TRST, sreda 21. novembra 1956 Uto XII. . Št. 264 13502) Poštnina plačana v gotovini SDENOVEMU ZAČASNEMU UMKU K VLADE „8orba" odgovarja •O VERJETNO SLEDIL DOKONČNI OBIIK IZ EOIPTA na komentar o govoru (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — «Borba» objavlja v članku pod naslovom: »Govor tovariša Tita v interpretaciji Tass» naslednji odgovor na komentar sovjetske novinarske agencije o govoru predsednika republike Tita v Pulju: «V predvčerajšnji številki moskovske «Pravde» je bilo objavljeno poročilo Tassa, sovjetske novinarske agencije o govoru generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije tovariša Josipa Broza - Tita. To poročno je dejansko kombinacija novinarskega poročila in komentarja. V njem so povedane tudi kritične pripombe govoru tovariša Tita in k politiki Jugoslavije sploh. Mi nimamo nič proti temu, da je Tass smatral za potrebno, da svojemu novinarskemu poročilu doda še polemični komentar in da tako vnap«'i opozori javnost, da se sovjetsko vodstvo ne strinja z mnogimi Stališči, ki jih je navedel tovariš Tito. Mi smo vedno poudarjali potrebo odprte, svobodne izmenjave mnenj med komunisti. Nam je lahko samo drago, da je Tass včeraj v odkriti obliki in na odkrit način povedal, kaj sovjetsko vodstvo misli o govoru tovariša Tita in o politiki Zveze komunistov Jugoslavije. Toda zdi se nam, da način. PARIZ, 20. — General Lau-ris Norstad je danes prevzel vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami NATO kot naslednik generala Gruenther- NOVICF, IZ MADŽARSKE VLADNI TISK ZASKRBLJEN zaradi čet ZSSR na Poljskem Težave z dobavami petroleja se v Italiji vedno bolj čutijo Pri tem pa izraža upanje, da sovjetske čete kljub temu ne bodo ostale tudi na Madžarskem • Rudarji se vedno stavkajo l>i Vittorio izključuje razdor v vrstah CG1L Brosio pri Hooverju zaradi petroleja WASH1N GTON, 20. — Italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu Brosio je imel danes dolg razgovor s podtajnikom Herbertom Hooverjem o problemih, s katerimi se mora Italija ukvarjati zaradi zaprtja Sueškega prekopa. Italija je že zaprosila v Wa-shingtonu, da bi imela prednost pri nalaganju petroleja V Sidonu v Libanonu, kjer se konča edini naftovod, ki sedaj deluje. (Nadaljevanje na 4. strani) BERLIN, 20. — Reuterjev dopisnik poroča, da je Stranka socialistične enotnosti v Vzhodni Nemčiji odobrila in danes objavila v svojem glasilu «Neues Deutschland« resolucijo, v kateri je rečeno, da bo potrebno ustanoviti delavske odbore v vseh nacionaliziranih podjetjih v državi, da bi «na ta način vskla-dili vprašanja produkcije z interesi in z naraščajočimi potrebami delavstva.« Omenjeni odbori bodo sklepali glede uvajanja nove tehnike, zmanjšanja splošnih stroškov podjetja in glede rentabilnosti; sodelovali bodo tudi pri izdelovanju produkcijskih programov, pri razdeljevanju nagrad, pri oceni vrednosti dela in pri vzdrževanju reda. Ce bo ravnatelj podjetja smatral sklepe odbora za nasprotne zakonitim predpisom, bo o sporu odločal resorni minister. Djilas aretiran BEOGRAD, 20. — Okrožno sodišče v Beogradu je sporočilo danes, da je bila na predlog okrožnega javnega tožilca odprta kazenska preiskava proti Milovanu Djilasu, ki je bil včeraj na podlagi odloka sodišča aretiran. Poročilo poudarja, da se je preiskava uvedla, ker obstajajo utemeljene sumnje, da je Djilas s svojimi izjavami, ki so bile objavljene v inozemskem tisku, v katerih je neresnično in z izkrivljenimi dejstvi prikazoval zunanjo in notranjo politiko Jugoslavije, storil dejanje, ki je kaznivo po čl. 118 jugoslovanskega kazenskega zakona. Djilas je bil pridržan v preiskovalnem zaporu, ker je bil že prej pogojno obsojen zaradi sovražne propagande NEW VORK, 20. — Glavna skupščina OZN je danes nadaljevala razpravo o Madžarski. Kakor znano, sta bili predloženi dve resoluciji: kubanska in indijska. Danes pa so Argentina, Belgija, Danska in ZDA predložile še eno resolucijo, s katero se zahvaljujejo glavnemu tajniku OZN in visokemu komisarju za begunce za njiju napore v korist madžarskim beguncem in ju pozivajo, naj nadaljujeta te napore. Poleg tega pozivajo vlade in nevladne organizacije, naj prispevajo pri pomoči beguncev. Jutri bo skupščina glasovala o vseh treh resolucijah. Lastniki kamionov so stavkali GENOVA, 20. — Včeraj zjutraj se je tukaj začela stavka lastnikov kamionov s prikolicami, ki oskrbujejo zvezo genovskega pristanišča z drugimi pokrajinami Italije. Ob 17. uri je bilo ustavljenih več kot 200 kamionov s prikolicami. Mnogo jih je bilo zbranih ob začetku ceste za kamione. Lastniki kamionov zahtevajo povišek tarif za prevoze ter odstranitev posrednikov med njimi in špediterji. PRIMORSKI DNEVNIK VREME VČERAJ Najvišja temperatura 4,1. naj-ntžja 1.6. zračni tlak 1021,6 narašča. veter severovzhodnik 54 km na uro, sunki 70 km na uro. vlaga 55 odst., nebo oblačno, morje razfrurk temp. morja 12.1, :%:W \ fp; 3IiSl U Danes, SREDA, 21. novembra Kolumba n, muč.. Gnw“'aY Sonce vzide ob 7.12 m za_ j.ma 16.29. Dolžina dneva 9.17. LW» vzide ob 19.49 in zatone ob lori. Jutri, ČETRTEK, 22. novembra Cecilija, 4a, Jezdimir PO PET ER TRAJAJOČI SEJI TRŽAŠKEGA OBftlAISKEGA SI/ETA Večina svetovalcev o povišanju trošarin v zavrnila predlog smislu zakona 703 Občinski snet bo o tem vprašanju razpravljal šele v zvezi s proračunom, če ne bo vladni generalni komisar dr. Palamara že prej imenoval prefekturnega komisarja Sinoči je občinski svet z 29 glasovi proti 27 sprejel predlog svetovalca dr. Cara-vellija in dr. Barbija, da se razprava o predlogu za uveljavitev zakona št. 703, ki določa povišanje trošarin, odloži do razprave o občinskem proračunu. S tem sklepom je večina svetovalcev dejansko zavrnila predlog sklepa o povišanju trošarin. Za odložitev uveljavitve zakona št. 703 so glasovali vsi svetovalci leve in desne opozicije, razen socialista Teinerja, ki se je pridružil odboru, in sicer: NS"Z. KP, UP, MEN, FLI, PNM in MSI. Proti odložitvi pa so glasovali demokristjani, republikanci, socialdemokrati in svetovalec Teiner. Kot so poudarili svetovalci, ki so zagovarjali uveljavitev zakona št. 703 o povišanju trošarin, sedaj pričakujejo, da bo vlad:| komisar dr. Palamara imenoval na županstvu začasnega prefekturnega komisarja, ki bo proti volji občinskega sveta uveljavil omenjeni zakon in s tem povišanje trošarin. Razprava o tem vprašanju je trajala več kot tri ure. Seja se je zaključila šele ob 23.15. Svetovalci opozicije so zavzeli odločno stališče proti uveljavitvi v tržaški občini zakona št. 703, ki določa povišanje trošarin na vse predmete široke potrošnje in še posebno na živila. Vsi svetovalci leve in desne opozicije, ki so govorili proti povišanju trošarin, so obsodili grožnjo vladnega komisarja, da bo imenoval posebnega komisarja za uveljavitev zakona št. 703, če ne bo občinski svet sprejel zadevni predlog. To izsiljevanje vladnega komisarja. ki ignorira gospodarske težave mesta in vsiljuje prebivalstvu nove trošarine, ni omajalo stališča opozicije, ki je že svoj čas začasno zavrnila uveljavitev tega zakona. Opozicijski svetovalci so poudarili, da če bo vladni komisar nasilno uveljavil ta zakon, bo osebno nosil vse negativne jiosledice gospodarskega in socialnega značaja, ki bodo nastale zaradi povišanja trošarin. Poleg tega pa so poudarili, da se zavedajta dolžnosti u-praviteljev, ki morajo skrbe-t. ne samo za izdatke ampak tudi za dohodke. Toda povišanje trošarin v sedanjem gospodarskem položaju mesta bi še bolj zaostrilo gospodarsko krizo in bi predvsem zmanjšalo kupno moč delavskih plač. Opozicijski svetovalci so omenili stalno povišanje cen, vedno večje število brezposelnih, nevarnost ostrejše gospodarske krize zaradi zaprtja Sueškega prekopa in zaradi cogodkov na Madžar-skem. Zaradi tega so zahtevali, naj vladni komisar upošteva izredno gospodarsko stanje Trsta in naj vlada končno izvede vse tiste ukrepe, ki jih je obljubila za rešitev gospodarske krize. Tržaško prebivalstvo, so poudarili opozicijski svetovalci, ne more prenašati večjih davčnih bremen. Nove trošarine bodo povzročile znatno povišanje cen predmetom široke potrošnje in s tem zaostrile krizo v trgovini na drobno. Vsa ta čejstva so bila obširno tolmačena in vsi opozicijski svetovalci vo prišli do zaključka, da vlada ne more zahtevati uveljavitve zakona, ki določa povišanje trošarine, dokler se ne bo go- spodarski položaj izboljšal. Zagovorniki zakona 703 pa so ves čas grozili s prefek-turnim komisarjem. Socialdemokrat Lonza pa je celo zagrozil z ostavko odbora, kar pa je župan Bartoli pojasnil, da za tedaj ni te nevarnosti. Demokristjani, socialdemokrati in socialist Teiner so zagovarjali stališče, da občinski svet mora spoštovati zakone in se po njih tuči ravnati. Po njihovem je dolžnost občinskega sveta, da sprejme vse zakone, tudi če so v škodo mestnega prebivalstva. Res je. da je treba zakone spoštovati, so odgovorili svetovalci o-pozicije. Toda res je tudi, da bi morali raztegniti na Trst vse zakone, slabe in dobse. Za sedaj pa se raztegujejo predvsem zakoni, ki škodujejo mestnemu gospodarstvu. Dejstvo pa je, da je večina vetovalcev glasovala proti u-veljavitvi zakona št. 703. Ce bo vladni komisar izvršil svojo grožnjo in imenoval na žu. panstvu prefekturnega komisarja za uveljavitev zakona, potem bo sinočnji sklep občinskega sveta ostal kot odločen protest'večine Tržačanov proti vladni politiki do Trsta, proti nerazumevanju do tržaških potreb. V začetku seje je občinski svet z večino glasov zavrnil predlog Tržaške unije, naj odloži razpravo o njihovem prizivu glede volitev do prihodnjega januarja, da se jim o-mogoči predložiti še druge dokumente. O vprašanjih svetovalcev bomo poročali jutri. da bodo ponovno zahtevali od ravnateljstva CRDA in IRI ter od vseh oblasti, naj se ladjedelnici Sv. Roka zagotovijo naročila. Ce bo treba, bodo notranje komisije pozvale vse delavstvo CRDA, naj podpre svoje tovariše iz ladjedelnice Sv. Roka, ca ne pride do take rešitve, ki bi te delavce prizadela. Ustanovitev odbora za zdravstveno vzqojo Vladni generalni komisariat je dal te dni pobudo za ustanovitev pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo, ki bo imel nalogo poglobiti vprašanje zdravstvene propagande za široke sodelovanje prebivalstva v tem važnem vprašanju. Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da je bil včeraj sestanek, katerega so se udeležili poleg vladnega generalnega komisarja tudi predsednik pokrajine, odbornik za zdravstvo pri mestni občinski upravi ter drugi predstavniki oblasti in raznih ustanov. Po poročilu pokrajinskega zdravnika in diskusiji o nalogah omenjenega odbora je bil soglasno izvoljen za predsednika prof. Gregoretti, predsednik pokrajine. podjetju po’ napovedi steia- Vojaški rok naj hi odslužili letniki 1934, 35, in 36, ostali letniki pa biti samo vpisani v vojaške sezname Skupščina delavcev Tržaške steklarne Včeraj je bila na sedežu stare Delavske zbornice v JJ-lici Duca D’Aosta skupščina delavcev in nameščencev Tržaške steklarne. Sindikalni predstavniki so orisali navzočim položaj, ki je nastal v ja. Pri tem so poudarili pozitivno dejstvo, da se proizvodnja začasno nadaljuje, medtem ko se sočišče ukvarja s itečajem. Delavska zbornica pa se tudi pogaja z neko tržaško finančno skupino, ki naj bi prevzela podjetje, potem ko te bo končal ves stečajni postopek. Sodni urad, ki se ukvarja s stečaji, pa zbira podatke o privilegiranih kreditih. Prijave kreditov je treba izročiti v tem uradu do 10. decembra. Zračunali so, da imajo delavci in uradniki okrog 10 milijonov lir kredita zaradi neporavnanih prejemkov. Prva stečajna razprava pred sodiščem bo 8. januarja 1957. Sindikat steklarske stroke CGIL pa sporoča, da bo v petek ob 17.30 pri «Dacju» skupščina delavcev in uslužbencev Tržaške steklarne. Te skupščine se bo udeležil tudi nacionalni tajnik stroke Li-bero Lemmi. VČERAJŠNJI iMESSAGGERO 1ZENE10* OBJAVLJA VOJAŠKA SLUŽBA NA TRŽAŠKEM OD ZAČETKA PRIHODNJEGA LETA? DANES < RIMU NA SESTANKU MINISTRSKEGA SVETA RAZPRAVA 0 NOVIH Z DRŽAVNIMI POMORSKIMI DRUŽRAMI Na dnevnem redu je tudi vprašanje razdelitve ladjevja med Jadranskim in Tirenskim morjem - Odhodi iz tržaškega pristanišča Sklepi FlOM GOL in notranjh komisij CRDA Včeraj so se v Ul. Zonta 2 sestali člani odbora FIOM skupno s predstavniki notranjih komisij CRDA struje CGIL ter razpravljali o položaju v obratih CRDA. Pri tem so notranje komisije CRDA iz Trsta in Milj sprejele tudi čve resoluciji. V prvi resoluciji ugotavljajo, da so v obratih CRDA delavci izčrpno razpravljali o notranjem položaju ter o najbolj občutenih zahtevah. Na podlagi teh razpravljanj izražajo notranje komisije zaskrbljenost delavcev in uradnikov spričo slabšanja gospodarskega položaja njihovih družin, zlasti sedaj, ko smo pred zimo, ki terja povečanje raznih stroškov in ko naraščajo tudi cene številnih potrošnih predmetov, medtem ko so o-stali prejemki isti. Notranje komisije se obvezujejo, ca se bodo odločno borile zlasti za izenačenje mezd tržaških kovinarjev z genovskimi, za u-reditev vprašanja menze in raznih nagrad ter za celotno izplačilo 13. plače (božične nagrade), pri čemer se ne bi smeli odšteti dosedanji predujmi na to plačo. Le tako bodo družine lahko krile vsaj del svojih potreb v zimskem času. V črugi resoluciji se poudarja, da so se na sestanku po poročilih delavcev iz ladjedelnice Sv. Roka o zaskrbljenosti delavstva spričo vesti o prodaji ladjedelnice ter ■pričo nerazumljive krize te ladjedelnice, medtem ko so vsi podobni obrati popolnoma zaposleni, obvezali, ca bodo sproti obveščali delavce Sv. Roka o položaju, ter ZARADI KRIZE V PETROLEJSKI INDUSTRIJI ODPUST 30 V RAFINERIJI Gre za delavce pomožnega podjetja .Giacomelli", ki opravljajo za Aqui!o razna dela • Odpustitev grozi tudi 60 delavcem dveh drugih podjetij Pomožno podjetje «Giaco-1 strijci sklicali na svojem se-melli». ki opravlja razna dela , dežu sestanek, da bi razprav-v rafineriji Aquila, je napo- ljali o 19 odpustih, zaradi ka-vedalo odpustitev 30 delav- terih so uslužbenci napoveda-cev. Pri tem je navedlo kot razlog pomanjkanje goriv, zaradi česar naj bi rafinerija ne potrebovala več storitev podjetja ((Giacomelli# ter o-pravljala vsa dela z lastnim osebjem. Ta kriza naj bi imela tudi posledice za pomožni podjetji Schromeck in Sartori, ki tudi opravljata dela v rafineriji. Govori se, da nameravata ti dve podjetji odpustiti 60 delavcev. Kot se torej vidi, je sueška kriza zaradi posledic, ki jih ima za petrolejsko industrijo, prizadela tudi pomožne delavce te stroke. Ob tej priliki se je tudi pokazalo, da so sindikati upravičeno zahtevali razpust pomožnih podjetij in prevzem njihovega osebja po podjetjih, ki dajejo v zakup razna dela. Ce bi bili delavci pomožnih podjetij v rafineriji Aquila v neposrednem delovnem odnosu z rafinerijo samo. danes n* bi bili ostali brez dela. Uspela slavka v podjetju Mell Stiriurna stavka v podjetju Mell je doeegla popoln u: speh, saj »n se je udeležili prav vsi uslužbenci. Secaj li stavko. Oba sindikata izjavljata, da bosta odpustom odločno nasprotovala. Pri tem poudarjata, ca ne bi smeli u-kiniti trgovinskega oddelka za prodajo zdravil, kar bi povzročilo nameravane odpuste. Delničarji podjetja bi morali namreč upoštevati splošne tržaške gospodarske interese, če jim že ni mar za hude posledice, ki bi jih utrpeli odpuščeni uslužbenci. Medtem pa je ravnateljstvo podjetja Mell že havezalo stike z Zvezo furlanskih lekarnarjev, čs bi prevzeli vso njegovo zalogo zdravil pod pogojem, da se podjetje Mell ne bo več ukvarjalo s trgovino z lekarniškimi proizvodi. pričakujejo, da , bodo lndu- ga lista, Izjava sindikata uslužbencev Acegat Tajništvo sindikata uslužbencev Acegata nove Delavske zbornice CGIL je v zvezi z raznimi pritožbami meščanov glede poslovanja podjetja poslalo tisku izjavo, v katerem pojasnjuje razna vprašanja, ki so povzročila omenjene pritožbe. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročali o omenjeni izjavi obširneje v jutrišnji številki naše- Danes se bo sestal v Rimu ministrski svet, ki bo raz-pravljal o novih konvencijah z državnimi pomorskimi družbami, ki vzdržujejo redne pomorske proge v interesu celotnega italijanskega gospodarstva. Te konvencije so bile sklenjene pred vojno in bodo zapadle ob koncu tekočega leta. tako da postaja njih obnova nujna. Seveda pa ne gre samo za enostavno obnovo zakona, na csnovi katerega so dobivale omenjene družbe potrebne subvencije, temveč bodo ob tej priložnosti preuredili sedanji sistem in bo prišla na dnevni red tudi razdelitev ladjevja med Tirenskim in Jadranskim morjem. Zlasti to vprašanje pa je za tržaško in ostala jadranska pristanišča izredno pomembno, saj so do sedaj vse zahteve po okrepitvi rednih pomorskih zvez običajno dobile odgovor, da bodo vsa vprašanja rešena s sklenitvijo novih konvencij. Načrt novih konvencij je že pripravila posebna komisija, ki je tudi . proučila vprašanje razdelitve ladjevja med Tirenskim in Jadranskim morjem in zdi se, da vladni predstavniki niso povsem zadovoljni z zaključki omenjene komisije. Na osnovi teh vesti je izredno težko zaključiti. kakšno je v resnici vladno stališče do zahtev jadranskih pristanišč, saj vlača ni objavila zaključkov omenjene komisije in so o pomorskih vprašanjih vladni predstavniki zelo zapeti ter v zadnjih letih niso hoteli nič bolj točnega povedati. Le malo je tudi verjetno, da bi ministrski svet lahko hitro proučil vprašanje pomorstva in sprejel ustrezne sklepe, ker gre za obsežne interese, ki se glede razdelitve pomorskih zvez med seboj križajo. Ze včeraj smo poročali, da je minister za trgovinsko mornarico Cassiani zahteval od predstavnikov Zveze jadranskih pristanišč, ko vo se pred nekaj dnevi z njim pogovarjali, podrobno dokumentirane zahteve o okrepitvi in ustanovitvi novih pomorskih zvez iz Jadranskega morja. Kot smo že poročali, je študijska komisija omenjene zveze pod predsedstvom tržaškega prof. Roletta predložila ministru elaborat, ki se nanaša predveem na sledeča tri vprašanja: J. Doseženi rezultati na progah, katere so jadranska pristanišča zahtevala pred časom in ki so bile na osnovi teh zahtev obnovljene, kot to velja na primer za progo proti New Yorku, na kateri vozita ladji »Saturnia« in «Vul-cania». 2. Nujnost, ča se čimprej dokonča z modernizacijo in okrepitvijo onih prog, katere so delno že okrepili, kot je to na primer s progo proti Turčiji. 3. Zahteva po ustanovitvi novih pomorskih zvez, med njimi proge proti Perzijskemu zalivu, Črnemu morju (Odesa in izliv Donave) in pristaniščem vzhodnega dela Turčije. Omenjeni elaborat kot tudi napori Zveze jadranskih pristanišč pa so seveda nezadostni za to. da bi se vprašanje rednih pomorskih zvez v resnici rešilo v korist našega pristanišča, da bi Trst dobil vse one redne pomorske proge in ladje, katere potrebuje. Zato so potrebni takojšnji odločni pdsegi vseh zainteresiranih sindikalnih in gospodarskih organizacij in tudi političnih strank ter izvoljenih predstavništev tržaškega prebivalstva. Kot poroča agencija Astra, se položaj na rednih progah proti Levantu in Egiptu počasi normalizira. Vedno bolj redno pa tudi odhajajo ladje proti pristaniščem onkraj Sueškega prekopa, čeprav so seveda prisiljene voziti okrog Afrike, zaradi česar so morale pomorske družbe spremeniti svoje običajne vozne rede. Motorna ladja «Esperia», laf/t pomorske družbe ((Adria- tica«, bo odplula 23. tm. ob 8. uri zjutraj iz Trsta in se bo ustavila najprej v Beiru-tu in šele nato v Aleksandriji, od koder se bo vrnila v Trst. Lloydova ladja «Europa», ki vozi- na progi Trst-Južna Afrika, bo odplula iz Trsta 3. decembra. Iz Genove pa bo odplula 8- decembra z dvodnevno zamudo Lloydova ladja «Australia» proti Av- straliji. Pomorske zveze družbe «Navigazione Sperco« poslujejo normalno in se ladje te družbe ustavljajo tudi v Bei-rutu in na Cipru. aZ ti dve pristanišči pa je še vedno v veljavi posebna, za 25 odst. višjg tarifa, ki pokriva stroške zavarovanja zaradi vojnega rizika. Družba namerava obnoviti tudi progo proti A-leksandriji in bo proti temu pristanišču odplula njena ladja «Enri» v začetku decembra. V težkem položaju je še vedno družba »Sperco«, ki je vzdrževala proge proti deželam na drugi strani Sueškega prekopa v sodelovanju s holandskimi družbami, tako da po prekrcali tovor v Port Saidu. Sedaj je mogoče pošiljati blago na ta način, da ga prekrcajo v Amsterdamu, za kar pa so seveda tarife znatno višje. Izprijeni mladeniči Pred dnevi in sicer 18. t. m. zvečer, je 18-letna Brunetta P. zaposiena kot natakarica v nekem baru v Ul. Madon-nina postala žrtev brutalnega napada treh mladoletnikov, ve, ki jih so naročili v baru. so pretvezo, da bi radi tri kave. so jo naročili v baru, so povabili c.ekle v stanovanje v isti stavbi, kjer je mlada Brunetta zaposlena, a ko ie prišla tja, je na prošnjo mladeničev nesla skodelico kave v spalnico, kjer je ležal pod odejo in se delal bolnega eden izmed izprijencev. Ko je bilo dekle dovolj blizu, jo je «bolni» mladenič nepričakovano in silovito prijel za roko in jo potegnil k sebi na posteljo. Dekle je tedaj zbrala vse sile in se branila ter tudi kričala, a ko se ji zu, je naletela na vratih na dva druga mladeniča, ki sta hotela prisostvovati «podvigu» prijatelja. Eden od teh pa je dekle nepričakovano objel in jo hotel poljubiti, kar pa se mu zaradi odpora Brunette ni posrečilo. Njeno kričanje pa je privabilo tudi ljudi in malo kasneje so bili na mestu že agenti letečega oddelka, ki ro uvedli preiskavo m seveda najprej aretirali nesramne mladeniče, ki so jih identificirali za Giuseppa D. iz Ul. Madonnma Guida D. z Reške ceste in Nevia A. iz Skednja, vsi stari komaj 16 let. Prvi bo moral odgovarjati pred sodiščem zaiadi poskusnega posiljevanja, ostala dva pa zaradi sodelovanja pri istem dejanju. Na svoji tržaški strani je včerajšnji «Messaggero Vene-to» objavil vest. za katero trdi, da jo je dobil iz dobro obveščenih virov, da bo namreč s posebnim ukrepom urejeno vprašanje vojaške službe vseh letnikov na Tržaškem, ki še niso odslužili vojaškega roka. Po teh vesteh ne bodo poklicali pod orožje vseh deset letnikov (od 1927 do Vključno 19(16), ampak bodo le uredili njihove obveznosti in razmere do vojaške službe. Le dva ali tri najmlajši letniki (1934, 1935, 1936) bodo morali na zdravniški pregled na vojaško okrožje. Kdor bo po pregledu spoznan kot sposoben za vojaško službo, bo moral odslužiti redni rok v vojski. Seveda bodo tudi drugi letniki morali urediti svoj položaj in jih bodo poklicali na pregled ter vpisali v seznam na vojaškem okrožju, Pravijo, da bo odlok stopil v veljavo v prvih mesecih prihodnjega leta in da bodo nabori trajali nekaj mesecev. To pomeni torej, da to prihodnje leto na Tižaškem bila spet obvezna vojaška služba kot je v Italiji. Pri tem poudarja ((Messaggero Vene-to», bodo Tržačani izenačeni z drugimi italijanskimi državljani in bodo tako ((uresničene globoke želje nacionalno bolj zavednega prebivalstva«. Omenimo naj še, da je bil kot zadnji poklican pod orožje letnik 1926 leta 1944 pod fašistično vlado iz Saloja. Skupščini osebja ACEGAT Danes ob 9.30 bo v dvorani v Ul. Giulia (Margherita) skupščin^ osebja Acegat, ki dela v izmenah. Ob 1645 pa bo enaka skupščina ostalega osebja v menzi v Ul. Brolet-to. Na skupščini bodo razpravljali o pogajanjih za sklenitev normativne pogodbe. Resolucija PSI o socialistični združitvi Na skupščini tržaške federacije PSI so izglasovali naslednjo resolucijo, ki jo objavljamo v izvlečku: Skupščina brezpogojno odobrava delovanje in politične smernice strankinega vodstva glede madžarskih dogodkov, sueške krize in socialističnega združevanja. Tržaški socialisti izražajo zaskrbljenost nad posledicami dogodkov v Srednji Evropi in na Srednjem vzhodu v tržaškem gospodarstvu. Glede socialističnega združevanja odobrava skupščina vse pobude vodstva federacije in izjavlja, da se mora združitev socialistov čimprej uresničiti, da se zagotovijo tržaškemu delavskemu razredu sredstva za učinkovito reševanje resnih vprašanj. Skupščina meni. da bo morala nova socialistična stranka izvajati v demokratičnem okviru razredno politiko in da bo morala zato uporabiti vse svoje sile samo proti razrednim sovražnikom: do drugih političnih sil delavskega razreda pa naj zavzame stranka stališče tekmovalnega sožitja. Glede zunanje politike' zahteva skupščina, naj nova stranka odločno zagovarja konec politike vojaških blokov, obrambo mirnega sožitja med narodi in nai se v ta namen pridruži tistim mednarodnim silam, ki jamčijo za iskreno uresničevanje teh smotrov. Na sindikalnem torišču priporoča skupščina takšno sindikalno organizacijo, ki bo neodvisna od vladnih strank ter ki uresniči enotnost delavcev ne glede na narodnost, politično prepričanje in vero. Skupščina tudi poudarja načela proletarskega interna-cionalizma in izraža željo, da bi nova socialistična stranka vodila takšno politiko, ki bi zagotovila kolonialnim narodom narodno neodvisnost ter jih osvobodila kapitalističnega izkoriščanja. Končno izraža prepričanje, da bi socialistična združitev spremenila odnos sil v državi m zagotovila delavskemu razredu na predovanje v okviru ustave. Sindikat oblačilne stroke CGIL priredi ob Dnevu _Ka-tric (šivilj) v nedeljo 2o. t-m. od 16. do 19. šiviljski ples, in zicer v dvorani ENAL pn-staniških delavcev na Trgu Abruzzi 3. * .................................... I ' 1 ' v v j IZPRED KAZENSKEGA SODISCA | OBSOJEN NA 6 MESECEV IN 20 DNI ZAPORA KER SE JE PREGREŠIL Z VRSTO TATVIN ko~10 ga po triletnem tatinskem delovanju ulovili, je vse tatvine priznat dejal, da je bil prisiljen krasti, da je lahko vzdrževal družino m 31-letn' Gabriele Giansanti iz Ul. Bellosguardo je imel več sreče kot njegov brat Ro-molo, ki je bil oktobra letos zarač i številnih tatvin obsojen na leto dni zapora in 12 tisoč lir globe. Tuči Gabriele je bil obtožen številnih tatvin, ki jih je izvršil, kakor je sam izpovedal policijskim organom in kasneje v pismu, naslovljenem predsedniku kazenskega odseka, predvsem zaradi revščine ki mu ni dovoljevala, da bi pošteno skrbel za svoje štiri mladoletne otroke in bolno ženo. V dveh letih, je nadalje pojasnil obtoženec, je celal skupno le 8 mesecev in od teh 6 pri Selad. to je z minimalno plačo. Zato ni našel kradel, ker .. J. pr®. P°« | JjJ* je posrečilo zbežati pohotne- drugega izhoda, kot da je ;• t Slika ki jo je vleraj popoldne posnel naš fotoreporter na eni izmed tržaških ulic, karakterizira včerajšnje vreme: burja, hud mraz (najvišja temperatura je znašala komaj 4 stopinje C) in prve snežinke so pac nedvoumni znaki, da jp nastopila zima. Marsikomu je njen prezgodnji nastop povzročil razumljivo zaskrbljenost, saj bo treba nujno poskrbeti za drva in premog, kar pri današnjih cenah ni šala Več veselja pa je bilo včeraj med otroki, kt so pritiskali ' obraze na šipe in čakali, kdaj se bodo pobelile strehe in ulice, medtem ko so nekateri že segli po smučke na podstrešju, da bi bile za vsak primer pripravljene... mogla ujeti, pa čeprav je prvič zašel na slabo pot maja 1953. leta. Tri leta kasneje, in sicer septembra letos, pa je končno moral v zapor, kar so ga odkrili in tedaj mu ni preostalo drugega kot skesano priznati vse. Do njegove aretacije je prišlo ker je policija zaradi številnih tatvin v stanovanjih kletnih prostorih raznih stavb uvedla strogo preiskavo. Po prijavi tatvine čveh posod s cvetjem in kletke s kanarčkom z balkona neke hiše v Ul. Muda Veccia, so a-genti šli na mesto in našli na stopnišču lepenkasto škatlo, ki je služila nekdaj za embalažo radijskega aparata, in v tej je bila ukradena klatks To ]e agentom zadostovalo, kajti na škatli je bilo ime nekega trgovca in ko so se pozanimali pri njem, so zvedeli, daje škatlo prodal sta-rinarki Giovanni Marin iz I-strske ulice, ki pa ima skladišče v Ul. Beccherie. Pri ženski pa so agenti ne le zvedeli za mladeniča, ki je kot zadnji poiečoval škatlo, to je za Giansantija, temveč so tudi ugotovili, da je imela Marinova polno ukradenih predmetov. Sledila je preiskava na domu Giansantija in na koncu te so spravili v zapor oba brata, ki sta se ukvarjala s tatvinami. Romola so že obsodili in včeraj je prišel na vrsto tudi Gabriele, katerega so kljub temu. da je tožilec zahteval zanj 1 leto in 8 mesecev zapora ter 30.000 lir globe, obsodili le na 6 mesecev in 20 dni zaporne kazni in 5000 lir globe Omeniti moramo, da je Gabriele po aretaciji brez oklevanja priznal ne le zač njo tatvino kletke in rož, temveč tudi številne druge, in sicer, da si je prisvojil dve brisači in kopalne obleke vrste «lastex», la-t Caterine Gra-belli. kovček, v katerem je bilo precejšnje število vseh vrst nožev in žlic, od katerih to bile nekatere tudi srebrne ali posrebrene. To tatvino je izvršil v škodo Gu-glielma Fabianija medtem ko je Romi Puličevi ukradel usnjen suknjič s kožuhom, A-drianu Fantomi električni strojček, Albi Sepičevi razne odeje, ženski plašč in drugo, Terezi Zuber celo vrs^o bri sač, rjuh, prtov in prtičev, Romualdu Viti in Ermanu Vittoriju čva dežna plašča ter gumijaste škornje, Mariji Salve Gasprelli poleg drugih predmetov tudi dva para smučarskih čevljev. Mladenič je »el tako daleč, MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega drdstva PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri v K R I 2 U v dvorani «Padlih borcev za svobodo« KONCERT umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. Razna obvestila OBČNI ZBOH SPDT V sredo 28. t. m. ob>20.30 v Gregorčičevi dvorani v v Roma 15-11. redni občni SPUT' SEJA SPDT Danes v sredo ob 20.30 re** seja SPDT v društvenih Vto štorih Darovi in prispevki v počastitev spomina S’am. nega Ferdinanda Noviia ^ jeta Ivan in Olga Panirat lir Glasbeni Matici. ( OtEPALIŽČA GLEDALIŠČE VERDI Danes bo premiera G.ancar-la Menotti.ia opere ((Telefon#, katero bodo prvič predvajali v Trstu, in Straussove opere «E-lektira«. TE AT RO NUOVO Danes, 21. novembra ob 21.00 uri: A. De Musset: «Marianine muhavosti« in G. B. Shaw: (cMož usode«. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «S. Škamperle« . Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležijo občnega zbora. OD VČERAJDO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20, novembra t. 1. se ie v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 15 oseb, bile pa so 4 poroke. POROČILI SO SE: mehanik Ernesto Ernestini in gospodinja Antonia Vidonis, šofer Nino Marcone in gospodinja Bruna Nadalutti, mehanik Giancarlo Mora in šivilja Bruna Paulin, uradnik Luciano Delise in šivilja Antonia Marrone. UMRLI SO: 70-letni Silvio Ogrisek, 71-letni Mario Silvestri, 75-letna Marija Massapust vd. Krovat, 81-letni Giovanni Ruz- zier. 2 dni stara Antonija Spetič. 49-letna Maria Zoppolato por. Coslovi, 52-letni Mario Stok, 78-letna Ana Kraiuz vd.. Koinz, 55-letna Emma Furlani, 75-letni Angelo Mase. 56-letni Domenico Braico, 73-letni Carlo Martella-ni, 87-letna Maria Servilia Fil-linieh vd. de Petris. 66-letni Josip Jurk.ič. 75-letpi Giuseppe Gianardi. Predavanje FlOM v Miljah Drevi ob 19. uri bo v dvorani glečališča »Verdi« v Miljah predavanje FIOM o položaju v ladjedelnici Sv. Roka. Govorila bosta tajnik pokrajinske FIOM dr. Paolo Šema in član osrednjega odbora PIOM Dino Tescari. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij): Picciola, Ul. Oria-ni 2; Alla Salute. Ul, Giulia 1: Serravallo. Trg Cavana 1: Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. ji Radosevič ukradel poleg kosov mila tuč, 78 brisač z napisom «Banca dTtalia« medtem ko je Albertu Ga-brielliju odnesel kar 7 albumov za slike, Aldu Sardoču pa , suknjič s kožuhovina-sto podlogo, usnjene rokavice in tudi 400 lir v gotovini. Pri naslednjih tatinskih podvigih se je Giansantiju po. srečilo nabrati precejšnje šte vilo rjuh, volne, odej, postelj nih pokrival pa tudi moške obleke in blaga ter končno tudi kovček s popolnoma novim sesalcem za prah vrste ((Folletto#. Seveda je mladenič nekaj pridržal zate, drugo pa skušal prodati, kar se mu je največkrat tudi posečilo. S tem je povzročil precejšnje nevšečnosti starinarki Marinovi, 69-letni Antoniji Agapito vd. Maizan. 28-letnemu Tul-liu Bardianiju z Garibaldijevega korza, ki so bili obtoženi nakupa ukradenega blaga in končno tudi Aldu Trampušu s Scale Sante in Alini Virdi iz Industrijske ulice, ki sta se morala zagovarjati pred podiščem zaradi neprevidnega nakupa. Od vseh sta se slednja dva najbolj srečno rešila, ker ju je sodišče oprostilo, ker njuno dejanje ni kaznivo. Naj-višjo kazen za nakup ukradenega blaga pa je dobila A-gapitova, ki je pravzaprav pokupila od Giansantija precej ukradenih predmetov, zaradi česar jo je sodišče obsodilo, pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece in 15 dni zapora ter 10.000 lir globe. Marinova se je rešila z 1 mesecem in 15 dnevi zapora ter s 5000 lirami globe, pogojno, medtem ko so Bardianija obsodili na 5000 lir denarne kazni Irez vpisa v kazenski list. Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Rachelli, obramba odv. Kezich. P Sardoč, Sblattero in Bologna. Z lambreto je padel Popoldne so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali naravnost iz bolnišnice v Izoli 30-letnega Oresta Borronija /. Opčin št. 1075, ki so ga morali zaradi zloma čeljusti, ran ra obrazu in možganskega pretresa sprejeti s pridržano prognozo na stomatološkem oddelku tržaške bolnišnice. Borroni je zdravnikom izjavil, da je okoli 21. ure 18. t m. med vožnjo z lambre-tn na cesti Brtotvgla - Buje nepričakovano padel na nekem ovinku. Mož se je tedaj vračal z izleta proti domu. Aretiran avtomobilski tat 24-letnemu mehaniku Dariju Micheluzziju iz Ul. del Friuli ni bilo dovolj, da si je včasih «izposodil», seveda brez vednosti lastnikov, kak skuter in se odpeljal na kratek izlet. Ne. Nekega dne se je celo izmislil, da bi vzel kak avto rn se odpeljal v Muli-:-no pri Ronkah. V ta namen je ukradel Fiat 5Q<2 last 56-letnega Marina Ebblina iz Ul. Rossetti in se odpeljal. Po ple su je podaril neki mladenki dežnik, ki ga je nasei v vozilu in se nato odpeljal. Na koncu vasi pa je avto ustavil in sklenil oditi peš do Tržiča, kar je tudi storil. Tu pa se je zopet vsedel v drugi Fiat 500, ki je bil last Fran-cesca Ludovisija iz Ul. Cano-va in se pripeljal v Trst. Policija seveda ni vedela ničesar o tem, a med preiskavo so preiskovalni organi izvedeli, da se Micheluzzi kljub kronični brezposelnosti vozi okoli z avtom, zaradi Česar so ga aretirali. Pri zasliševanju 'e seveda vse priznal ^iev burje SREDA, 21. novembra 1* TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna *JastoaLkoear Predavanje: 12.10 Za v^,wrS; nekaj: 12.45 V svetu ku«"^ 12.55 Jugoslovanski Mje Orkester Zacharias; ič'™ plesna Beniamino Gigli; ..janista čajanka: 18.00 Koncert Darka Lukiča; 18.22 PodgegJ! motivi; 18.30 Pisani »snor 18.40 Lahka Slastra: venski samospevi: 19.19 n"rlsW; univerza: 19.30 Pestra ” ./gi; 20.00 šport: 20.05 Zn»M TOg,. 20.30 Vokalni tercet JlOO Glasbena nie*W*Jr. 15.30: «ZeleZi Germi, S. Urzi. motl. J Mason, B. R rok*' Arcobatcno. 16.00: «Dole« J. Havvkins. ...hjrad?« Astra Rojan. 16.00: va jetnica«, C. Soede Birgel. jcrcJ Capitol 16.00: »Damski Fernandel. .„iid lo1®^ cristalio. 16.00: ((Umetni* ls, deli«, D. Martin. Art&^g. Grattarielo. 16.00: J* ^ $ Tudi včeraj je burja prisi lila več oseb, da so se zatekli po zdravniško pomoč Med temi je bil tudi 56-letni Romano Dalmaso iz Velikega Repna št. 76. Mož se je vračal z dela v kamnolomu, ko ga je na cesti nedaleč od doma podrl na tla močan sunek burje. Pri padcu se je Dalmaso udaril ob kamen in tako se je moral zateči v bolnišnico, kjer je tudi 0-stal; zdravniki so mu namreč ugotovili verjetni zlom gležnja leve noge in ga zato pridržali s prognozo okrevanja v 5 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Otrok se je zastrupil Predvčerajšnjim zvečer so morali sprejeti v otroški kliniki v Ul. Manzoni komaj 2-let.no Rito Sušmel iz Ul. Ne-grelli, kateri so ugotovili za-strupljenje s fosforom. Dekletce je v kuhinji, v trenutku ko je bila mati zaposlena 7. delom zaužila precejšnje število vžigalic. Po mnenju zdravnikov in seveda če ne bo komplikacij, bo morala mala Rita ozdraveti že v teku štirih dni. Prometna nesreča Ko se je 21-letni Roman Škabar iz Velikega Repna včeraj zjutraj vozil s svojo vespo po Ul. Commerciale v smeri mesta, se je v višini stavbe št. 21 nepričakovano znašel pred poltovornikom, s katerim je tedaj 21-letni Carlo Ambrozet iz Istrske ulice zavil na levo in hotel spremeniti smer vožnje. Jasno je, da je bilo trčenje neizbežno ir. s tem tudi Škabarjev padec. .Škabarja so nato odpeljali 7. avtom prometne policije v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku. Okreval bo v J dneh- poitalallšče«. M. ^ Alabarda. 16.00: «23 kor zločina«. V. Johnson. Ariston. 16.00- «IrvWSK* C. Wilde. Y. Sane*"' ulK' Armonra. 15.00: «No5^nl«'V ti» P. Benny. J- v &j2m? ti«, P. Benn.v. Aurora. 16.00 in 20-3v tSlia« cq». C, Gable m Y„r, Garibaldi. 1600: <>' j, 0: aOsvaia®1**' pe). Ce. Ddii« «*. — . letnim prepovedano. Italia. 16.00: Chaplin. S. Marco. 16.00: «^r' Hayward. G. Sande ■ p Kino ob morju, 16.00 pelt poie«, V. Lisk ! y Moderno. 16.00: J drldu«. C. Greco. F-jna Savona, 16.00: «SVOb°“rf^oV'j. ska«. E. Cegani. ”■ 'ijšj«. Viale. 16.00' «Yankee y j Chandler, R. Fleminž-^rjli ^ Vfttorlo Veneto. 16'°Tayior-lokostrelec«. R Kendall. tirada Flrlvedere. 15 30: «Pa.rjr jre*1 Marconi. 16.00: «Vel‘k' G. Peck. A. Gardier. ste»r Masslmo. 16.00: «N«4>e»k . ^ J. Chandler D Novo cine. 1600: <na' tloi«. G. cervi. N. Y o >1 Skedenj. 18.00: «Z8Mijd<>l nih tiubimcih«. prepov. ZAHVAL* to-iar*“ Globoko ganjeni ^ s% liko izrazov sožalj®;, pgš jih prejeli ob slT1 dragega ragega Ferdinanda N°vv> se iskreno zahvalju |C ^či*1 ^ ki so na kakršenkoli častili njegov sPorn'»jn® Žalujoča drl Trst, 21 nov. 1956 V KRATKEM BO STOPIL V VELJAVO USTREZNI ZAKON Ministrstvo za državno udeležbo Njegov pomen in naloge v gospodarstvu dežele V kratkem bomo dobili no-v° ministrstvo, 17. po vrst-»*•» redu. Osnutek zakona 0 »jegovi ustanovitvi in delovanju je poslanska zbornica odobrila že v aprilu, toda po-slsnci bodo imeli priliko o »jem ker razpravljati še enkrat, je senat v teh poslednjih »»eh sprejel nekaj poprav-*ovi in zato zakon ne more popiti v veljavo, dokler ni **» popravkov odobrila tudi Poslanska zbornica. Da bi od-•ožitev bila čim krajša, so na Predlog vlade sklenili, da sto-P* »akon v veljavo takoj po °ojavi v uradnem listu, ne P* šele 15 dni po njegovi ob-■*Vl> kot je navadno praksa. Pričo te okoliščine in dej-"va, da spremembe, ki so jjk vnesli senatorji niso ve-**, se pričakuje, da bo osta-* Procedura zahtevala naj-V(4 mesec dni in da bo novo »hnistrstvo ustanovljeno naj-•sneje do konca letošnjega ‘»ta. Gre za ministrstvo za držav-»o udeležbo v gospodarskih Podjetjih. Zakaj se ustanav->n kakšne bodo njegove Ija »aloge? Nasprotniki novega ministr-v» pravijo, da se z njegovo ponovitvijo samo krepi dr-»vni in birokratski aparat. 8 račun italijanske državne •»ministracije, njene razsež-Pooki in počasnosti se čujejo Povsem upravičene pripombe, °da v tem konkretnem primeru gre za nekaj povsem tugega. Dejansko se kritiki POvega ministrstva le maski-r,j° s protibirokratskim ge-‘loi», in to le zaradi tega, *r je to geslo popularno, ne »ato, ker bi oni bili stvar-Proti birokratizmu kot ta- Ps "o , Nasprotno pa so oni Pravi pristaši take birokraciji ker je po njihovem mne. »Ju vloga države samo v tem, ^ ščiti in pomaga izključno ‘»asebni pobudi«, medtem ko J1' ogorčeni nasprotniki dr-•*vno-kapitalističnih tendenc, teže za tem, da država *PUva po svojih gospodarskih » Upravnih organih na sklad-1*3*1 gospodarski razvoj de ,(‘e' da se pojavlja kot čini-™tj neposrednega usmerjanja, »»ertovanja in odpravljanja gospodarskih in socialnih d is-Proporcov, ki jih nosi s se-»asebna kapitalistična sti-,1)a- Novo ministrstvo za dr-av»o udeležbo pa je, dasi »Popoln organ, v bistvu poziven odraz vprav takih ten-*»c. Gre dejansko za rezul-kompromisa med določe-*** posebnostmi italijanske jjospodarske strukture in za-»Ve, da se s temeljito spre-»rnbo te strukture odstra-niena protislovja in rešili i» kapitala, ki ga investira ker gih težkoč na tej poti, tež- številna pereča vprašanja gospodarskem, tehničnem •ocialnem področju. ^Gospodarsko strukturo Itali- »ih tisi, označuje nekoliko očivid-in zelo svojevrstnih pro-"siovij. Predvsem gre tu ’.a »istvo, da poleg izrazito preučujoče vloge zasebnega mo* ,°Pola, obstaja tudi državno »Pitalisftčni sektor, to je, Čs bije država neposredno nadzo- j -- znaten del gospodarske Javnosti. Toda zanimivo je. ta dva sektorja nista med . °i ločena niti po vejah »sPodarske dejavnosti niti po jdPiem sistemu upravljanja, to c 'i da se med seboj mešata o 0 na tistih področjih, kjer ! »»gažiran izključno držav-1 kapital, medtem ko se ne r*šata tam, kjer se država ,* Pojavlja kot lastnik ali so-*tnik obrtnih in proizvajal-lh sredstev. drugimi besedami: drža-t »> izključni upravitelj m ^ *UJator gospodarske dejav-niti v tistih podjetjih, *° njena last, in niti ne so tudi ta podjetja in celotna gospodarska dejavnost povezani po določenih kanalih z zasebnimi monopoli. Državni poseg v gospodarstvu ne u-streza procesu njene udeležbe v lastništvu in izkoriščanj« proizvajalnih sredstev. Korenine tega protislovja leže v samem izvoru italijanskega državno-kapitalistične-ga sektorja v gospodarstvu. Ta sektor ni namreč nastal z racionalizacijo določenih gospodarskih vej ali podjetij, ampak na neki specifičen način- Svoj čas je italijanska država (takrat fašistična), v sporazumu s privatnimi družbami in lastniki, delno ali popolnoma zavladala nad delnicami posameznih velikih finančnih ustanov in podjetij. Slo je po tej strani za ((reševanje« velikih bank pred polomom, ki jim je grozil v letih krize, po drugi strani pa za namero fašističnega režima, da za potrebe vojne pograbi vse vire, ki so mu bili na razpolago, in ki mu jih je kapitalistični monopolizem rade volje dal. V glavnem je bila ta operacija izvršena že leta 1933. Zaradi finančne kontrole in upravljanja držav-no-kapitalističnega sektorja so ustanovili Zavod za industrijsko obnovo (IRI). finančno u-stanovo, v kateri je imela glavno besedo fašistična konfederacija industrijcev (Conf-industria). Tako strukturo je podedovala in v bistvu obdržala povojna italijanska država. Spričo dejstva, da je IRI popolnoma ali delno absorbirala velike banke, je država postala lastnik ali solastnik vseh onih številnih in pogoste zelo heterogenih gospodarskih podjetij, ki so jih te banke finansirale in nadzorovale. Tako so se državni in privatni kapitali na najrazličnejših področjih združili in povsem prepletli. Pri tem r.i redek primer, da država razpolaga z manjšim številom delnic v važnejših, a z večjim številom delnic v onih podjetjih in gospodarskih vejah, ki z gledišča nacionalnega gospodarstva nimajo nekega večjega pomena. Spričo dejstva, da zasebni monopoli drže v svojih rokah ključne gospodarske polojtaje, in ker je IRI hkrati po svoji strukturi povezan s Confindustrio, gre ta svojevrstnost in prepletenost med državnim in privatnim kapitalizmom neogibno na rovaš osnovnih potreb nacionalnega gospodarstva in zato na škodo nekega avtonomnejšega in s tem odločnejšega vpliva države na gospodarski razvoj dežele. In vprav v tem je glavni vzrok, da so do sedaj naleteli na ovire pri uresni čenju Vanonijevega načrta in pri namerah, da bi z industrializacijo Juga likvidirali visoko stopnjo brezposelnosti ir disproporcionalnosti med razvitim Severom in zaostalimi področji na Jugu. Ena najvažnejših strani zakona o ustanovitvi ministrstva za državno udeležbo je v tem, da predvideva oddvo-jitev IRI od Confindustrie. to je, likvidacijo negativne in v bistvu korporativistične dediščine, ki je privilegiranemu razredu dajalo možnost ne le, da zavira uresničenje vseh onih gospodarskih nalog, za katere ta razred ni zainteresiran, ampak tudi da u-smerja v svojo korist dejavnost državno - gospodarskega sektorja. Gotovo je, da z ustanovitvijo novega ministrstva, ki naj bi, po besedah predsednika Segnija ,moral biti odločujoč; činitelj uravnovešene državne intervencije v gospodarstvu, ne bo mogoče odpraviti mno- koč, ki izvirajo iz objektivnih razmer, pa tudi iz same gospodarske in socialne strukture. Na ta način pa se vendarle skušajo ustvariti vsaj oni elementarni pogoji, brez katerih je nemogoča določnejše gospodarska politika v državnem obsegu, in brez katerih bi neogibno še nadalje naraščala obstoječa gospodarska disproporcija in protislovja. Ce gledamo zadevo s tega stališča, bo ustanovitev novega ministrstva predstavljala eno od pozitivnejših postavk v do sedaj nedvomno pozitivni bilanci ekonomske dejavnosti Segnijeve vlade. Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld (desno) si je prevzel nalogo, da bo skrbel za ustanovitev mednarodnega policijskega korpusa, ki na čimprej zamenja anglofrancoske okupacijske sile v Port Saidu. Do sedaj je prišlo v Egipt že več posadk, ki so jih dale na razpolago nekatere države. Ureditev in poveljstvo nad temi silami pa je poverjeno kanadskemu generalu Burnsu, ki je bil doslej načelnik komisije Združenih narodov za kontrolo nad premirjem, ki je bilo sklenjeno leta 1949 med Izraelom in arabskimi državami ČEŠKOSLOVAŠKI SINDIKATI 0 SVOJIH NALOGAH Še vedno po stari poti Tri dni je v Pragi zasedala, delavcev, da bi bilo to so-splošna državna sindikalna delovanje tudi dejansko učin-konferenca. Ce je kdo priča- kovito. Naj navedemo le nakoval, da bo na tej konferen- slednji odstavek iz odobrene ci slišal nekaj posebno nove-1 resolucije: ga, se mu to pričakovanje ni uresničilo. V resoluciji, ki jo je konferenca odobrila, je rečeno, da je pot izgradnje socializma v Češkoslovaški ((pravilna :n preizkušena, in mi se ji ne bomo nikoli odrekli«. Tako je dobesedno rekel na konferenci predsednik republike Anto-nin Zapotocky, Na konferenci se je mnogo govorilo o potrebi, da čim večje število zaposlenih delavcev sodeluje v upravljanju proizvodnje, toda na žalost niso povedali, na kakšen način naj bi se vršila ta udeležba POJAV, PROTI KATEREMU JE VSA SODOBNA TEHNIKA BREZ MOČI Mexico Cityju preti nevarnost da se povsem pogrezne v zemljo Pod tem velikim mestom, ki je prav gotovo najlepše mesto na vsej ameriški celini, je plast vulkanskega pepela, iz katerega se pod pritiskom teže -mesta - izceja voda, vsled cesar se središče mesta precej naglo udira Dve veliki zgodovinski me-inim zgradbam, pa čeprav ne sti sta v «smrtni nevarnosti« I v takem obsegu kot preti Me- vzdržati teže ki jo predstavlja | log, praktično, nima osnove, okoli 3.000 kamnitih in mar-1 Ko smo tako obdelali Be- zaradi pojava, ki se ne da ustaviti. Gre za glavno mesto Mehike Mexico City in za našo sosedo Benetke, ki je eno najlepših in z umetniško-arhitektonskega vidika eno najbogatejših mest na svetu. Vendar ti dve mesti nista edini, ki jima preti ta nevarnost. Podobna nevarnost preti baje tudi številnim drugim mestom ali posameznim delom mest, ponekod pa le posamez- Mlada slikarka Ann May .te baje bolj znana zaradi svoje ekscentričnosti kot zaradi u metniških uspehov. Nič čudnega, saj nam že gornja slika to potrjuje xico Cityju in Benetkam. Mesta se lahko ((pogreznejo v zemljo« zaradi delovanja prirodnih sil, kot na primer zaradi potresov, erupcije in podobno in zgodovina nam priča, da je več mest že izginilo. Posameznim podobnim pojavom smo priča celo mi, saj se dogajajo v naših časih io razni zgodovinarji in še predvsem umetnostni zgodovinarji ter umetnostni konservatorji pogosto opozarjajo javnost na nevarnosti, ki pretijo posameznim mestom ali zgodovinskim objektom. O enem takih primerov je pred časom pisal svetovni in predvsem italijanski tisk. Gre za znani viseči stolp v pisg kateremu naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov pretila nevarnost, da se zruši, ker da temelji, na katerih ta stolp stoji, niso dovolj trdni. Znano je namreč, da se temelji visečega stolpa v Pisi vdirajo in to prav na tisti strani, proti kateri je stolp nagnjen. To je pa povsem razumljivo, ker sloni teža stolpa prav na ta del temeljev. Nekateri strokovnjaki so poskušali stolp rešiti s tem da so pod temelje injicirali beton, vendar so priznali, da je to le začasna rešitev in da bo prej ali slej treba stolp zrušiti in ga po novno postaviti. Mnogo resnejši primer je z Benetkami. Vse mesto se počasi «potaplja». Jasno, da tu ne gre za nek nagel proces. Pri tem pa je značilno še to, da temu niso krive neke pri-rodne sile, ampak prvotni graditelji Benetk. Kot vemo, so Benetke zgrajene na stotiso-čih lesenih stebrov, ki so jih prvotni graditelji zabili v peščeno podlago. Stebri so, kot vemo, hrastovi, in te naj bi bili ob gradnji temeljev Benetk posekali na našem Krasu. Spodnji deli tega stebrovja so ostali povsem trdni, ker so tako rekoč hermetično zaprti pred vodo in zrakom. Gornji del pa je precej šibak, ker ga je razjedla morska voda in pa razne bakterije. Zato ta gornji del stebrovja ne more mornatih beneških palač in zato ti prekrasni umotvori sicer počasi vendar postopoma in nezadržno tonejo. Proces ni nov, ker se opaža že stoletja, vendar je v zadnjem času zavzel že tak obseg, da se posamezni deli palač, do katerih so nekoč lahko prišli samo po stopniščih, danes že pod vodo. Neki strokovnjaki opozarjajo, da je že skrajni čas, začeti reševati Benetke. Po njihovem mnenju se lahko zgodi, da bi se večina najlepših beneških palač, med katerimi tudi doževa palača in cerkev sv. Marka mogle zrušiti že čez kakih 50 let če celo ne prej in tedaj bi morje prekrilo Benetke kot je v preteklosti prekrilo že marsikatero mesto. Benetke pa niso edino mesto, ki jim preti taka nevarnost. Prav tako kot Benetke tone, ali bolje se udira tudi eno najstarejših in najlepših hkrati pa tudi najmodernejših mest obeh Amerik. Gre za že prej omenjeno prestolnico Mehike Mexico City. Ves o-srednji del tega velikega mesta se počasi ampak vztrajno vdira v zemljo. Tako se je v zadnjih nekaj letih masivna stavba rudarske fakultete udrla za poldrugi meter. V pa lačo likovne umetnosti je nekoč vodilo stopnišče 20 stopnic. Danes je vhod v palačo na višini tratoarja. Tudi nekatere moderne palače, ki so bile zgrajene pred 20 ali celo pred samimi 10 leti se vdirajo v zemljo po 30—40 cm na leto. Kje je temu vzrok? Mexico City je zgrajeno na debelem sloju vulkanskega pepela, ki je, kot vemo, porozen. V luknjicah tega pepela pa je voda. Teža zgradb pritiska na sloje pepela in s tem iztiska vodo iz njega. Edina rešitev pri tem bi bila, hermetično blokirati ves ta podzemeljski sloj pepela in s tem preprečiti izcejanje vode iz njega ali pa kakor koli nadoknaditi vodo, ki se počasi toda vztrajno izteka iz pepela. Seveda je to netke in Mexico City, bomo omenili še znano razkošno a-meriško kopališče Long Beach, kjer stoji na ozkem obalnem pasu dolga vrsta velikanskih razkošnih hotelov. Nekoč so ti hoteli stali trdno in se niso vdirali v zemljo. Pred nekaj leti pa so ameriške petrolejske družbe začele črpati podmorska ležišča nafte v bližini Long Beacha. Ker pa so sloji nafte pogosto med seboj povezani, črpanje na enem koncu lahko privede do črpanja bližnjih ležišči Tako se je zgodilo tudi v Long Beachu ali bolje pod Long Beachom. In tedaj so se ti razkošni hoteli začeli pogrezati. Prišlo je zato do sodne obravnave med mestno upravo Long Beacha in petrolejskimi družbami, ki so to povzročile. Pravdo so dobile petrolejske družbe, ki lastnikom hotelov niso plačale niti odškodnine, pač pa so s črpanjem nafte nadaljevale in še nadaljujejo. Zdaj pa še nekaj drobnih primerov s tega področja. Povsod po svetu srečamo velike zgodovinske palače ali palače z veliko umetniško vrednostjo, -ki jim prav tako preti nevarnost, da se pogreznejo, ker ki jo izkopljejo pred postav Ijanjem temeljev, pa je težka od 20 do 40.000 ton. Seveda velja to pravilo le tedaj, če se pri gradnji uporabi lažji material. Pri čemer so posebno daleč Američani, ki grade 2C in 25-nadstrnpne nebotičnike iz aluminija, stekla in plastičnih snovi, kot je na primer palača Združenih narodov v New Yorku, ki je lažja od 4 metre debelega sloja zemlje, ki bi jo skopali pri gradnji njenih temeljev. Kot zanimivost bomo na koncu navedli še to, da se vdira v zemljo tudi največja palača na svetu, znani «Empi-re State Building« v New Yor-ku. Toda ta velikanska palača se je doslej udrla za komaj 4 mm. «Naša socialistična ureditev ir. naša socialistična demokracija omogoča in zahteva, da vsak zaposlen delavec sodeluje pri reševanju važnih državnih vprašanj. Tovarne pošiljajo kandidate v odbore, v slovaški nacionalni svet iti ljudsko skupščino. Delavci iz tovarn stopajo v vodilne organe družbenih organizacij, javnih ustanov, ljudskih sodišč in podobno. Izraz demokratičnosti naše ureditve so tudi drugi organi, ki jih volijo delavci, kakor tudi neštete komisije, ki poslujejo soglasno z voljo in interesi delavcev, pod njihovim neposrednim nadzorstvom, z njihovo pomočjo in aktivnim sodelovanjem«. A kaj je s tovarnami, kaj s proizvodnjo, kaj se dogaja tam, kjer je delavski razred v proizvajalnem procesu? O-dobrena resolucija odgovarja na to, da «s prosredovanjem sindikalne organizacije sodelujejo delavci pri reševanju vseh vprašanj iz življenja naših tovarn«, ali takoj nato resolucija opozarja, da ((sindikalni organi zveze in okrožij, pa tudi sindikalni organi v tovarnah, ne vodijo proizvodnje». Nato pa se ponovno navaja, da je vloga sindikatov, da «pridobivajo delavce za vodstvo gospodarstva z raznimi proizvajalnimi posvetovanji, konferencami, aktivi itd.«. Na vprašanje. Zakaj se mora boriti sindikalno gibanje? ki ga je v svojem govoru na konferenci postavil predsednik republike Zapotoeky, je isti odgovoril: «Nujno ;e d c se bori za večjo produktivnost dela*. On je hkrati kritiziral sindikate, ker se je v tem poslednjem času zmanjšal njihov vpliv na delavce, kar so pozneje vnesli v odobreno resolucijo. Po besedah predsednika republike je treba sedaj ublažiti dosedanje togo centralistično vodstvo v sindikatih, ki je bilo baje nekoč pozitivno. Ne tej poti pa se je po mnenju predsednika, «ostalo na pol poti«, in je poleg samostojnih sindikalnih zvez »stala mamutska centrala in njeni pokrajinski sindikalni aparati«, kar je »zaradi premajh našanja na iniciativo obsežnega aparata, vodilo k odtujevanju vodilnih organov od delavskih množic, k administrativnemu vodenju in birokratizmu«. V resoluciji se izraža soglasnost s temi zaključki, m se dodaja, da se težkoče ne smejo prikrivati in ignorirati, ampak da jih je treba »potrpežljivo in postopno premagovati«. Tako se člani sindikatov pozivajo, da premagujejo težkoče pri kopanju premoga, da se bore za varčevanje z električno energijo, za odpravljanje pomanjkljivosti v prometu in da vodijo borbo za pospešenje investicijske zgradnje. Posebne sklepe je konferenca sprejela v zvezi z decentralizacijo v sindikatih. Tako se sindikalnim zvezam priznava pravica, da sprejemajo svoje statute, a oni postanejo veljavni šele takrat, ko jih odobri glavni odbor. Slovaškemu sindikalnemu svetu se priznava pravica, da pred cblastmi predstavlja sindikalno gibanje v Slovaški, da ga vodi in da tudi ((nadzoruje kako organi in organizacije sindikalnih svetov v Češkoslovaški izvršujejo sklepe glavnih odborov in splošno državnih odborov sindikalnih svetov«. Z obrazložitvijo, da je treba poenostaviti aparat, je sindikalna konferenca sklenila, da se ustanove pokrajinski sindikalni sveti, katerih člani bodo najvišji krajevni sindikalni funkcionarji, sekretarja teh svetov pa bo postavljal glavni odbor sindikatov. Ti ukrepi so. v skladu s splošnimi Smernicami, ki so jih v Češkoslovaški dali za uresničenje določene decentralizacije v splošnem. Njen značaj so opisali tudi na o-menjeni sindikalni konferenci z naslednjimi besedami: »Ob ohranitvi centraliziranega vodenja, povečati pristojnost in odgovornost nižjih gospodarskih organov, ljudskih odborov itd.«. Iz vsega tega je jasno razvidno, da gre pri teh skromnih poskusih decentralizacij,’ v glavnem za to, da bi poskušali odpraviti obstoječe težkoče dosedanje toge centralizacije, in to le z ukrepi ki imajo v bistvu le administrativen značaj, puščajo pa še vedno odprto osnovno vprašanje dosedanjega podrejenega položaja, ki ga imajo delavci nih stikov, sodelovanja in za-1 v proizvajalnem procesu Cantinijeva veseloigra «Klatež» na nabrežinskem mladinskem odru Po dolgem času smo preteklo deljo z zadovoljstvom prisostvovali kulturni prire so pretežke za zemeljske slo- t1)j ki jo je v nabrežirije, na katerih so zgrajene. Na-| Kmo dvorani pnredi- tančna merjenja so Pokazala L nabreiinska mladina. Dvo-da se vdirajo v zemljo med i ^ ^ domačinov drugimi tudi gotska katedrala J v Beauvaisu, nadalje katedra- »n okol.čano« kar dokazuje da la sv. Pavla v Londonu, kate-1 »o naši ljudje z nestrpnostjo drala v Strasburgu, Bela hiša ! pričakovali dneva, ko se bo na-v Washingtonu, Westminstrski brežinska mladina po dolgem samostan pri Londonu in tudi molku, ki je trajal vse od le-nekaj ameriških nebotičnikov., ta 1951, ponovno pojanila na Moderna tehnika pa je že'od™ in Pokazala, kaj zmore. zagotovila, da bo lahko gra-1 Za nedeljo so nabrežmski dila velikanske stavbe, kate-' mladinci pripravili CanUnije-rim ta nevarnost ne bo pre- vo veseloigro v treh dejanjih tila. Gre za nov način gradnje «Klatež». Ko smo jih vprašali, temeljev in za utrjevanje ze- zakaj so si izbrali prav to meljskih plasti pod temelji.1 delo, ki med našim ljudstvom Danes grade temelje zelo glo- ni znano, so nam odgovoril’, boko in zato pride do pojava, ‘ da so imeli v programu neko ki se bo laiku zdel čuden, drugo igro, da pa je iz raznih Tudi če grade izredno visok vzn.kov niso mogli spravil na nebotičnik, je teža zgradbe oder. Z veseloigro «K!atež» pa manjša od teže zemlje, ki jo so se odločili tedaj, ko so ;o izkopljejo, da bi tu postavili temelje novi zgradbi. 20-nad-stropni nebotičnik je težak možno le v teoriji, ker pred- približno 12.000 ton, zemlja ranosti posameznikov niso 's.e od rok. V zadnjih dveh mesecih pa so se dela lotih z vso vnemo in lahko bi rekli, da so se na predstavo pripravili dejansko le v zadnjih dveh mesecih. pomrli, v njegovi rojstni hiši • je ostal le njegov nečak s svojo družino. Ko se Klatež vrne iz tujine kot bogat človek, se okoli njega strnejo vsi »poklicani tn nepoklicani«. Ko j pa čez čas pove, da dejansko poslušali po radiu. Stvar jun je ugajala in so se je lotili Prva dva meseca so bile vaje naporne in zaradi nedisciplini-1 ožji sorodniki so v tem že S to igro nam je nabrežin- ™ bogat in da je vse svoje ska mladina pokazal« in doka-1 premoženje izgubil, ga druži-zala, da slovensko kulturno življenje v Nabrežižni ni zamrlo, ker ne sme zamre ti. Prireditev je vsestransko dobro uspela in zato gre polna zahvala vsem mladincem člonrm dramske skupine in predvsem domači učiteljici Slavici Terce, ki je priprave organizirala tn mladince vadila, pri čemer je pokazala izredno požrtvovalnost. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro podali, posebno ,?e je izkazal Dušan Jazbec, ki je svojega strica «Martina» ali Klateža odlično poosebil. «K!atež» je stric, ki se po dolgih letih vrne v svoj rojstni kraj. Njegovi starši in drugi 8. -^»»lament se ni strinjal z Sovo aretacijo. Vseeno. Po-cU. L**ie so ga aretirali in ga ne- odPeljali. Sele pred ne- hieseci so ga izpustili iz r»- Vlada je po vsem sodeč in najboljša, ki so jo v tem hipu sestaviti. „»VU°, da je v njej nekaj Je91lnistov, toda na splošno jo jttn’0g°če in jo je treba spre-j ' kot izraz revolucionarnih ,n socialističnih prizadevanj Hi 0r‘entacij Madžarski komu-h ", in napredno usmerjeni nj. j® so zadovoljni. Vsi me-|0® ~~ razen reakcionarjev :n h. '»istov — da se mora u- & končati in boji prenehati. U 1 i *v»n laz mislim: vsako nada-1^'.*»)* bojev je kontrarevo- To je proti ma- dL°narno rskim življenjskim interc-' To je nekoristno žrtvn- 'n tve8anie' da h* iz' ko i! *e kisto, kar so si ta-krvavo pridobili. To bi ((Ubijalo do uničenja še tihi« revolucionarnih sociali-^ mladincev in delavcev, V** v vrstah, zelo pisanih upornikov. ti . Budi ki in ne vem še kom drugim, mi avtoritativno govori; «Uporniki se ne bodo vdali, dokler AVH ne položi orožja.« «Zdi se mi, da te zahteve v tem trenutku ni mogoče izpolniti. Druga zadeva je zahteva po odgovornosti. AVH zaradi njegove dosedanje dejavnosti, po čiščenju in kaznovanju rakošijevcev in drugega zla v policiji, toda spet druga zadeva uvedbi nadzorstva nad delom varnostnih organov,« pravim jaz. «Kdo lahko verjame, da bodo po vsem tistem, kar se je dogajalo na Madžarskem v zadnjih letih, izpolnjene le zahteve? Dokler obstaja AVH, mi ne smemo biti brez t-rožja« «Ali imate enotno politično vodstvo?« «No, nimamo enotnega vodstva za vso državo, toda med skupinami, ki delujejo v Budimpešti, je že koordinacija.« Zeli ,da bi jaz napisal knjigo o njihovem uporu. Pripravili mi bodo vse gradivo, ki me zanima, spravili me bodo v stik ž borci in njihovim vedstvom. Ne obljubim mu, da bom DOBRIČA COSIC: SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI «Tovariša» zamenjal «prijatelj» ^,a*ti je, da se hoji polega-' napisal knjigo, ampak sem vo. Jo '»Ulj- mPe*ta pa je polna Eden izmed mladeni-«8 ’ k' ie j« udeleževal in se ^(,ydcležuje upora in je zdaj »kina zveza med uporni- lastno vestjo. Se manj pa bom I v tem položaju za to nalogo ljan, da bi se pobliže in bolje'seznanil z Madžari, ki ' Cetvorico so sestavljal*-(hrbtno), Arie VoorbU Kraan s KOŠARKARSKO PRVENSTVO ITALIJE TRI MOŠTVA V VODSTVU Z ENAKIM ŠTEVILOM TOČK Tesna zmaga tržaške moške vrste v Gallarate in lahka zmaga ženske vrste nad Fiatom Split 11 9 1 1 37:14 19 Reka 11 7 3 1 27:8 17 Šibenik 11 6 3 2 27:14 15 Metalac 11 5 4 0. 21:12 14 Trešnjevka 11 6 2 3 28:18 14 Uljanik 11 4 3 4 21:18 11 Turbina 11 3 2 6 20:24 8 Odred 11 2 4 5 11:15 8 Jadran 11 3 2 6 16:26 8 Tekstilac 11 3 1 7 17:29 7 Ljubljana 11 2 2 7 13:28 6 Grafičar 11 2 1 8 11:18 5 V I. seriji italijanskega košarkarskega prvenstva so bili v nedelja doseženi naslednji rezultati. Virtus Minganti -Stella Azzurra 96:47, Ignis Va-rese - Pavia Necchi 71:40, Simmentbal - Reyer 97:48, Mo-tomorini Oransoda 80:56, Roma - Preti Gira 82:77. Benelli - Vela Viareggio 60:53. Lestvica po 6. kolu je naslednja: Simmenthal 6 5 1 420 331 10 Virtus Ming. 6 5 1 352 313 10 Benelli 6 5 1 352 333 10 Ignis Vaiese 6 4 2 402 342 8 Motomorini 6 4 2 406 353 8 Roma 6 4 2 351 338 8 Stella Azz. 6 4 2 393 417 8 Preti Gira 6 2 4 369 375 4 Pavia Necchi 6 2 4 284 329 4 Oransoda C. 6 1 5 354 386 2 Reyer 6 0 6 376 461 0 Vela Viaregg. 6 0 6 274 392 0 V A skupini moške serije A pa so bili izidi nedeljskih tekem naslednji: Junghans - Ita-la 46:32, Triestina - Gallarate 63:62, Burrogiglio - Ravenna 63:45, Riv. -' Tosi 54:34. Tekma med Triestino in Gallarate je bila zelo napeta in Triestina si je zmago zagotovila po že zaključenem regularnem času, ko je njen igralec Damiani izkoristil prosti strel in dosegel se dve piki za lastno ekipo. Lestvica je naslednja: Junghans 3 3 0 165 143 6 Triestina 3 3 0 196 171 6 Giglio Reggio 3 2 1 163 141 4 Riv 3 2 1 161 146 4 Itala 3 1 2 129 140 2 Ravenna 4 1 2 161 185 2 Gallarate 3 0 3 153 171 0 Tosi 3 0 3 130 165 0 Mnogo bolj avtoritativno pa je v tretjem kolu zmagala ženska ekipa iz Trsta, ki je na svojem igrišču odpravila Fiat iz Torina s 71:35. Žensko moštvo Triestine je po tej zmagi samo v vodstvu s 6 točkami. mie de Mijs Kroon (prsno), (metuljček) in Roetje (prosto). Prejšnji rekor 4:57,8 so postavile Madz*«*v v Budimpešti 3. sept. 19® 50-metrskem bazenu. BOKS PARIZ, 20. — Evropski P£ vak srednje kategorije C a les Humez je včeraj zV ^ premagal Američana Ra’P # «Tigra» Jonesa po točkah 10 rundah. NOGOMET BUDIMPEŠTA, 20. — Rad‘° Budimpešta je sporočil da je madžarsko nogometno v ^ venstvo zakliučilo z dnem : okt. Spomladi bodo samo tekme za pokal. v prvenstvo pa se bo začelo jeseni 1. 1957. OdEOVorm ureannt STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tr*< KINO SKEDENJ predvaja danes 21. t- m' ob 18. uri film: «Zgodbe ubogih Ijubimcev» Mladini» izpod 16 ^ vstop prepovedan KIKOPROStK-KONIOf predvaja danes 21. t’ al’ Lux film: «zgodiloseje V BUENOS AIRESU* himna predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri Warner Bros film: RUMENE Ljubezenska zgodba v žgočem ozračju korejske vojne Naš volilni urad Od ponedeljka 19. t.m. pa vse do volitev dne 16-decembra deluje v Gorici, Ul. Ascoli 1-., volilni urač za «Listo naprednih Slovencev« in za liste ((Občinske enotnosti«. Urad bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure. V njem bodo naši volivci prejeli vsa potrebna pojasnila. Avtomobilist do smrti povozil Frančiško Paučič iz Štandreža Paučičeva se je vračala z njive domov, ko je vanjo nenadoma zavozil primarij porodniškega oddelka goriške civilne bolnišnice Trdijo, da so avtomobilista zoslepile luči drugih avtomobilov Odgovor «Borbe» Rus: nima gub na čelu. Jaz: mrščim obrvi, sem presenečen, toda ne neprijetno. Poljak: (tToda mi smo z mnogo manjšim odstotkom ko-lektivizirane zemlje prišli do tega, da kupujemo pšenico.« Romunka: «Toda mi smo bogata dežela. Ali niste bili še nikoli v Romuniji?« Poljak; »Nisem bil, vem pa, da smo tudi mi bogata dežela. Alt imate še vedno sistem obveznega odkupa kmetijskih pridelkov?« Romunka: »Da, da, in izborno deluje. Pri nas se je ta oblika izkazala kot izredno pozitivna.« Poljak: «Cudno. To je sicer predkapitalistična oblika, oblika naturalne zamenjave dobrin.« Ceh in jaz; smejeva se. Rus: resen je. Romunka: «Ne, odkup je oblika NEP. Nujen in koristen je v prehodnem obdobju...« Poljak: »Dejal sem vam, da je to fevdalna oblika zamenjave in preskrbe in da nikakor ne more biti koristna in ustrezna v socialistični ekonomiki.« Madžar, ki je doslej molčal: »Ali ste vi v Romuniji streljali razne vohune ter imperialistične in titovske agen- te?« Romunka: «Pn nas so od leta 1948 ustrelili samo dva človeka. Enega od teh dveh osebno poznam. Sodišče je z dokumenti dokazalo, da je bil vohun zahodne službe.« Jaz; «Kaj dela Ana Pau-ker?« Romunka: «Ona ni bila nikoli aretirana. Slab človek je in slab komunist. Zdaj dela v zpložniškem podjetju za marksistično literaturo.« Poljak: »To, kar vi trdite, da ste v Romuniji od leta 1948 do danes ustrelili samo dva človeka, ne vem. Mi na Poljskem smo ustrelili več kot dva človeka.« Madžar in Ceh: zasmeje- ta se. Izgubil sem partijo šaha z Rusom, čeprav mi je pomagal Poljak. Ceh je diskretno dal temu mojemu porazu ne-šahovski pomen. Rus in jaz ga nisva dala. 28 OKTOBER — (NEDELJA Ob šestih me je zbudila tankovska granata z mostu. Nato nekaj kratkih rafalov, bolj kot opozorila, da je vojno stanje in da je sovjetska armada tukaj, za kar — bi dejal ~ so dejansko razlogi. Dežuje. Že dolgo vrsto let mi niso spanja kalile sanje tako kot v. zadnjih dveh no- čeh. Nimam volje, da bi analiziral tudi zato, ker sem bil pozabil freudovske formule in pogojne simbole. Po zajtrku: nobenih novic. Cehi se pripravljajo na pot, spet preplah med tujci. Vabijo me. Nočem iti. Hočem dočakati konec in si ogledati tudi vidne posledice tega trmastega prelivanja krvi na Madžarskem. Dve Madžarski. Videti pa je, da je v nečem ena sama Madžarska. Dogodek dneva: izvolitev začasnega delavskega sveta «Grand-hotela» na Margit Si-getu. Natakarji v svoji uniformi, kuharji prav tako v svoji uniformi in s krpami v rokah, vratarji, sobarice. Izmed tujcev sta navzoča: jaz in tovariš Andrija Levi iz Zrenjanina. Vsi so nenavadno zaposleni, vsi aktivno sodelujejo, vsi čutijo, da opravljajo pomembno delo, čeprav ne vedo za praktične in ideološke posledice svojega ravnanja. Midva Jugoslovana sva razburjena. Predsedujoči, ki mu nisem vedel funkcije v hotelu, mi reče: »Prijatelja Jugoslovana, mi smo danes stopili z otroškim korakom v otroških čeveljcih. Vt ste starejši. Prvi ste začeli ustanavljati delavske svete. Prosim vas, povejte nam nekaj o načinu dela, o pravicah in dolžnostih delavskih svetov.« Govorila sva jim, spet so naju poslušali in midva sva bila srečna in skromna. Nato so se vsi zanimali za politične in družbene razmere v Jugoslaviji, nato za standard, cene in plače. Nisva se hvalila s standardom in to je napravilo nanje vtis. Toda oni so sami primerjali in te primerjave so bile v marsičem v madžarsko škodo. Izvolili so si upravni odbor petih članov, med njimi tudi sobarico, ki pospravlja v moji sobi. Izvolili so si tudi direktorja, pravzaprav potrdili so starega direktorja do prihodnjih volitev stalnega delavskega sveta. Nato so zahtevali od naju natančne in izčrpne informacije o položaju in nalogah partijske organizacije v podjetju ter o položaju in vlogi Zveze komunistov v našem družbenem življenju. Sestanek se je moral naglo nehati, ker se je začelo srdito topovsko streljanje. Cehi in drugi tujci ne morejo odpotovati, škodoželjno sem zadovoljen, sedim pri oknu, mislim o tem delavskem svetu, za katerega sem jaz samo y skupščini, takrat brez posebnega razburje dvignil roko pri izglaso'3 ju-zakona, ne da bi takrat til. da se bodo tukaj ^. samo tukaj delavski sveJeju' vojevali na barikadah. jaj!-je. Veter sprošča P'a*ane„.ens kega in razkošnega bre ^ svoje smrti. Ponavljajo S®1 uJ-da vedno znova so ra ijive. es Varnostni svet bo jyja' razpravljal o položaju n* ,p, džarskem in o sovje*9 tervenciji. Iz jugosloyar>s^f9. veleposlaništva prihaja g, riš Milenko Milovanov si8(je, ročnikom sovjetske ar v da bi popisal Jugosl°va tem hotelu in da bi s^:vlje' družinam, da so živi. of- nje se je nekako zač* pg. ganizirati v Budimp®«. lavci prejemajo oT ta j® vzpostavitev reda. ^eS<0ib>^ razbito, v praznih >z..nj|tUi listki: «Blago je Pri j1’ n® nismo banditi, MadzBend*r krade.« Ta vlada Pa. V roK*’ jemlje stvari v svoje ja Izdala je odredbo, da o * sovjetske čete preneh ta, streljanjem. Pametno tiV>' si mislim. Z dežele s jjU' jejo, če to velja sam0 , y8r' dimpešto. Po radiu °ejjg ** jajo, da ta odredba * vso državo, (JV*®1 (Nadaljevanje s 1. strani) dejal Tito, so zelo hitro, čez dna tri dni, pokazale svoj pravi lik, Ker v splošnem ljudskem uporu proti vsemu tistemu, kar se je počenjalo v preteklosti, tedanje vodstvo nj pokazalo želje, da odstrani elemente, ki so revoltirali madžarsko ljudstvo in da se država usmeri po madžarski poti socialističnega razvoja z vsemi njegovimi notranjimi posebnostmi.» V komentatorskem delu Tassovega poročila je izkrivljena tudi Titova misel, da ne gre samo za kult osebnosti, temveč za sistem, ki je omogočil njegovo uresničenje. V Tassovem poročilu je prikazano, kot da je tovariš Tito podprl tezo reakcionarne propagande, da so korenine kulta osebnosti v socialistični društveni ureditvi. Obžalovanja je vredno, da moramo ugotoviti, ča je celo danes možno takšno izkrivljanj* našega jasnega stališča in da se takšna obtožba lahko pojavi v komentarju sovjetske uradne novinarske agencije. Poglejmo, kako je stvar prikazalo Tassovo poročilo: »Tito je prav tako trdil, da kult Stalinove osebe domnevno apredstavlja proizvod določenega sistema«. Toda znano je, da ravno reakcionarna propaganda v svoji borbi proti marksizmu in leninizmu še prav p osebno vztrajno trdi, da je ta domnevni kult o-sebnosti Stalina rojen ne iz določenih zgodovinskih pogojev, ki že predstavljajo preteklost, temveč iz samega sovjetskega sistema. Znano je tudi, da je te izmišljotine reakcionarne propagande ovrgel celotni sklop razvoja sovjetske socialistične družbe.» Tovariš Tito pa je o kultu osebnosti povedal sledeče: »Od samega začetka smo govorili, da tu ne gre samo za kult oseBnosti.s temveč za sistem, ki je omogočil nastanek kulta osebnosti, da tu ležijo korenine, da je potrebno po tem stalno in vztrajno udarjati, a to je najtežje. Kje so te korenine? V birokratič-nem aparatu, v načinu vodstva in v tako imenovanem jednonačaiju, v ignoriranju vloge in teženj delovnih množic, v raznih Enver Hodžah, v Senujinih in v drugih voditeljih nekaterih zahodnih in vzhodnih partij, ki se upirajtt demokratizaciji in sklepom XX. kongresa in ki so mnogo prispevali, da se je Stalinov sistem utrdil, in še danes de-.ajo za to, da bi ponovno nztvel m zav.udai. Tu ležijo ,:orenine in to je treba popravljati.« t-at.aj se izkrivljajo jasne Titove besede? Vsakdo ima pravico pove-lati svoje mnenje o kultu ,ssbnojti kakor tudi o dru-iih stališčih. Toda le se dis-:utira o kultu osebnosti, te-!aj je potrebno ‘diskutirati o tejanskin trditvah, ne pa o leaaašnih izmišljenih stalili'. Ce se želi polemizirati : Jugoslavijo o kultu oseb-losti. tedaj nima nobenega ■ rnisla načenjati vprašanje, :aj o tem trdi reakcionarna propaganda, temveč je treba jolerrnzirali z našo tezo: da ežijo korenine kultu osebno-iti v biro ratsuem aparatu, birokratskem načinu vodstva: v ignoriranju vloge in teženj lelovnih množic. Na žalost, v Tassovem komentarju, v ka-erem se napada naše stali-.če, ni omenjena nobena izmed teh stvari. V poročilu sovj, novinarske agencije je netočno preneseno tudi to, kar je tovariš Ti- o govoril o socialističnih in naprednih silah v mednarod-lem delavskem gibanju. Ko e povedal, kako Tito poskuša teliti komunistične partije v vetu na ((stalinistične« in nestalinistične«, Tassov do-jisnik sklepa, da gre za po-kus delitve komunističnih partij na »stalinistične« in ..nestalinistične«, kar nobjek-tivno lahko škoduje komunističnemu gibanju, ker življenje danes kot nikdar prej, zahteva strnjenost med komunističnimi partijami in v vsem mednarodnem komunističnem gibanju«. Jugoslovanski komunisti so /edno pripisovali ogromen pomen enotnosti delavskega gibanja sploh kakor tudi enotnosti komunističnih partij in njihovemu medsebojnemu so-lelovanju. Toda oni — in življenje je dokazalo pravilnost jugoslovanskega stališča - so vztrajali na zahtevi, da mora enotnost mednarodnega delavskega gibanja sloneti na zdravih osnovah, ne pa na podlagi sile, hegemonizma in diktata kakor je Stalin pojmoval to enotnost. Enotnost v mednarodnem delavskem gibanju predpostavlja pošteno, odkrito in smelo diskusijo, ne pa zatiranje diskusije in zapiranje oči pred dejstvi, za kar dejansko pledira komentar v listu «Rude pravo«. Kakšna sreča, če bi bilo v preteklosti več komunistične diskusije in medsebojnega odnosa do stvarnosti. Ce bi tega bilo, verjetno ne bi prišlo do takšnih tragičnih dogodkov, kakršni so madžarski. V deklaraciji o odnosih med Zvezo komunistov Jugoslavije in komunistično partijo Sovjetske zveze, ki je bila podpisana leta 1956, se poudarja: »Držeč se stališča, da so pota socialističnega razvoja v različnih državah in pogojih različna, da bogastvo oblik razvoja socializma prispeva h krepitvi socializma, in izhajajoč iz dejstva, da je obema tuja vsaka tendenca usi-Ijevati svoje mišljenje pri določanju poti in oblik socializma in socialističnega razvoja — sta obe delegaciji sporazumni v tem, da mora to sodelovanje sloneti na popolni prostovoljnosti in enakopravnosti, na prijateljski kritiki in na tovariški izmenjavi mišljenj o spornih vprašanjih med našima partijama.» Govor tovariša Tita je samo konstruktivno izvajanje teh načel. Mar želi Tassov komentar jugoslovanskim komunistom to pravico oporekati?. Želja naše manjšine po miru je močnejša kol hujskaška polilika SDZ Bivši svetovalec Slovenske demokratske zveze v goriškem olrčinskem in pokrajinskem svetu g. Rudi Bratuš, ki sedaj kandidira kot neodvisni kandidat na «Listi naprednih Slovencev» v Gorici, nam je poslal sledeče pismo, v katerem pojasnjuje vzroke, ki so vplivali na njegovo odločitev. Pismo se glasi; «Slovenskim volivcem občine Gorica! Ker so me volivci naprosili, na; nastopim na sedanjih volitvah kot kandidat za gori-ško občino in ker pri Slovenski demokratski zvezi niso u-poštevali mojih kritik njene politike, sem sklenil stopiti na Listo naprednih Slovencev kot neodvisni kandidat, ne da bi pripadal kateri koli stranki ali zanikal svoje prepričanje. Predlagatelji liste so moje predloge sprejeli ter me postavili kot neodvisnega kandidata na drugo mesto, kjer nastopam za vse tiste volivce, ki so za skupen nastop Slovencev, da izterjamo pri občinski upravi pravice brezposelnih do zaposlitve, podpore revežem in državljanstvo optantom. Verujoč v večjo složnost med Slovenci, v boljše razumevanje med tukajšnjima narodoma ter v sožitje med so-občani, da se odpravi potujčevanje, sem prepričan, da ni Slovenca, ki bi svojega brata izdal na volišču. RUDI BRATUŠ neodvisni kandidat« S preprostimi besedami je neodvisni kandidat g. Rudi Bratuš povedal veliko resnico, ki je že nekaj časa znano med nekaterimi slovenskimi krogi, da je namreč Slovenska demokratska zveza postala za marsikoga, ki demokracijo ne pojmuje samo kot besedo, ampak kot metodo za delovanje v neki organizaciji, neki organizem, kateri ni v skladu s težnjami naše manjšine, po miru, sodelovanju in sožitju med tukajšnjima narodoma. 2e pred tragičnimi dogodki n c Madžarskem in v Egiptu, ko je želja po miru zavzela široke sloje svetovne javnosti in vzporedno s temi tudi slovensko manjšino na Goriškem, kc se je koeksistenca praktično pričela izvajati z zmanjšanjem napetosti, uvedbo obmejnega prometa, pomirjena-njem itd., smo bili gor iški Slovenci priča neverjetnemu anahronističnemu pojavu: politika Slovenske demokratske zveze je šla mimo želja svetovne javnosti, mimo hotenja naše manjšine, da se zavrže umetno vzdrževana hujkaška politika nekega dela slovenskega časopisja; izrazoslovje teh časopisov je ostalo tako kot v času, ko je bila hladna vojna na višku. Cim je politika vojaških potencialov z intervencijo na Madžarskem in v Egiptu poslabšala začetne vidne rezultate pomirjevalne politike miroljubnih držav, se je to časopisje znašlo v svojem elementu; zagnalo je hrup, kot da je prišel čas, ki bo omogočil pridobitev izgubljenega ter ribarjenje v kalnem. Tiskovni zakon ne preprečuje objavljanja takih člankov, ker je pri nas svoboda tiska, toda marsikomu se upira brati odvratne članke polne strupa, ki ne težijo k pomirjevanju, ampak predstavljajo v nasprotju z načeli občečloveške etike dolivanje olja na ogenj sovražnih strasti. Pravimo, da se marsikomu upira brati tako pisanje; nič čudnega zato, če se marsikomu upira stati v vrstah tistih, ki narekujejo tak političen kurz, ki ne teži k pomirjevanju v svetu, pomirjevanju med tukajšnjima narodoma, obravnavi narodnih, nikakor pa zametavanju socialnih in gospodarskih vprašanj, za katera Katoliški glas in Demokracija nimata prostora. Prepričani smo, da si bo želja svetovne javnosti po miru utrla pot skozi sedanjo zame-gleno atmosfero, v kateri so se možnosti mirnega življenja zmanjšale zaradi politike vmešavanja v druge države, ki je tako pri srcu tudi nekaterim zagovornikom preživelih idej med goričkimi Slovenci. Toda SDZ ne bo opustila nevarne politike iz hladne vojne, ampak bo še nadalje skušala, čeprav z novimi ljudmi, voditi v občinskem svetu nacionalizem, ki razburja duhove in ki naši manjšini škoduje, ter borbo proti naprednim težnjam. Vsako leto posebno pa lansko, so potujoči kramarji, lastniki vrtiljakov, »Luna Parkov« in cirkusov vlagali pravočasno prošnje na upravo mestne policije za določitve prostora na katerem bodo lehko razstavili svoje blago in namestili svoje vrtiljake. Toda še nobeno leto po vojni ni bilo toliko prošenj za udeležbo na Andrejevem semnju kakor letos, doslej jih je morala mestna policija zaradi pomanjkanja prostora odbiti kar 700 in še vedno prihajajo nove, k: jih ne morejo več sprejeti. Prvi vrtiljaki, avtomobilske piste in druge podobne vrago. lije že zabavajo goriško mladino; postavili so jih prvi gostje na Trgu Sv. Antona pri stolni cerkvi. Kljub mrazu je bilo na trgu vse živahno, zvočniki so hreščali zadnje modne popevke, otroci pa so se podili v avtomobilčkih, srečni, da bodo lahko vsaj mesec dni prosti in se v veseli družbi prijateljev podil, po raznih vrtiljakih in arugih igriščih. Kot lansKo leto bo tudi letos največ zabavišč na Telovadnem trgu, medtem ko bodo potujoči trgovci svoje blago postavili na Travnik, ob pošti, v Ul. Oberdan in vzdolž Korza Verdi, kjer so že vsi razpoložljivi prostori za stojnice rezervirani. Vsekakor si letos kramarji in lastniki zabavišč obetajo večji zaslužek kot prejšnja leta, prav zaradi odprtja ib-mejnih blokov, skozi katere bo prišlo prav gotovo dosti ,ju-d: na tradicionalni Andrejev semenj v Gorico. Neroden padec Vrhovca Včeraj zjutraj so pripeljali v goriško bolnišnico Brigati Pavia 26-ietnega Rudolfa Černiča z Vrha št. 53. Cernic se je predvčerajšnjim zvečer vračal proti domu z vozom drv. Nekaj metrov pred hišo, je hotel preprečiti, da hi voz zdricnil v dolino, pa je padel z obrazom na pot, ki je bila posuta z gruščem. Pri padcu se je zelo potolkel po obrazu, predvsem po ustih in zobeh. Vendar ga je brat, ki je bil z njim, spravil domov v upanju, da se mu bo stanje izboljšalo. Ker se je Cernic Naši ljudje na podeželju so odločeni taki politiki izpodkopati vsako podlago ter so s tem namenom sestavili liste občinske enotnosti. Kaj bodo po odločitvi enega izmed vodilnih ljudi SDZ g. Rudija Bratuša, bivšega občinskega in pokrajinskega svetovalca, napravili prebivalci goriške občine? počutil vedno slabše, ga je zjutraj orat odpeljal v bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možgan in hude poškodbe, zaradi katerih bo moral ostati več časa na zdravljenju. Predvčerajšnjim zvečer se je na Tržaški cesti, nekaj metrov pred železniškim prehodom pripetila huda prometna resreča, pri kateri je izgubila življenje 58-letna Frančiška Paučič vdova Zavadlav. Paučičeva se je vračala proti domu na kolesu z njive, kjer je bila zaposlena ves popoldan, bila je na svoji desni strani in v isti smeri je privozil primarij porodniškega oddelka goriške bolnišnice dr. Mario Gaier iz Trsta. Vozil je avtomobil znamke Opel TS 18896 in nenadoma je iz še neugotovljenih vzrokov čeprav nekateri trdijo, da so ga o-slepile luči naproti vozečih avtomobilov zavozil v nesrečno Paučičevo. Ta je pri trčenju padla na tla in si pri padcu poškodovala trebuh in notranje organe tako, da je v nekaj sekundah izdihnila in ji je bila vsa pomoč primarija odveč, Odpeljali so jo v mrtvaAnico na glavno pokopališče. Pogreb pokojnice bo danes. Družini Faučič in ostalim sorodnikom izrekamo nase iskreno sožalje. Danes v Vidmu proces proti Ivanu Sedoli iz Platišč Avgusta meseca Je večkrat zabodel i nožem bivše dekle, ki pa Je na srečo ostala živa Danes se bo na videmskem prizivnem sodišču pričel proces proti Ivanu Sedoli iz Platišč v tajpanski občini. Se-dola je 26. avgusta t. 1. ho- Na stotine prošenj potujočih kramarjev za prostor na Andrejevem semnju Prvi vrtiljaki in zabavišča so že tu Letos so morali številne prošnje zavrniti DOBRIČA ČOS1Č: Sedem dni \ Budimpešti (Nadaljevanje s 3. strani) vse posledice svoje politike, sem pomislil in kar imponiral mi je v spanju. Štiri popoldne. Začelo se je intenzivno bombardiranje z minometalci in tankovskimi topovi. Srdito in naglo streljajo naši sosedje, sovjetski tankisti z mostu. Spet so granate in rafali okrog »Grand-hotela« in nad njim. Mrači se. streljanje se polega. Po kakšnem ritmu teko tukaj dogodki? ^ Miskolcz, mesto v bližini sovjetsko-madžarske meje: po uporu v Budimpešti so dijaki in študentje organizirali demonstracije. AVH jih je začel aretirati. Ti so poklicali delavce iz bližnjih tovarn in skupaj z njimi naskočili stavbo policije, jih nekaj ujeli in obesili na spomenik, posvečen Rdeči armadi. V hotelu je veselo, boji so ponehali, pripravljajo se na jutrišnji pobeg v Avstrijo.1 Samo daleč, izven Budimpešte, zamolklo grmi težko topništvo. Zvem za novice iz neposredne bližine Imra |Nagyja: Uporniki so pristali na vdajo s pogojem, da oddajo orožje madžarski vojski in ne AVH. Videti je, da bo vlada pristala na te pogoje. Cemu ne bi pristala! Pritekel sem v sobo, da čimbolj zvesto zapišem ta dvogovor »držav« na ruskem jeziku. Poljak: ((Ali boste vi v Sovjetski zvezi rehabilitirali Trockega, Bubarina, Zinovje-va in Kameneva?« Rus: »Trockega ne bomo nikoli rehabilitirali, ker je bil začel ta že leta 1927 organiziran boj proti partiji. Prve demonstracije proti sovjetski oblasti so organizirali trockisti leta 1927 Buharina in druge pa bomo rehabilitirali toliko, da niso bili vohuni. Njihovih političnih teorij ni mogoče nikoli rehabilitirati, ker so tuje duhu mar-ksizma-leninizma.« Poljak: «Pri nas so rehabilitirali vse komuniste, ki so bili obsojeni v zadnjih letih« Rus: «To pri vas je vaša zadeva.« Romunka, najlepša ženska v hotelu: »Pri nas v Romuniji niso nikoli bile storjene napake, ki so jih delali tovariši v drugih državah ljudske demokracije.« Jaz: »To pa že ne bo držalo.« Rus; ne vem, kaj misli. Romunka: «Cujte, tovariš Gheorghiu Dej je zelo pameten človek in moder voditelj. Proti čemur se vi Jugoslovani borite od leta 1948, smo mi v Romuniji izvojevali pred letom 1948.» Ceh: se primakne bliže in napeto posluša. Jaz: »Zanimivo. To prvič slišim.« - Romunka: »Da, da. Čudim se, da vi tega ne veste.« Ceh: bi se rad nasmehnil. Jaz: «Kolikšen odstotek obdelovalnih površin pa ste doslej kolektivizirali?« Romunka: »Menda okrog 30 odstotkov.* Poljak: «E, potem pa se vam je prav gotovo posrečilo uničiti kmetijstvo.« Rus: gube na čelu. Ceh: v nasmehu pokaže zobe. Jaz: se bolj široko nasmehnem, toda ne nekorektno. Romunka: »Nasprotno. Na- še vaške zadruge imajo izreden uspeh. Prav nič nam ne manjka.« tel z nožem do smrti pobiti svoje nekdanje dekle Almo Sturmovo. Sturmova je živela s Sedolo precej časa v Franciji, toda ker ni videla izhpda iz nelegalne zveze s Sedolo, ki je bil sicer ločen od žene. pa vendar z njo poročen, se je naveličala takega položaja jn se je vrnila domov. Toda Sedola se je v dekle zaljubil in pustil dobro zaposlitev v Franciji ter se tudi on vrnil v domači kraj. Omenjenega dne je bil v Platiščih domači praznik in po verski službi so na trgu plesali; prisotna je bila tudi Sturmova, ki je hotela zaplesati s sestrično, toda nenadoma jo je od zadaj naskoč i razjarjeni Sedola, ki jo je večkrat zabodel z nožem. Sturmova se je več dni borila s smrtjo, vendar je le ozdravela. Na procesu se bo zvrstilo kar 20 prič, predvidevajo da bo trajal tri dni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi Raštel 34. tel. 33-49. — KINO — CORSO. 17.15: «Korida mož«. Fernandel. VERDI. 17.00: #Dediščina mirnega moža«. VITTOR1A. 17.15: «Kitare ljubezni«, E. Karlovva. CENTHALE. 17.00: «Agent z zelenimi očmi«, H. Krahl. MODERNO. 17.00: ((Korajžna dekleta«, S. Winters. KANDIDIRA NA USTI NAPREDNIH SLOVENCEV Včeraj prva seja osrednje volilne komisije Včeraj dopoldne so se na goriškem sodišču sestali člani volilne komisije, da dokončno pregledajo imena kandidatov v vseh kolegijih goriške pokrajine. Novosti ni bilo, ker so že na raznih volilnih sekcijah odbili imena kandidatov, ki riso bila pravilno predstavljena. Tako so v 3. kolegiju v Gorici izbrisali Emilia Sil-vanija predstavnika PNM, v 6. kolegiju v Gorici Angela Milana za PLI in gospo Elviro A,essi za PNM, v kolegiju v Gradiški Calogera Ciulla za PNM in v Tržiču v 1. kolegiju Vinicia Valentinija za PSI. S plinom si je odvzela življenje Včeraj dopoldne ob 10. uri so stanovalci iz poslopja št. 30 v Ul. V. Veneto poklican na pomoč goriški Zeleni križ, ker so ugotovili, da iz enega izmed stanovanj prihaja duh po plinu. Ko so vdrli v stanovanje so v kuhinji našli na tleh ležečo 44-letno Ano Ga-liussi. Vsa prizadevanja bolničarjev Zelenega križa, ki so na nesrečni ženski poskusili tudi umetno dihanje niso pomagali; smrt je bila nastopila še pred njihovim prihodom na nesrečen kraj. Policija je začela s preiskavo. Policija je izvedela, da je Caliussijeva, ki je bila uradnica na goriški hiralnici, prosila pred dvajsetimi dnevi za bolniški dopust. Bila je živčno izčrpana in se je zatekla k teti Giovanni Lutman v Ul. Vittorio Veneto. Policija je nadalje ugotovila, da so nesrečno žensko našli ležečo na tleh na žimnici in pokrito z odejo. Tudi zdravnik Vrtovec, ki je takoj pritekel v stanovanje Lutmanove, ni mogel več nič pomagati, ker je bila Caliussijeva že mrtva.