Letnik 2.
Maribor, petek 13, junija i919.
Siev, 132.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem, na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
.	.	četrtletno	K	16'50.
(-e 51 pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5-—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Osvoboditeljem našega Ko-
Kakor za časa turških bojev, prav-tako so se navalile nemške nedisciplinirane čete v naš slovenski Korotan ter ga podjarmile z ognjem in mečem. Kamor je stopil nemški vojak, tam sta zavladala groza in trepet. Razrušene, požgane, oropane hiše, opustošena polja so kazala pot, po kateri je šla nemška vojska. Obupan je bil slovenski narod, ki je bežal k bratom na jug, na vzhod . . In vsa domovina je zatrepetala. Naši fantje, naši možje, vajeni dolgoletnega boja za mačeho Avstrijo, so dvignili glave ter stisnili pesti, v svesti, da gre za našo rodno mater, da gre za našo staroslavno Gosposvetsko polje.
Vojaška oblast jih je klicala pod orožje za dobo šestih tednov. In lahko trdimo, da se jih je velika večina odzvala z veseljem s pravim, iskrenim navdušenjem. Kmetovalec je odložil svoj plug, rokodelec svoje, orodje, uradnik svoje pero in vsi so prijeli za orožje v svesti si, da je domovina v nevarnosti. Ko so se zbirali ti naši vo-
Davorin Žunkovič:
0 naših krajepisnih imenih.
V 44. štev. »Straže« me kliče g. kazn. kurat Matija Ljubša na odgovor o pomenu besed »bor, krem, mar« v staroslovenščini, ker je ime »Maribor« baje še le 1. 1861 nastalo. Temu rad ustrežem, tembolj kpr je to tudi širšemu občinstvu treba pojasniti. Da se Pa v tesnem okviru podlistka ne da kaka obširna znanstvena točka pogovoriti, o tem pa itak ni dvoma.
Prej pa ko o tem predmetu govorim, je treba odstraniti krivo nazorje, kakor da bi bil jaz osebno napadel g. Ljubša zarad njegove anonimnosti, ker po mojem pravnem čutu napad na anonimno osebo sploh ni oseben, in'mislim tudi, da mi b° vsakdo, kateri me pozna, verjel, da mi imenoznak M. L. sploh do sedaj ni bil znan, ^ tudi ga mogoče vsi ljudje poznajo, laz f pri tej priložnosti sploh proti naši nelep navadi ostro nastopil, češ, naj se vsak podpise, kdor ima javnosti kaj resnega raztolmačiti, in to posebno pri znanstvenih predmetih. lo pa je bil zgolj narodno-vzgojevalen nasvet, koiega še enkrat povdarjam: podpiši m o s e l n imeli bomo gotovo več kot polovico manj domačih spak in prepirov!
jaki, ni bilo potrtih, žalostnih obrazov — glave pokonci in sveto navdušenje v očeh: Videli so dolge vrste zbeganih bratov in sester, ki so prihajali s Koroške ter pripovedovali o grozodejstvih* ki so jih tam vršili nemški vojaki, tedaj jim je zavrela kri. Dobena moč bi jih ne zadrževala, da bi ne pohiteli reševat svoje brate, svoje sestre, reševat svojo lastno domovino pred nadaljnim prodiranjem nemških barbarov.
Prihiteli so pa tudi naši bratje Srbi, utrjeni v dolgoletnem, krvavem boju za spas svoje praslavne domovine, prihiteli so bratje Hrvati, da rešijo oni del našega kraljestva, kjer so bili kronani prvi slovenski vojvode. In na tem svetem kraju naše domovine se je prvič dokazalo dejansko v obrambi domovine ujedmjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kakor vihra je šla naša armada pod spretnim vodstvom častnikov, na čelu jim generali Jankovič, Maister in Smiljanovič, proti nemškim tolpam, ki so se prestrašili tega navala ter se umikali korak za korakom, zapuščajoč za seboj orožje, puške, strojnice, topove
in porušene ter opustošene domove slovenskih Korošcev. In danes vihra na Gosposvetskem polju zastava našega troedinega kraljestva, kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pa tudi Celovec, to staroslavno stolico Koroške, so zavzeli naši junaki ter razvili tam svoj prapor.
Vsa domovina z največjo hvaležnostjo in ljubeznijo gleda na Vas, osvoboditelji našega Korotana. Nemški sosed se pa trese jeze in groze, ker mu tam v Parizu narekujejo smrtno obsodbo, ki jo bo moral sam podpisati — rad ali nerad. V tej svoji jezi in onemoglosti pa preži še vedno na naši meji ter skuša vdreti v našo domovino, kjer bo pridna roka našega kmetovalca izvabila naši plodoviti zemlji dovolj kruha za ves naš narod.
Iskreno veseli vso domovino, da hočejo naši junaki še nadalje ostati na braniku. Tudi oni nočejo iti doma, ki jim je potekla šesttedenska doba vojaške službe. Zavedajo se svoje dolžnosti napram domovini, ki je še vedno v nevarnosti.
Prav posebno smo pa ponosni, da
Staroslovenske besede »bor, krem, mar« sem pa sploh že razložil v knjigi »€tymo-logisches Ortsnamenlexikon« (Kromerjž, 1915). Kdor .te jezikoslovno-zgodovinske razprave čita, bo menda h koncu, če tudi ne rad, pri-poznal, da je na staroslovenščini teh izrazov vendar nekaj resnice. Seveda pa je predpogoj k razumevanju tega, da je postanek in razvoj krajepisnih imen sploh znan, kajti potom spoznanja tega postanka in razvoja smo prav za prav še le prišli na to, da so Starosloveni evropski pranarod, da se torej niso nikdar priselili v Evropo, temveč da so sedeli od začetka tukaj kot prastanovalci.
Sploh bi ne bilo toliko nesporazumljenja pri nas v vprašanjih o Staroslovenstvu, ko bi se kaj več znanstvenega čitalo in pri tem tudi kritično mislilo. Naši učitelji so nam morali do sedaj o naši preteklosti seveda to pripovedovati, kar je nemška oblast zapovedovala ; ali ta doba je vendar enkrat že za nami, in od zdaj pa že smemo očitno izgovoriti, da je to vse bila laž in prevara, in da je resnica popolnoma drugačna.
Prišel je čas svobode in treba je, da se začnemo temeljito preučevati in potem se bomo tudi sami prepričali, da je nemško ime »Marpurch, Marburg« nastal še le iz prvotnega »Maribor«, kajti oblika »Maripurch« iz 1, 1366 ni nič drugega kakor ponemčena
oblika »Maribor«, in se je po istih zakonih ponemčevanja razvila, kakor n. pr. »Brandenburg« iz prvotnega slovanskega »Branibor«. Če pa je 1. 1861 kdo to ime prvokrat izgovoril, potem ga je že tudi kje slišal ali čital, in ga je s tem samo obnovil, slično kakor že danes pišemo »Straža« mesto »Strass«, ker prej sploh nismo imeli več prilike, to ime v slovenski obliki pisati.
Prvotno ime je namreč pri starih naselbinah v Evropi skoro vseskoz slovanskega izvora, kar je popolno naravno, kajti znano nam je še, kako je bilo slovansko prebivalstvo s časom povsod izpodrinjeno. Tej trditvi naj služi v premislek samo par slučajev iz zgodovine. — Carinski red 1. 906 še govori o Slovencih in Nemcih na Bavarskem posebej; za vsako narodnost so bili posebni predpisi. — Salamo ben Isaak (roj. 1040, umrl 1105) je še moral nuditi pri pouku učencem vedno slovenske izraze za one besede, kojih v francoščini -niso razumeli, in navaja v svojih spisih tudi precej takih izrazov. — L. 1307 je knez nemškega vitež-kega reda na Pomorskem prepovedal »vendsko« govoriti, sicer se plača 3 marke globe, rn 20 let pozneje (1327) je njegov naslednik to že s smrtno kaznijo poostril. — Okoli 1. 1330 se je v vojvodini Anhalt prepovedalo zanaprej pri sodniji slovensko go-
Sfraa 2.
Misrtbof sk.rec.
se med temi branitelji nahajajo vojaki našega mariborskega pešpolka in pa celjskega pešpolka in da bodo še nadalje tvorili nepremagljivo steno proti vsakemu poskusu sovražnika, vdreti v naše ozemlje. Še kratek čas in potem bodo v Parizu jasno in določno odka-zali Nemcem, doklej sega njihova oblast. Do tistega času pa, naši vrli junaki, ostanite na braniku svoje domovine.
Mariborsko slovensko žensko društvo.
Dne 26. p. m. je ustanovilo zavedno žen-stvo ^Mariborsko slovensko žensko društvo." Društvo obsega vse ženstvo brez razlike strank in slojev okraja mariborskega in njemu sosednih okrajev.
Ustanovni občni zbor so sklicale narodne žene pod vodstvom gospe Maistrove. Zborovanja so se udeležile žene in dekleta v lepem številu. Pozdravila jih je prav lepo gospa Maistrova; povdarila je potrebo ženske organizacije in označila delo, ki čaka naše društvo. Po pozdravnem govoru so navzoče enoglasno izvolile gospo Maistrovo za predsednico. Nato se je izvolil odbor: za podpredsednico ga. Majcenova, za tajnico ga. Lipoldova, za blagajničarko ga. Kodermanov*, odbornice so pa: ga. Čepičeva, ga. Irgoličeva, gspdč. Neratova, ga. Planinšekova, gspdč. ravnateljica Stupca, ga. Verlijeva in gospdč. Vertnikova. Potom glasovanja se je določilo, da bo naše društvo samostojno ter da bo stalo izven političnih strank.
Po končanem ustanovnem občnem zboru s« je priglasilo veliko število članic in prigla-šajo se še vedno. Na vse ostale žene in dekleta severnih krajev naše domovine pa upravljamo še tem potom pozdravne besede naše predsednice: „Združimo vse svoje moči v blagor svojega naroda, v njegov kulturni in socijalni procvit!"
Dokler je bil Maribor last Avstrije, je bil delokrog zavedni Slovenki zelo omejen Dokazala je svojo narodno zavest le s tem, da je pošiljala svojo deco v slovenski otroški vrtec in tista dva slovenska razreda, ki jih je v samostanu osnovala družba sv. Cirila in Metoda. Sodelovala je še pri narodnih zbirkah in prireditvah in to je bilo vse. Razmere so se izpre-menile. Maribor je naš. Treba bo pa še mnogo dela prej, ko se poravna vse, kar je skazila večstoletna nemška vlada. Slovensko ženstvo se tega zaveda ter se je združilo v močni or-
ganizaciji, ki naj pomaga možem pri narodnem, kulturnem in socijalnem delu.
Predvsem si je društvo stavilo v nalogo skrb za mladino. Ker pa je prvi pogoj zdravega naraščaja dobri dom, bo društvo posvetilo veliko pažnje revnim domovom in tistim, ki jim je poverjena vsa briga in skrb za domača ognjišča:	slovenski ženi, materi. Pomagati ji
hoče z nasveti (brezplačni podučni tečaji, in predavanja), pa tudi dejansko, v kolikor bodo društvu na razpolago gmotna in druga sredstva. Isto skrb bo posvetilo društvo mladini — usko-čilo bo pa povsod drugod, kjer bo treba pomoči.
Naše delovanje bo prežeto kulturnega stremljenja. Širilo bo zdra,e nazore povsod, predvsem tara, kjer mori boj za obstanek duševne zahteve.
Vodilna misel vsega našega dela bo pa narodni ponos. Ne nestrpnost, zavedno delo bo rešilo, kar je uničeval nemški režim in Slovenec bo mirno in samozavestno stal na severnem braniku Jugoslavije!
Naše delo pričenja. Sestrski pozdrav vsem jugoslovanskim ženskim društvom !
£] Političen pregled.
Finančni minister v Zagrebu. Zagreb, II. junija. Včeraj je došel semkaj finančni minister, dr. Momčilo Ninčič, v spremstvu 6 referentov finančnega ministrstva. Kakor se sodi z ozirom na to spremstvo, namerava finančni minister urediti več stvari. Govori se, da je došel radi izmenjave misli z našimi denarnimi zavodi glede ureditve valutnega vprašanja, davkov in carinskih zadev. ‘
Italijani se čutijo za poražene. Tržaška „L’ Era Nuova“ z dne 9. junija 1919 piše: Celovec! Že par dni ni več to ime za nas navadna geografična beseda, pač pa neznosno poniževanje. Celovec leži v premagani Avstriji, komaj za streljaj od nas oddaljen. V njem je središče edine železniške proge, ki spaja Italijo in Trst z Nemško Avstrijo in Češko; le malo kilometrov je oddaljen od Beljaka; leži tedaj iz dvojnih vzrokov na ozemlju, na katerem ima Italija glasom točk premirja pravico do kontrole in v slučaju potrebe do vojaške okupacije. Na Celovec, ki ga branijo avstrijski Nemci, so se torej vrgli Jugoslovani z večtedensko ofenzivo po natančnem načrtu. Vest o zasedbi Celovca po jugoslovanskih četah nas ni iznenadila. Čet-
par jugoslovanskimi stotnijami in s par kanoni; Italija pa je država, ki je zmagala in razbila celo avstro-ogrsko armado, katere del so bili Jugoslovani. Tedaj — nesmisel položaja je velik, je celo grotesken. Človek se mora smejati in si gristi roke 'obenem.
Orlando odpotoval na italijansko mejo. Pariz, II. junija. Pariški listi poročajo, da se je italijanski ministrski predsednik odpeljal iz Pariza na italijansko mejo, da se tam posvetuje z ministrskirr podpredsednikom Colosimo o jadranskem vprašanju. Predno je Colosimo od-potoval iz Kima je bil v avdijenci pri kralju. Orlando bo poročal Colosimu tudi o notranjem položaju v Italiji. V splošne,n se sodi, da jadransko vprašanje še ne bo tako kmalu rešeno, če tudi italijanska javnost z nestrpnostjo pričakuje rešitve.
M
Dnevne novice.
E
Nemška skrb za nas. Kadar Nemcem preti kaka nevarnost, tedaj skušajo njihovi listi vso pozornost čitateljcv obrniti na vse drugo. Ravnotako je sedaj. V St. Germainu poje mrtvaški zvon Nemški Avstriji — nemški listi pa prinašajo dolgovezne članke o dozdevni nezadovoljnosti pri nas Slovencih. Tako pravi „Tagespost": „Dočim so bili Slovenci piej navajeni, da jih je vlada negovala kot otroke in da so dosegali s pomočjo svojih parlamen-taričnih voditeljev vse mogoče gospodarske prednosti, prihajajo zdaj pri vsakem koraku na težkoče, ki najneugodnejše učinkujejo na njihove gospodarske razmere." Potem seveda na spreten način izrablja neumestne napade Antona Kristana na beogradsko vlado tei slika gospodarski položaj v naši državi v najtemnejši luči. Namen teh izvajanj je prozoren. Prvič hoče, kakor zgoraj omenjeno, vso pozornost odvrniti od dogodkov v St. Germainu, drugič pa hoče še vedno loviti kaline v naši državi. Morda se ji bo prvi namen posrečil, drugi se ji prav gotovo ne bo. Naše gospodarske razmere so za sedanje čase popolnoma zadovoljive. Celo treznejši Nemci danes priznavajo, da naša držaya daleč nadkriljuje Nemško Avstrijo in prav nič ne žele čez mejo. Poslušajmb le besede dr. Rennerja, s katerimi odgovarja na antantne mirovne pogoje ter prosi usmi.jenja. Dr. Renner pravi: „Kar še ostane od Nemške Avstrije, ne more več živeti. Obstojala bi le iz alpskih dežel in glavnega mesta Dunaja, kjer stanujeta od šestih milijonov prebivalcev dva milijona in ki bo vsled izločitve iz prejšnje monarhije neprimerno bolj oškodovan, nego katerikoli del bivše države. Ta nova država (namreč Nemška Avstrija) bi mogla pridelovati le en četrt za svoje prebivalstvo potrebnih živil in bi morala dobivati tri četrtine od zunaj.
vorica pariške konference je zaukazala avstrijskim Nemcem in Jugoslovanom skleniti Nadalje bi morala na leto kupiti dvanajst mili-premirje in ni prejudicirala komu izmed ijonov ton premoga, dočim znaša lastna pro-
voriti itd. — Kakšen jezik so torej tam prej govorili, slovanski ali nemški?! — In kako so njihove naselbine poimenovali ? Gotovo tudi v svojem slovanskem jeziku! — Kaj je torej prvotneje: »mar« ali »Mark«; »bor« ali »bourg, burg«; »gran« ali »Granze«; »bič« ali »Peitsche«; »koča, kuča‘‘ ali „Keusche“; »Bistrica" ali „Feistritz“; „čret“ ali „Tschretten“; „Tinje“ ali „Taynach“; „Val“ ali „Faal“; „Branibor“ ali »Brandenburg"; „Ratibor“ ali „Rattenburg“; »Maribor" ali »Mariburch" ?! — ,,Da se je pa ime »Strnišče* iz »Stern-tnal se le pred par meseci v Ljubljani izcimilo in da je dobilo v Ljubljani tudi uradni žig, to nam je vsem znano. Naj pa bo Bog tem slovenskim grešnikom ravnotako milostljiv, kakor onim Nemcem, kateri so iz „vas Zupa“ napravili uradno ime „Wassersuppen' ali iz „Razvina“ — „Rosivein“J
obeh bo pripadalo to mesto. Jugoslovani, ki so se naučili smatrati se za Benjamine Francije, Anglije in Amerike, so se požurili in niso ubogali. Pariška konferenca je spet enkrat brez avtoritete; ker pa služi nepo-■ slušnost spletkam gotovih velevlasti, ki se za [to ne brigajo; da, celo hujše: le-te cenijo to | epizodo jugoslovanskega nasilstva in vstajo | in otvarjajo razgovor, komu naj bi Celovec •pripadel! V svojo dobro so mogli Jugoslovani 'takoj položiti na tehtnico dovršeno dejstvo. ; Marsikatera velevlast, namesto, da bi jih kazno-' vala, jim bo hotela pomagati preobraziti dovršeno
zahteval plačilo za to. Italija pa se ne more i delati, kot da bi jo to nič ne brigalo. Tedaj, —
1 doklej bo morala Italija dopuščati slično nad-•vladje? Pomislite I Celovec je neoporečno nemško j mesto, na katero se Jugoslovani ne morejo z j nobeno pravico sklicevati. Celovec nima za ’ njo drugega pomena kot da nadzirajo progo, ki .spaja Nemško Avstrijo in Češko z Italijo. Vojaške operacije proti Celovcu so tedaj obrnjene edinole, čeprav po ovinku, proti Italiji. Poskus, dati Jugoslovanom Celovec in s . tem kršiti pravico narodnosti, je obrnjen naravnost zoper Italijo. Celovec je bil osvojen'3
dukcija komaj dva milijona. K temu pridejo potrebne sirovine in številni industrijski predmeti, na katerih uvoz smo navezani. Mi ne moremo kriti potrebnega uvoza z izvozom naših izdelkov, ker so nam z nemškimi ozemlji Češke, Moravske in Šlezije odtrgali skoro vso našo eksportno industrijo. Obenem bodo naši transportni pripomočki financielno in obratno-tehnično uničeni. . . Ker smo izgubili nemško-češka kopališča in na južnem Tirolskem, izgubimo tudi inozemska plačilna sredstva, ki jih prinaša tujski promet v državo. Mi bi torej ne mogli plačevati uvoza, od kojega odvisi pre-
j dejstvo v stanje, ki se bo imenovalo ironični hrana in delo prebivalstva. Zdaj živimo od — pravica. — Kdor je posodil Jugoslovanom svojega zelo zmanjšanega kapitala ... Mi smo i orožje za ofenzivo na Koroškem, bo gotovo na to nakazani, da dobivamo živila, premog in
drugo blago iz držav, nastalih na ozemlju monarhije . . ." Tako je torej z Nemško Avstrijo. Svetujemo gospodom v Gradcu, naj se brigajo za svojo državo in naj pometajo pred svoji® pragom, mi si bomo že tako postlali, da bo mo dobro ležali.
Kmetska Jugoslovanska Stranka. 2»•
četkoma tega mesta so v Ljubljani ustanovil' novo politično stranko pod imenom >Kmetska Jugoslovanska Strankac. Ne poznamo ustanov'" teljev te stranke Eno pa pribijemo danes. Kmetska Jugoslovanska Stranka naj nikar n« razdira in ruši tega, kar je s trudom te*p®
zadnjih let organizirala in združila J. I). S Ako hoče nova stran a dobro slovenskemu kmetu in jugoslovanskemu narodu, naj začne svoje deio tamkaj, kamor dosedaj organizacija J. D. S. še ni segla. Ako bo nova stranka širila svoj iist, ga hoče izdajati, tamkaj, kjer je gospodoval dosedaj »Domoljjb« ali »Slovenski Gospodar«, bo njeno delo uspešno in hvalevredno. Ako bomo videli, da je zastavila nova stranka svoje delo v teh smereh, je bo lahko brez predsodka pozdravil slovenski kmet in jo bomo tudi mi priporočali. Ako bi se pa nova stranka pehala le za tem, da bi prevzela na deželi prisiaše J. D. S. in njihove organizacije, pa bi njene opravičnosti nikakor ne mogli uvideti. Cim bomo videli, da je nova kmetska stranka življenja zmožna in da je zlasti sposobna z uspehom Orati na kmetih politično ledino ter ustvariti in vzdržati nekaj boljšega od obstoječega, bo J. D. S., ki šteje danes čez 20 000 organiziranih članov in predstavlja v parlamentu in v državi veliko politično moč, govorila tako, kakor je treba da govori politična organizacija, katere edini namen je dovesti naš narod v srečnejšo bodočnost. Dokler pa takega dela ne bomo videli in dokler se ne bomo prepričali, da se bo moglo to delo vztrajno vzdržati, pa svetujemo našim pristašem in našim bralcem, naj se drže J. I). S. in svojih že preizkušenih in upeljanih organizacij!
Imenovanja. Pri mariborskem okrožnem sodišču so bili imenovani za kancliste nadoficianta Martin Trojner in jurij Karba ter oficianta Viktor Bonča in Fr. Korošak.
Učiteljem s Koroškega. Učitelji in učiteljice, ki so morali izbežati s Koroškega, oziroma niso mogli nastopiti službe radi napade nemško-koroških čet, naj takoj odidejo na svoja službena mesta. Tisti, katerih službena mesta so zasedena še po Nemcih, oziroma so v nevtralnem pasu, naj javijo takoj telegrafično svoje naslove Višjemu šolskemu svetu.
Državno nadzorstvo. Deželna vlada za Slovenijo y Ljubljani, oddelek za trgovino in obrt, je stavila pod državni nadzor »Leitersberger Ziegelfabrik« Dervvuschek Fr. v Mariboru in imenovala nadzornikom dr. Milana Gorišek-a, odvetnika v Sv. Lenartu v Slov. Goricah, ter »Mellingberger Ziegel-vverke« R. Kiffmann, U. Nassimbeni v Mariboru in imenovala nadzornikom dr. Irgolič-a, odvetnika v Mariboru.
Podružnica urada za trgovino in obrt pride v Maribor, kakor čujemo, Predvsem bo menda nadzirala seksvetrirana premoženja in pa obrate, ki so pod drž. nadzorstvom.
Poletno zasedanje mariborske porote bo trajalo nad tri tedne. Do sedaj so razpisane sledeče razprave: 11. junija, Ivan Gole, tatvina, 12- junija, Jožef Mlakar, uboj, 13. junija, Blaž Kramer, tatvina in Marija Štampfer, tatvina, 14. junija, Franc Lorbek, Henrik Danko, Lovrenc Cvetko in Simon Hauptman, rop, 16. junija, Jakob Bezenšek, goljufija, Alojz Wagner, Jernej Zelenko in Ivan Dobaj, tatvina, 17. junija in 18. junija, Milia Kampi, uboj, 19. junija, Martin Kukovec in Franc Kukovec, tatvina in težka telesna poškodba, 20. junija, Franc Tomažič, zažig, Ul. junija, Franc Kocbek, Franc Friedau, Jakob Kaučič, Peter Dokl in Pavel Dokl, roparski umor, 23. junija in 24. junija, Franc Kropeč, Franc Kodrič, Alojz Kodrič in Jožef Babšek, roparski umor, roparska tatvina, 25. junija, Jožef Pro-senjsk, uboj, 26. junija, Jožef Bel&k, uboj, 27. junija, Rudolf Nemec, umor.
Nostrifikacija tujih podjetij. V smislu naredbe Narodne vlade od 30. decembra 1918, št. 232 so imela tuja gospodarska podjetja in sicer družbe do 31. marca 1919 zaprositi za nostrifikacijo, t. j. dokazati, da so izpolnila gotove pogoje, pod katerimi se jim more dovoliti obratovanje. Onim družbam, katere so do 31. marca 1919. prosile za nostrifikacijo, je deželna vlada s posebno naredbo podaljšala pravico obratovanja do 31. maja 1919, hoteč med •tem časom rešiti dotične vloge. Sedaj pa je izšla odiedba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1919, št, 6717, s katero se vsa inozemska podjetja sekvestrirajo ter se ima nemudoma izvršiti popis s cenitvijo, na kar bode stvar trgovinskega ministrstva, da odloči, katera
podjetja se imajo likvidirati. Z isto naredbo so razveljavljene vse javno-pravne pravice in privilegiji kakor tudi pogodbe ‘z drugimi pokrajinami, okraji, občihami in korporacijami, zlasti vse koncesije, na podlagi katerih inozemske diužbe pri nas obratujejo. Vlada je, da ne prekine kontinuitete obratovanja vsem sekvestriranim podjetjem, dovolila nadaljno obratovanje v vsem dosedanjem obsegu, seveda ne več na podlagi prejšnjih pravic, temveč prekaristično, t. j. do preklica. Sekvestri imajo povsod gledati na to, da se obrat nikjer ne prekine. S sekvestracijsko naredbo je seveda postopanje za nostrifikacijo za enkrat ukinjeno Nadaljevalo se bo šeie, kakoi hitro ižjavi za sekvestracijo kompetentna oblast, da tujega podjetja ne bo sekvestrirala, oziroma se odrejena sekvestracija ukine.
Umrli so: Tinaupr Neža, vdova kurjača; Kunej Jakob, hišni posestnik; Vičič Terezija, vdova ekspedienta; Loschnig Kunigunda, žena kovača juž železnice ; Rener Franc, tesar.
Mariborsko slovensko žensko društvo priredi dvotedenski podučni tečaj o vzgoji mladine. Predavanja se vrše v risalnici meščanske šole v Reiserjevi ulici in sicer v pon-deljek 16., petek 20., v pondeljek 23., v sredo 25. in v petek 27. junija ob pol 8, uri zvečer. Vabimo naše članice pa tudi vse naše ostalo zavedno ženstvo. Predava gdična ravnateljica meščanske šole Ant. Stupca. Predavanja so vstopnine prosta.
Podravska podružnica SPD v Rušah
namerava ustanoviti markacijski odsek ter vabi vse one gospode, ki imajo veselje za to, da se pismeno javijo na zgorajgnji naslov.
Nove članice za »Mariborsko slov. žensko društvo" se naj izvolijo osebno ali pismeno priglasiti pri blagajničarki gospej Kodermanovi, Sodnijska ulica št. 30. Letna članarina znaša 2 — 5 K, ustanovni udje pa plačajo enkrat za vselej 50 K.
„Sokol“ v Mariboru. Izredni občni zbor se vrši v petek dne 20. junija t. 1 ob 20. uri zvečer. Vspored : izvolitev dveh častnih članov, 2. slučajnosti.	Odbdr.
„Sokol“ v Mariboru (člani in članice) prirede v nedeljo dne 22. t. m. zlet v Pesnico. Podrobnosti se še naznanijo.
Za »Akad. dom" v Zagrebu so darovali sledeči gg. Tirš 100^K, Jiroušek za »Klub Cechu« 100 K, Janko Žunkovič, nadučitelj v Mariboru 50 K. Vsem najtoplejša zahvala.
Šport za žogo. Kdor ima veselje k športu za žogo, naj se udeleži sestanka, ki se vrši v soboto dne 14. junija ob 19. uri (7) v kavarni »Balkan«, Tegetthoffova cesta. Udeleženci.
Obsojen mariborski nemški natakar-verižnik. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Alojzija Jahnn, rojenega 1.	1900 v
Mariboru, natakarja v Mariboru, ker je koncem 1. 1917 in začetkom 1. 1918 v Ljubljani delal razne verižne kupčije, kupoval in prodajal je tobak, kavo, moko, orehe, vreče, obleko, odeje. Obsojen je bil na tri mesce težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem na mesec.
Forminski uboj žitnega komisarja Josipa Wiederwohla začetkom lanskega leta je pred sodnijo končan Obsojen je bil zadnji član družbe, ki je napadla Wiederwohla, Ludvik Muršič na eno leto težke ječe, pri čemur se mu všteje v kazen nad 9 mescev preiskovalnega zapora. Glavna krivka Alojzija Muršič je bila lansko poletje pred poroto obsojena na 2% leti težke ječe in sedaj odslužuje kazen v ženski kaznilnici v Begunjah.
, polomu je stopil v službo pri Vibnerju v Ptuju, kjer je bil za konjskega hlapca.' Dasi je imel zraven stanovanja in popolne hrane spočetka po 60 K in pozneje 90 K mesečne plače, je gospodarju, pa tudi drugemu hlapcu Slatiču ukradel razno obleko. Pozneje je služil par dni pri gospej Lininger v Mariboru in je tudi pokradel perilo in obleko, sohlapcu tudi srebrno uro. Nato je bil hlapec pri Misletu, a tudi samo tri dni, ker ni nikjer dolgo vzdržal brez tatvin. Ko ga je par dni po vstopu v službo poslal gospodar z dvema konjema in vozom v Fram, je krenil proti Ptuju in je v Dražencih prodal enega konja nekemu Matiji Rozmanu za 500 K, drugega konja pa nekemu Osenjaku za 400 K. Pri ukradenih stvareh je bil zelo poceni in ni iskal prevelikega dobička. Seveda se bodeta morala kmeta, ki sta od njega kupila konje, tudi zagovarjati pred sodnijo.
Ivan Gole je tatvine priznal. Ker znaša škoda 5522 K in ker mu je kot tatu-stro-kovnjaku znano, da se pristojnost porotnega sodišča začenja šele pri znesku 4000 K, je začel z vso resnostjo razkladati porotnikom, da je samo deloma kradel, drugo pa da je poneveril. Toda porotniki prebrisavemu ptičku in njegovi pravni modrosti niso hoteli verjeti in so ga soglasno obsodili radi hudodelstva tatvine.
Dobil je 5 let težke ječe, tako da ne bo imel kmalu več priložnosti si ubijati glave z vprašanjem, ali je kradel ali poneveril.
H
Izpred sodišča.
Iz porotne dvorane.
V sredo, dne 11. junija.
Danes je stal pred porotniki 2Uetni Ivan Gole, rojen v Pesničkem dvoru, pristojen v Dragučovo, radi hudodelstva tatvine. Gole je izučen krojač in spreten tat ter je bil kljub svoji mladosti že štirikrat predkaznovan zavoljo kraje. Zadnja njegova kazen je bila 4 leta težke ječe, ki jo je -dobil pri domobranskem sodišču v Gradcu, a še je ni odslužil, ker se je javil na fronto. Po državnem
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Dramatično društvo v Mariboru je
uveijeno, da bo v slovenskem Mariboru treba stalnega slivenskega gledališča. Naravno se more to slovensko gledališče razviti le iz tačas-nega dramatičnega društva. Da pa se to čim prej omogoči, je v prvi vrsti potrebna izdatna glavnica. Začasni dohodki so preskromni, da bi v doglednem času udejstvili to željo ; zlasti število (pravih) podpornih članov je razmeroma preneznatno. Dtamatično društvo prosi zato vse svoje prijateljice ni prijatelje, ter apeluje na njih zavednost, da se blagovolijo saj kot redni podporni Člani priglasiti. Članarina znaša mesečno 1 krono.
S
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila . Mariborskemu delavcu").
Vsenemški komplot?
St. Germain, 11. maja. Pariško časopisje je danes zelo razburjeno vsled bojev na Slovaškem in pričenjajo sumiti/ da gre za velik vsenemški komplot, pri katerem je baje udeležena tudi dunajska vlada.
Boji na Slovaškem.
Praga, 11. junija. Položaj na Slovaškem se je izboljšal v sredini in na zapadni fronti. Vzlic svojim uspehom je vrhovno poveljništvo na migljaj svoje vlade ustavilo ofenzivo, češ da popolnoma podreja svojo akcijo volji antante. Ako sovražnik ne bi takoj ustavil vseh svojih napadov, imajo armadna poveljništva zopet svojo popolno svobodo, da nadaljujejo svojo akcijo.
Budimpešta, 11. junija. Bela Kun je poslal predsedniku češkoslovaške republike brzojavno noto, v kateri izjavlja v imenu madžarske vlade, da je ta pripravljena na prijateljski sporazum z vsemi sosednimi državami, ako se vpoštevajo odredbe zaveznikov glede vojne konvencije z dne 13. novembra 1918, da se doseže mir in medsebojni sporazum.
Zaradi razžaljenja kralja Petra.
Sarajevo, 11. junija. Delavka Ivanka Češko je bila obsojena na tri leta ječe, ker je razžalila kralja Petra.
\
Stran 4.
Mariborski delavec.0
/VUrthor, dne 13, junija
Za naše ranjence. Mariborsko splošno slovensko žensko društvo je nabralo in darovalo za naše ranjence: Franc Starčie, trgovec v Mariboru: 12 litrov vina in 100 cigaret;
I. Jančar, hotelir »pri Zamorcu« : 12 litrov vina in 50 cigaret; Franica Rspočeva: 14 steklenic vina ; I. Šoštarič, trgovec: 6 kg moke in druge potrebščine; Ferdo Sert: 25 kg moke; VI. Pavl-šek, trgovec: 5 kg m >ke; Meden, gostilna: 3 litrov vina; 1. Valjak, kavarnar 5 steklenic vina ; Kirbiš, gostilna : 1 steklenico vina ; Knupleg, gostilna : 1 steklenico vina; Stoger, delik. trg.: I1/, litrov vina; Černovšek, gostilna: 1 kg slanine; Turner 3 steklenice vina, Olga Slave l steklenico vina, sestre božje previdnosti 1 steklenico vina in 1 zavoj vžigalic, Durjava 3 litrov vina in tabak, Kovačič 3 litrov vina, Schauperl 3 litrov vina, gostilna Goleč 3 litrov vina, M. Kraner 2 kg moke, neimenovana 1 kg moke, Grustofer 1 litei vina, Mimi Rupar kruh, Vidmar kruli, urar Kiffmarin IGO K, kavarna »Meran« 10 K, dr. Stor 10 K, Gerbac 5 K. Juraj Grcdlič 5 K, Ana Malek 10 K, Franc Žižek 2 K, Ivan Vigele 10 K, Albert Kopač 10 K, Hartinger 10 K, kavarna »Balkan« 10 K, Jožefa Letonja 20 K, L. Stoječ urar 10 K, Marica Stibler 2 K, Joz Ulaga 10 K, notar Krišper 10 K, Adolf Spatzek 2 K, Vinc. Kuhar 10 K, M. Berdajs 20 K, Mil. Koser 5 K, Slanič 2 K, ndp. Hergouth 10 K, M. Bidouc 50 K, Zvverlm Franc 10 K, Wiestaler hotel »Stadt Wien« 30 K, por. Zorjan 20 K, glavar dr. Lajnšič 50 K, Sima Gali 10 K, por Geč 10 K, dr. Rapoc 40 K, dr. Firbas^ 20 K, ndp. Canjac 10 K, dr. Leskovar 40 K, Šoštarič trgovec:	20 K, 5 kg moke, sladkor, mast; kavarna Valjak 10 K, Černelič 10 K, major Žerjav 10 K, bralje Tavčar 20 K, Arhar 5 K, podružnica Ljubljanske kreditne banke 100 K.
fDaJie prihodntič.)
Zdravnik
dr. Vilko Marin
«
ordinira od 19. majnika 1919 naprej vsak dan od
II,-12. dopoldne in od 14.—16. ure popoldne v
Mariboru, Elizabetna cesta št. 15
Hotel in restavradja
M. Fuchs Edm. Schmidova til. 7
Sobe za tujce.
Dobra vina! Solidne cene! Izborna kuhinja!
3—1
cr©m cgn erogen
12 komadov Simenthaler novodoječih krav
prvovrstne, od grajščine v Varaždinu, bodo v petek in soboto na sejmišču v Mariboru na prodaj ali se zamenjajo za klavno živino.
Velecenjen. damam
naznanjam, da otvorlm s 15. junijem v Lenau ulici št. 18	2-2
damski^modni
ter se najuljudneje priporočam.
Štefanija Špes.
fiostilna Vlahovič
v Studencih WT zopet otvorjena!
Priporoča se izletnikom iz mesta I Izborna vina!
F*
Prvovrstno slivovko Vinsko žganje Vino, novo in staro
razpošilja vsako množino
Avg. Štelcer, n
»Narodni dom", Maribor.
[F
3—1
Za uvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se pri-
Obleke
izgotovljene in po meri, iz dobrega	z
blaga, po solidnih cenah. — Srajce*
Telefon št. 205.
b:
spodnje hlače in nogavice za
moške, ženske in otroke. 3—3
MALA OZNANILA.
Zgubila
ca m zlata verižna zapestnica na _	ie JC potu od Kokošinekovega dre-
voreda skozi mestni vrt do stolne cerkve. Pošteni najditelj jo naj odda proti dobri nagradi v našem uredništvu.	3—3
Drndnin različnih desk in stavbnega ,lesa, pori UUtijCS sebno za mizarje sposobno, se vrši po ceni v nedeljo, dne 15. junija 1919 od 9.—17. ure na Pobrežju, Šolska ulica št. 1. Tam se proda tudi šest voznih konjev zelo po ceni.	2—1
moško, dobro ohranjeno, je na prodaj. Sod-* nijska ulica št. 25, pritličje, desno.
prevzame Ivan Rojko, Cesarjeva cesta 3—1
Podpletenje in popravljanje nogavic
J. M. Vezjak
Maribor, Vetrinjska ulica 25.
Import in Export
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
Kolo
Hišno administracijo
št. 11.
Vnuarnira v velikem trgu na Koroškem, izbor-nU V d (.11 ilu na obrt, stavbišče, lep gozd, električna razsvetljava, 4 sobe, 2 kuhinje, klet, velika veža, je na prodaj. Ponudbe pod »B. T.« na upravništvo »Marib. delavca«.	2—1
Somišljeniki!
Zahtevajte po vsih gostilnah, tesar.—aasai	:	kavarnah in brivnicah „Man-
" Agitirajte za .Mart- borskega delavca" 1
borskega Delavca” m!n v > • v „
med prijatelji našega R3Zn8S3iCI CBSOPISOV
tiska za „Tiskovno za>»»"«'• «*• ■?
”	1	naj se v upravnlitvu,.Mariborskega
drugo” v Mariboru. delavca".
0
8
N
H
a
(za tremi ribniki)
Gostilna „Pri loushem domu
(za tremi ^ ribniki)
ECT* Krasen vrt, lepo kegljišče, izvrstna kuhinja, izborna vina!	Q
Vsak dan: Sveže pivo, kislo mleko, sir s smetano, sveže sirovo maslo, kava!
_.   ...............................
Priporočam se izletnikom iz Maribora.
Juri! Črnič, gostilničar.
tedajz: Thtkoyna zadru««.
Odtrovorni tirtdnilr: Fr. Voglar
TiBkarus : Karl Rabitsck v M*rhwr,