveli« čar kaže v svojem Srcu, da bi nas zopet spomnil nanjo in tako v na= ših srcih zopet vnel ljubezen do sebe. 0 kako hitro bi svet ozdravel, ko bi razumel to ljubezen, Ju bi hotel kakor apostol Tomaž položiti roko v odprto rano na ZVeli= carjevi desni strani! Padel bi pred njim na kolena in zaklical! "Moj lospod in moj Bog!" "Jezus mene ljubi!" Ta misel me mora pretresti. 0, človek, kakšno je tvoje srce, če te ne pretrese ta misel, če se v tvojem sr= cu ne vname ljubezen do Zveličarja, ki te tako ljubi? Zadnje zdravi= lo za tvojo bolno dušo je ljubezen do .božjega Srca. Jezusovega, CVGTLJHOk JZ lužne MMER11C l^pZ#h J J\ Že od doma nam je poznano ime svetnice Poze Limonske,Manj pa nam je bilo poznano njeno življenje, kakor nam. je bila tudi malo poznana njena domovina Južna Amerika. Komu izmed nas je tedaj rojila po glavi t?a daljna, vroča zemljo in koga je mikalo, da bi^se tamkaj naselil? Se najbolj smo jo poznali po raznih uporih in državnih uda= rih, ki so se pojavljali zdaj v tej, zdaj zop^t v drugi državi kakor ponavljajoči se ognjeniški izbruhi. Pred tremi leti pa se je naše razmerje do tega tako odda= 1jenega kosa zemlje precej spremenilo. Južna Amerika je postala na= - 3 - 29 . avgusta 19^8 Štev. 9^.,Leto III, enkrat zemlja naših upov in naših sanj. Kot brezdomci “brez vseh tvar« nih, za dostojno življenje potrebnih dobrin, smo se začeli. ozirati predvsem proti Južni A eriki. Tam je ogromno prostora, pa ma.lo ljudi in poleg tega je še ljudstvo po veliki večini katoliško. Tam bi se dalo urediti novo življenje. Po čemer človek začne" hrepeneti, to začne gledati samo od lepe strani. Tako tudi mi. Na nam manj neprimerno, podnebje, na. ljud= ske mešanice, ki jo je tjakaj nametalo življenje iz vseh mogočih ve= trov, na^šele razvijajoče in urejajoče se gospodarske in družabne • - razmere še mislili nismo. Južna Amerika naj. nam bi postala vsaj za * časna domovina. Nekaterim našim rojakom je med tem že res postala nova do=* movina. Zelja jih je že privedla do cilja. Ti imajo priliko od blizu opazovatito vročopa bogato zemljo, ki ima še'ogromno možnosti raz« voja. Ti.imajo tudi že priliko živeti med tamkajšnjim sicer po veči= ni katoliškim, pa pod vplivom vročega podnebja in sorazmerno Lagodnega življenja precej lahkoživim in v versko-.nravnih zadevah precej povr« šnim ljudstvom. Vendar pa, kjer je mnogo slabega, je vedno tudi vsaj nekaj dobrega in tisto, kar je dobro,, je zares dobro. Tudi v Južni Aneri« ki^ni soma verska mlačnost,, nravna popustljivost in mehkužnost. Tudi Južna^Amerika je dala že pred stoletji katoliški Cerkvi zgled veli« ke krščanske popolnosti in svetnlštva v sv. Pozi od Device Marije, Njena domovina je osrednja Južna Amerika, država Peru z glavnim me« stom Lima, po katerem se svetnica tudi navadno imenuje Roza Liman« ska. če beremo o lahkoživosti in mehkužnosti velikega dela juž= neameriškega ljudstva., iščemo vzroka temu v tamkajšnjem vročem pod= ;... nebju in nenavadnih družabnih razmerah. Človek, bi mislil, da Bog pač od tega ljudstva ne zahteva posebnih žrtev, ker jih to ljudstvo ne zmore. Bog.pa je ravno na sv. Rozi Limonski pokazal, da z resno v o« ljo in.njegovo pomočjo in milostjo more človek povsod krščansko ži= veti. Še več, povsod tudi v Južni Ameriki človek more postati svet« nik in še velik svetnik, V čem je njena svetost? Če ' je glavna napaka tega razbori« toga južnjaškega ljudstva, lahkomiselnost in mehkužnost, moremo o sv. Rozi Limanski reči, da se je odlikovala ravno v tem, kar je lahko« miselnosti in mehkužnosti nasprotno. Njeno svetništvo je v nenavadni strogosti do same sebe in. v nenavadni- spokornosti. Vodilo našega Uče« nika, ki je rekel: "Kdor ne zataji samega sebe in ne vzame križa na svoja ramena, ne more biti moj učenec" si je sv, Roza Limanska vzela za svoje življenjsko vodilo. Zatajila je v sebi zahteve človeške na« rave in si naložila na ramena križ težke, nam skoro nerazumljive prostovoljne pokore. Posvetni ljudje večkrat mislijo, da je za odpoved in kr« ščansko popolnost dobro samo to, kar za drugam ni. V resnici pa ima« jo svetniki, skoro vsi, tiste lastnosti, ki jih svet ceni in s kate« rimi bi se lahko pred svetom uveljavili. Tudi sv, Roza bi mogla iti za vabami in klici sveta.Saj je bila tako prikupnega in čednega obra« za kot cvet. Zato so ji tudi dali v tamošnjem španskem jeziku ime Roza, kar pomeni po naše cvetlica ali roža. Toda, "kras kraljeve hčere je znotraj", pravi sv, pismo, To je tudi Roza vedela. Zunanja prikupnost brez notranje lepote je samo lepo okrašena grobnica. Duša mora biti predvsem lepa. Zato je že s svojim petnajstim letom napravila obljubo vednega devištva. Vedela pa je vnaprej, da jo bo« do starši silili v zakon, Kaj naj stori? S Čim naj prepreči dobro« hotne namene staršev? Dala si je na skrivaj odstriči lepe.in bujne Lase. S tem je hotela staršem povedati, da ne želi ugajati ljudem, torej tudi morebitnemu ženinu ne. Štev, 35,, Leto III. 29. avgusta 19^8.r, l^en post je bil tiste vrste,. kakršnega najdemo v življe¬ nju velikih svetnikov spokornikov. Nam, navadnim zemljanom se zdi tak post nemogoč ali vsaj nerazumljiv. Tu je pač na delu izredna bož= ja moč, ki pomaga do izrednih del tistim, ki jim je Bog v življenju vse, S to pomočjo božjo se je mogla sv. Roza tako postiti, da je vsako leto skozi ves postni čas použila samo po’pet citroninih krhljev na dan. K je^stopila v tretji red sv. Dominika, je strogost svojega življenja še povečala. Začela-je nositi spokoren pas in na glavi pod ogrinjalom skrito krono, oboje na notranji strani posejano z bodica= mi. Spala je na golih deskah,med špranje katerih je natresla črepi= nje. V skritem kotu vrta'si je postavili! celico, kjer je premišlje= vala nebeške reči in z veliko strogostjo, postom in čutjem mrtvičila telo, gojila pa duha in premagovala napade hudega duha, ki so mu po= sebno take izredno spokorne duše trn v peti. Mučena po nerazumevanju domačih, po bolezni in hudobnih je= zikih si je očitala, da se še vse premalo pokori. Skozi petnajst let je trpela po več ur skupaj veliko dušno razdejanje in zapuščenost, pa je vendar junaško prenašala vse te boje, ki so bili večkrat hujši od smrti. Pozneje pa je kot nagrado za vse to že na tem svetu začela uživati obilico nebeškega veselja, dobivala razsvetljenje po duhova nem videnju nebeških skrivnosti in gorela v angelskem navdušenju* To so tako imenovani^mistični darovi, s kakršnimi nagradi Bog svoje po= sebne izvoljence že. na tem svetu. Kek so njeno nenavadno spokornost in svetost žc za življenja‘kakor tudi' po smrti spremljali čudeži, jo je papež Klement X. proglasil za sveižhico-devico in ukazal, naj se po vsej sv* Cerkvi njen god praznuje 30. avgusta. Marsikaj je bilo v življenju sv. Roze Limonske tako izred¬ nega, in velike.gaj ; da je mogoče samo občudovati, no pa posnemati.Ven= dar pa na$ vsem življenje te južnoameriške svetnice kaže, kako velike žrtve je z božjo pomočjo sposoben nase vzeti tisti, ki se v življenju popolnoma za Boga odloči, Ali ne bo Bog prav tako rad pomagal grešniku,, da bo vstal in onemu, ki se bori s težkimi skušnjavami, da jih bo premagal, če ima resen namen, v vsem le Bogu služiti in njegovo sve= to voljo spolnjevati? Dalje nas življenje sv. Roze uči,(ja le po križu in pokori.vodi pot do poveličanja. Ona si je prostovoljno naložila težko, za nas neznosno pokoro, mi pa vsaj pokoro, ki si je nismo pro= stovoljno naložili, v zaslužno spremenimo s tem, da jo bomo potrpež= Ijivo nosili. Pa še nekaj. Sv, Roza Limanska nas uči, da povsod na božjem svetu deluje božja milost in da je povsod ijogoče Bogu služiti, če le človek stori, kar more storiti. Pa še več. CiLovek povsod more postati svetnik, ne le v toplo-resnem krščanskem okolju, ampak tudi v versko površnem in mehkužnem ozračju Južne Amerike, Na -POT NAM mj Svoj BLAGOSLOV Marija, ki pod križem si postala mati vseh ljudi, beguncev vseh usmili se, ki prosijo pomoči te. Na pot nam daj svoj blagoslov in brani nas sovražnikov, viharje greha in strasti po tebi naj Gospod miri. V tujino vodi naša pot, Marija, varuj nas nezgod! V trpljenju in nevarnosti zavetnica nam bodi til Pomagaj nam, Marija ti, srečnica si vseh milosti, ti vodi preko nas morja in v srcih varuj Jezusa! Štev. 35,,Leto III« ■ - 5 - 29, avgusta 1948« ■ V F/1T1M1 Te dni sem imel veliko srečo - romanje v Fatimo! Za tri dni. To je prav gotova milost Hiacinte in.Francka, katerima sem se vsak dan priporočal, odkar sem bolj podrobno .zvedel za fatimske do= godke in g. Dr* Zamjenu iz Rima posredoval fotografije za njegovo Imjižico o Fatimi, Odpotoval sem iz Egtorila proti Fatimi dne 2, VIII, (v pb= nedeljek), Spremljal me je tja I u c i j i n n eč ak Jožef Va« linho (Valinjo)’, salezijanec, ki'študira filozofijo “v Turinu, On je šel v.naš zavod Mogofores na duhovne vaje, pa se je en teden mislil ustaviti doma, preden bi nadaljeval pot, Ker je prav iz Aljustrel-a (Alžustrel), rojstne vasi Hiacinte in Francka ter Lucije (je sin Lu= cijine najstarejše sestre Marije), je bila odlična prilika za roma= nje,Boljšega in bolj poučenega spremljevalca si ne bi mogel želeti. Tudi dva nečaka Hiacinte 'in F r ancka sta stopila k salezijancem, le= tos bosta delala oba zaobljube 4- 15 * avgusta, Z Valinho-m sva ob 12,20 sedla na vlak Lisboa - Porto. Ne= kako ob 16 uri sva izstopila v Chao de Mansas, ki je najbližja po= staja za-Fatimo, Od Chao de Mansas do Cova da Iria, kjer stoji kape= lica Marijinega prikazanja, vozi kamion, Ob 18 uri smo bili .že v Co= va da Iria. Izstopila sva in odložila prtljago v hiši Lucijinih so= rodnikoVj ki so obenem Valinho-vi sorodniki. Hiša stoji tik ob cesti Postregli so nama z "aranžado", nato sva'pa šla takoj v "graben" (Cova = Graben), kjer sp je nad.hrastičem prikazovala Brezmadežna Devica. Na kraju prikazovanja stoji majhna kapelica, kakih 15 m x ^ 5 m. Visoka kake 4'm. Boljše rečeno je neke vrste barakica, le da j.e zidana. Na eni strani .je stebrič, ki. stoji na mestu, kjer je stal hrastič, na katerem je stala Brezmadežna Devica oh prikazovanjih. I Krashček so že prvi romarji posmukali in polomili veje, nato pa še ostalo. Na hribčku, ki se dviga nad' kotlino, stoji že lepa, nova ba= zilika, silno; visoka s še višjim stolpom, V notranjosti je dogotov= l.jen le glavni oltar. Zvonov bo 17, Že zdaj je več zvonov v zvoniku, ki vsako uro zvonijo fatimsko himno: • A treze de Maio (Trinajstega maja Na Cova da Iria v Irijski globeli Apar^.eu. brilhando se je prikazala v svetlobi (bleščeč se) A -Virgem Maria Devica Marija) Ave, Ave, Ave Maria! etc. Na obeh straneh kapelice prikazovanj so zgradili velike bolnišnice. 1 » okroglo poslopje z mnogimi pi= parni na zunanji strani zidu. Nek= daj je bil tam preprost izvirček vode, kamor so pastirji vodili ži= vinico napajat. 2 - 2 .= bolnišnice. Obličje kotline je že močno spremenjeno. Kjer so prej ras^ le oljke in južni hrasti (ne taki kot rastejo pri nas . Ti hrasti o= hranijo vse leto zeleno listje, deblo je temnejše, listi imajo ob robovih bodice, drevo ne zraste tako veliko kakor naši hrasti. Tudi naš hrast tu raste, a je. redek. Naš hrast imenujejo tu "carvalho" kar val j a)., južni hrast pa se imenuje "azInheiraU (azinjeira), tam je zdaj prostrano dvorišče, le. nekaj starega "grabna" je še ohranilo prejšnjo obliko,. Pokrajina je slikovita kakor Slovenske gorice ali Štev. J ^ « j Loto ILI, - 6 - 29 -> avgusta' 19 d- 8 ~, dolenjski griči, a vsa kam-nitaji pristen Kras, le da je posejana z 'oljkami, ki so glavno bogastvo -prebivalstva, S katerega koli višje- ga mcjsta se odpre odličen razgled. Zlasti je romantična pot iz Chao das Mansas v Cova da Tria,^vsa v vijugali, na robu strmih pobočij, da marsikateri romar kar zamiži, ko avtobus drvi po tistih klancih; v Stopila sva najprej v kapelico, da pozdraviva Roženvensko Mater Božjo, kateri je kapelica posvečena na Njeno izrecno željo, Potem sva šla v ^bolnišnico, da- se informirava zaradi moje maše za drugi dan, Določili smo za mašo čas 7,30. Nato sva šla. v salezijan¬ ski zavod, ki stoji ne daleč od tam, prav ob cesti. Zaradi pomanjka¬ nja osobja (zlasti pa vode) salezijanci zaenkrat nismo prevzeli zavo- da, čeprav je naša last. Vzeli so ga od nas v najem očetje misijonar- ji odConsolata (iz Turina), ki zidajo blizu Irijske globeli veliko semenišče za svoje bogoslovce ter obenem več stanovanjskih sob za duhovnike ~ romarje, Ker stanujejo v našem zavodu, imajo obveznost sprejeti na stanovanje salezijance, ki pridejo na romanje v Fatimo* Tako sem.se tudi jaz tam javil in so me ljubeznjivo sprejeli ter mi postregli, kakor so mogli in znali. Dali so mi sobo prav blizu Irij- ske kotline - morda eno minuto daleč ali kvečjemu dve. Prav tisti ve= čer so končali kongres učitelji- in učiteljice osnovnih šol. Zbralo se jih je kakih 800 iz vse Portugalske. Ponoči so imeli lepo proce- sijo s svečami. Globel je kakor nalašč za take procesije-. Drugi dan sem ob 7,30 maševal v kapelici.Eoženvenske Ma= tere Božje (= kapelica prikazovanj). Stregel mi je pri maši že orne- njeni Lucijin nečak Valinho. Po maši sva šla k Lucijinim sorodnikom, ki imajo hišo tam blizu. Dali so nama zajtrk. Od tam naju je pot pe= Ijala v.Fatimo kake pol ure daleč od Cova da Iria, V Fatimi sva naj= prej obiskala pokopališče, kjer počivata v skupnem grobu Hiacinta in Franček, Grob je prav blizu vhoda, na dt'sno, Pokriva ga nekaka kamni- ta -rokev. Na grobu je napi3: "Aqui repousam os restos mortais de Francisco c Jacinta a quem Nossa Senhora apareceu” - M Tu počivajo smrtni ostanki F r anca in Hiacinte, katerima se je prikazala Naša Go¬ spa." Na levi steni nagrobnega spomenika je vdelana fotografija treh .pastirčkov: Francka, Lucije in Hiacinte. Srpča, da je nagrobna ploš= ča iz kamna, sicer bi že zdavnaj izginila. Se zdaj je je vedno manj, ker romarji krušijo robove grobnega spomenika in odnašajo za spomin koščka kamna. S pokopališča sva stopila v fatimsko cerkev, ki stoji nasproti pokopališču. Notranjščina cerkve ni več ista, kakor je bila ob času prikazovanj, ker je bila pred par leti prenovljena. Blizu cerkve je šola, v katero so hodili trije pastirčki. . *v3 - * , Domačih duhovnikov sto niso šteli mod mišijonarje.Laj je za misijonarja veljal po roman- tičnih pojmih tisti, kdor je za = pustil domovino in’ odšel v tuj ne = znan kraj med' pogane. Domači du = hovnik pa ne zapusti svoje domovi= ne, ampak ostane med rojaki. Zato so ga ponižali in mu vzeli naslov misijonarja. - Po pojmovanju Cer- kvo pa j-e prav tako misijonar, kot Evropejec. Le ta razlika je,da je Piše salezijanski misijonski brat Joško Krama r, BURMA, Prav lepa vam hvala za vaša poročila o žalostnih dogod- kih, ki jih je preživela naša u= boga domovina v zadnjih letih. Toda še bolj žalostno je to, da strahot in nasilij še ni konca, da hrabri Slovenci še vedno tr¬ pijo in prelivajo kri za domovi- Štev. 35.,Leto III, - 7 - 29 , avgusta 1948, navadno še sposobnejši, ker bolj po* zna naravo svojih rojakov, njihove posebnosti in je ves zrasel z njimi, medtem ko tuj misijonar ostane vse življenje več ali manj tujec, Ko pa je misijonsko delo v kakšnem kraju dovršeno,,, pa seveda preneha biti domači duhovnik misijo* nar in postane duhovnik - dušni pa = stir, kot so pri nas, S a j takrat tu* diEvropejec preneha biti misijonar¬ ka j ti ni misijonar zato, ker je pri= šel od d§leč, ampak zato, ker gradi Cerkev, Ce pa je že zgrajena, ni več misijonar, lahko gre v domovino. Ge pa ostane^tam, je samo še duhovnik,ki se pridruži domačim duhovnikom, Kekaj podobnega je bilo pri nas v Dalmaciji. Tam je^pomanjkanje duhovnikov, pa so šli naši duhovniki v dalmatinske ško¬ fije, Seveda s tem niso postali mi= sijonarji, ker je Cerkev tam že utr* jena. Končno še vprašanje: Al i so misijonarji redovni bratje in sestre ? Prav za prav je .pravi misijonar le du= Dovnik, kaj.ti le ta more v svoji du= liovniški službi presajati Cerkev, Saj jo nekako v svoji osebi prenese v po* ganske kraje in z njim začne živeti prava Kristusova Cerkev med pogani, Vsi drugi redovni bratje in zlasti sestre pa so njegovi misijonski po = močniki. Zato jih lahko imenujemo kar misijonske brate in sestre. Če pa na« stevarno vse hkrati, rabimo tudi iz* raz "misijonarji" in "misijonarke". Tako smo mogli na zdravem temelju vsako stvar postaviti na svo* je mesto. Morda bi tega ali onega bolj navdušil opis očarljive pokrajine, po kateri hodijo v nadčloveških naporih misijonarji in krščujejo in spre,'era* cajo, A kaj nam pomaga navdušenju in čustveno razpoloženje, če pa našo miš* ljenje ni resnično. Gre nam za r,sni* co. In verujmo, da bo za vse bolje, če bomo na resnici gradili svoje navdu* š enj e• Kaj je lepšega kot to, da smo spoznali veličino Cerkve in veli* cino njenega poslanstva, vse sloni na Cerkvi. Ker dina pot k zveličanju in ustanovil k a t o 1 i š siti misijonsko delo, da Zdaj vemo, da je Cerkev 0 = jo je Kristus k o, mora vr= bo res povsod ustanovljena, povsod razširjena, pov= ne in sveto vero. V tukajšnjih časopisih se vedno bere o kru* tih obsodbah naših dobrih Slo= vencev in o umazanih zahrbtnih napadih na naše duhovnike, 0 zaplenitvi in o požigu Misijon* ske tiskarne in je že pisal e* den naših sobratov iz Portu* galske, in to je bilo tudi žad* nje pismo domačin pred japonsko okupacijo. DVANAJST BOMBARDIRA NJ. Kakor veste, se je za nas začela vojna v začetku decembra 1941, Toda v MANDA = LATU smo imeli mir vse do fe= bruarja 1942, ko nas je zajel prvi lahen zračni napad deve* tih letal, ki pa je zadostoval, da smo zaprli vse šole in šli na pot begunstva. Takoj v zečetku voj* ne so nam (oblasti : odvedle v Indijo (mi smo v Burmi) 4 m la* de misijonarje, kjer so .jih- vtaknili v koncentracijska ta* borišča. Izpuščeni so, kakor ' čujemo, šele danes po skoraj petih letih internacije,: k o 11 * cem meseca jih pričakujemo v Mandalayu, Lahko si predstav* ljate, kako nam je bilo, ko si je moral vsak od preostalih,že itak preobložen z delom, nap ro¬ titi še delo enega odpeljane* ga, in to v najhujših razme* rah, Na misijonu smo' namreč o* stali samo štirje, dva duhov* nika in dva brata. Mnogi so se z mladino morali preseliti po tem prvem bombardiranju v drug kraj. Na sveto noč nismo imeli polnočnice, ker smo bili v vedni nevarnosti pred zračni* mi napadi. Vendar se je v mestu življenje še prav živahno razvi= jalo vse do 3. aprila. Ta dan desetih dopoldne, ravno najbolj pol* Dcbneli japonski v četrt ure spre* menili eno kvadratno miljo me* sta v eno samo veliko grmado, in to prav središče mesta.Di* rektno je bila zadeta tudi pa so okrog ko so ulice ne ljudi, bombniki in Štev, 35., Loto III, 29 , avgusta 1948, sod utrjena. Zato se morajo vsa naša bolnica in samostan Indijskih čustva, vse naše navdušenje, vsa na« sester, od katerih sta bili dve ša misijonska gorečnost zliti v enoj ubiti, poleg njiju pa je še ena v ljubezni do te tako slavne, tako zgorela v cerkvi sv.Frančiška, lepe, tako ljubeče Cerkve, (Konec), ki je tik bolnice in je bila - - - - v tudi porušena. Prav tako je zgo= rela tudi stolnica, škofijska palača in prokura.Ogenj je zajel vsa po= slopja prav do naše šole, a šolo pustil nepoškodovano, Žalostni prizori so se nudili v tem tako težko prizadetem delu mesta. Ceste so^bile posejane z napol sežganimi človeškimi trup« li£ to so bili nesrečneži, ki so že med bombardiranjem bežali iz go= recih hiš, toda kamorkoli so se obrnili, povsod so naleteli le na 0= genj in tako begajoč po ulicah so žalostno končali svoje življenje. Povsod si tudi videl bežati na pol zgorele konje ? vozove in avtomobi« le. Preko cest so ležala obžgana 'drevesa, električni drogovi in zo = gljenelo tramovje zgorelih hiš« (Nadaljevanje). Ko ga je gledal tako vsega zanemarjenega, se mu je v srce zasmilil in premišljeval je, kako bi mu pomagal. Ni vedel izhoda:sam ni imel niti sredstev niti možnosti, da bi pa našel kakega dobrotni« ka, ki bi bil pripravljen pomagati, ni imel upanja. Dogodilo se je, da ga več dni ni'videl hoditi po mestu. Po« iskal ga jo v njegovem stanovanju; Našel ga je v postelji brez po« strežbe, bolnega, zanemarjenega. Bil jo brez hrane, edino, kar je imel, je bilo nekaj cigaret, ki jih je kadil ip. z njimi pokvaril ves zrak v sobi - edino,"kar bi mogel uživati brezplačno. Ko je Strniša vstopil, je butnil vanj val pokvarjenega zra« ka. Odprl je okno, "Kako je s teboj, prijatelj?” Janko je samo zamahnil s svojo tanko in belo roko. Strniša je vzel stol in sedel poleg njega,.. Janko je topo zrl v strop. Zdaj pa zdaj je segel pod vzglav« je po robec, votlo zakašljal in izpljunil krvav sluz. Za svojo sumnjo je imel sedaj Strniša jasen dokaz: Janko ima odprto tuberkulozo s "Kdaj si nazadnje jedel?"' je vprašal Janka. "Se ne spominjam več", mu je odgovoril s slabotnim, komaj slišnim glasom, "Se kaj^potiš?" "Vse noči sem premočen-od potu," "Se kaj preoblačiš?" "Se nimam v^kaj." "Kako se počutiš?" "Dobro, zelo dobroi Ležim in čakam, da me reši smrt,". Strniša je vstal. Premagalo ga je ganotje, pa ga je bilo sram, da bi to opazil bolnik, zato je vstal in se obrnil od njega. V tem trenutku je sklenil pomagati z vso svojo močjo tovarišu iz bede. Šel je takoj na delo. Najprej je nekoliko pospravil po sobi, popravil bolniku posteljo, nato se pa poslovil in dejal, da se kmalu vrne. Najprej je stopil po zdravnika, nato mu je oskrbel pet ob« rokov močne hrane za vsak dan. Toda vse to je komaj zadostovalo za prvo pomoč. Janko je potreboval mnogo več. (Dalje prihodnjič). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.