Štev. 10.                     V Ljubljani, 1. vinotoka 1918.                    Leto XIX.
^-LL Lovec. 3~~.
Izkušen lovec, moš bradat,               nllkradel mnogo si kokoš,
na lov gre v hosto na zverjad.        odslej nobene več ne boš!
Ob njem Čuvaj koraka — pes,         Bal tebe se je vsak golob, ki gospodarju vdan je ves.               mirno bo živel odsehdob!" —
Na plen lisjak baš ide svoj,             Tako pes zvesti govori,
potneri lovec nanj takoj.                  žival pred lovca polozi.
nPif, pafl" po hosti zadoni,             Nasmehne lovec se nato,
lisjak star ustreljen leži.. .              Čuvaja boža prav Ijabo:
nLe teci, teci mi, Čuvaj,                    nTi storil svojo si dolžnost,
tatu prinesi mi sedaj!" —                doma dobodeš lepo kost!
Odbegne pes, sledeč po tleh,             Sem v torbo pride zdaj lisjak,
in že lisjak mu je v zobeh.              a v pipo hajdi mi, tobak!.. .
Takol — Zdaj pa naprej, ČuvaJ, in Bog še nama sreče daj!" —
Janko Leban