596. štev. V Ljubljani, četrtek dne 21. avgusta 1913. Le!'o 1!. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na lom K 1*60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 1(V—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se »: pošilja upravnlStvn. !“ ::: Telefon Številka 118. ::: Srbija pred novim razdobjem. Po dveh zmagovitih vojnah gleda Srbija lahko mirno v bodočnost. Postala je močna in uvaževana, ker je zmagala in — spoštovana, ker je v obeh vojnah pokazala, da je kulturna evropska država, ki vojne ni vodila na način, kakor so se vojne vodile pred stoletji, njena armada je bila hrabra v boju in plemenita nasproti premaganemu sovražniku. Turki so pohvalno govorili, da srbsko vojaštvo, ni delalo nobenega nasilja in tudi Bolgari, ki so malo preveč divjali okolu Knjaževca in bi se sedaj radi opravičili in zvalili vsa svoja dejajija na nasprotnike, govorijo sedaj sicer o grških nasilstvih, o Srbih pa rajše molčijo, ker dobro vedo, da jim nikdo ne bi verjel, ako bi očitali Srbom kaka nasilstva, ko je srbska plemenitost splošno znana. Srbija je res lahko ponosna na svoje uspehe na bojnem polju, lahko je ponosna na svojo hrabro armado, ravnotako je pa lahko ponosna tudi na način vojskovanja svoje armade. Ta moralni kapital, ki si ga je Srbija pridobila s tem, da njena armada ni vračala niti Turkom niti Bolgarom milo za drago; da ni ubijala mirnih ljudi; da je za sovražne ranjence ravnotako skrbela kot za svoje; da ni požigala in ropala in da vojaki niso onečaščali žen in deklet — ves ta moralni kapital je toliko vreden kot sijajne zmage pri Kumanovem, Bitolju, ob Bregalnici itd. Srbijo so njeni sovražniki raz-upiii kot edini element nereda na Balkanu in Srbe kot divjake, ki bi se jih moralo spraviti s sveta, ali jim pa vsaj odvzeti državno neodvisnost. Dunajsko časopisje je stalno klevetalo in blatilo Srbijo in doseglo je to. da se je v Evropi resnično z nekakim nezaupanjem gledalo na ta narod, ki je sedaj tako sijajno demantiral vse te laži in zamašil umazana usta obrekljivih nemških žur-nalistov. Veliko je pridobila Srbija z dvema zmagovitima vojnama, ki sta pokazali tudi veliko gospodarsko moč njeno. Medtem, ko so Bolgari že zdavnaj začeli plačevati vse samo v nakazilih, so se plačevali v Srbiji ves čas še tako visoki računi v gotovem denarju in še sedaj razpolaga srbska vlada s približno 60 miljoni zlatak Naravnost siiaino je Srbija prestala veliko in težko skušnjo dveh vojn. Pokazala je. da je močna vojaško in gospodarsko, pokazala je svojo veliko finančno in moralno moč in sedyj začne lahko mirno in solidno delati na tem, da zaceli rane, ki sta ji jih zadali dve voj-ni, da gospodarsko in kulturno dvigne velika in bogata nova ozemlja, ki so bila pod Turčijo zanemarjena in da ojačt BjTjtg^jnTimiTr i. fmum lilMmjmr* svojo armado, ki ima izvršiti še velike in težke naloge. Srbija se dobro zaveda, da se nahaja pred novim razdobjem in zato Je že začela — medtem ko v Sofiji kričijo in žugajo z revanžo — ustanavljati v novooslobojenih krajih kmetijske zadruge, delati ceste in že je ustanovila pet novih divizij, kar pomeni, da bo Srbija v par letih lahko postavila na bojno polje okolu pol miljona bojevnikov! Ni mala reč pol miljona bojevnikov in še k temu — Srbov! Vsakdo si bo moral trikrat premisliti, predno bi poskušal Srbijo napasti! Ozemlje, ki ga je Srbija dobila v dveh vojnah, je zelo rodovitno in nekatere doline (Kosovo, Pelagonija, Povardarje in dr.) so enaka bogati Mačvi. Šumadiji in dolini reke Morave. In vendar je do sedaj v teh krasnih krajih vladala revščina m pomanjkanje, ker od zemlje so imeli koristi samo begi in age. Pod srbsko upravo nastane v teh krajih prav kmalu tako blagostanje, kot v dosedanja Srbiji, ker Srb je priden, delaven in ne pozna pijančevanja. Se večje postane to blagostanje, ker. Srbija ne bo več zaprta od celega sveta in njen gospodarski razvoj ne bo odvisen od dunajske milosti, ker bosta stala Srbiji neomejeno na razpolago dva velika pristanišča: Solun in Drač, preko katerih bo Srbija izvažala svoje poljedelske pridelke in svojo živino na velika evropska tržišča in denar bo prihajal v državo iz cele Evrope, blagostanje bo naraščalo in večala se bo moč Srbije. Noye železnice se bodo gradile po Srbiji na vse strani in sicer v starih njenih mejah, še bolj pa v novih krajih, ker trebalo bo zvezati po železnici s središčem države Bitoli, Dibar, Prizren in razna druga bogata mesta. Skoplje, ki je bilo pod turško vlado zelo zanemarjeno, postane veliko gospodarsko središče, križišče železnic in cest. Albanija pride prej ali slej popolnoma pod srbski vpliv, ker drugače se ne bo mogla gospodarsko razvijati in železnica, ki bo tekla od srbske meje preko Albanije v Drač, bo obenem nositeljica srbskega vpliva, srbske kulture in srbskega jezika v Albaniji. Lepa bodočnost se obeta Srbiji, veselo lahko gleda v novo razdobje svojega razvoja, v razdobje intenzivnega in smotrenega dela na vseh poljih narodnega, gospodarskega in državnega življenja. o. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna Številka 6 vinar,j«v. n: Uredništvo In upiKraittrv: «• Učiteljska Tiskarna, FrjsnčUksurfka utici it. & Dopisi se pošiljajo ajftStraža« Almerja indirektno lažnjivca, ker je bila res laž njegova trditev, da so naši slovenski duhovniki agitirali za Nikito in Petra.« Ali naj bo morda to, da piše »Straža«, da je netaktnost, v tuji škofiji zabavljati čez tuje cerkvene dostojanstvenike, krepka zavrnitev. Ali pa moreta ono z vso milobo sestavljeno predbacivaiije, oziroma rahlo očitanje na krškega škofa dr. Kaltnerja, da samovoljno germanizira faro in importira nemške, slovenščine popolnoma nezmožne dušne pastirje, krepko zavračanje?! Gospoda, gospoda, da vam ni in ni za narod, vemo dobro. Da pa ne najdete niti toliko stanovskega ponosa, da bi temu osebnemu hujskaču enkrat za vselej kategorično prepovedali strašiti pod duhovniško firmo po naši domovini, to ni žalostno, pač pa — skrajno sramotno...! Hoch Hohenzollern! »Marbnr-gerca« in zagrizeno mariborsko nemštvo agitirata in hujskata, naj se k otvoritvi novega mostu okrasijo hiše samo z vsenemškimi barvami — frankfurtaricami. Cesarskih in štajerskih zastav ti veliki »patrioti«. ki skušajo tudi ob tej priliki nas denuncirati, ne marajo. Frankfurta-jice so znak vSenemštva. vsenem-štvo ]e fst6V3StHQ s hohenzollern-stvom, hohenzollernslvo je Pa dedni sovražnik Habsburžanov. Pozdravljati habsburškega princa z barvami pruskega vsenemštva. je tedaj skrajno netaktno in neokusno, da ne rečemo grobo izzivanje. Preprečiti tega pa nam ni mogoče ravno tako kot ni naša naloga preiskovati, kako se bo c. kr. namestnik, ki je odgovoren za sprejem cesarjevega odpoi-slanca počutil v senci frankfurtaric. Naš pl. Weiss se bo gotovo dobro ... Glavar Pl. Welss in Slovenci. »Marb. Ztg.«, katero inspirira naš glavar pl. \Veiss. piše z ozirom na naš poziv, naj se Slovenci polnoštevilno udeleže otvoritve dravskega mostu tako-le: »In den slowenisch. BHittern \vcrden jetzt in jeder Num-mer die krampfhaftesten Versuche Prosiosl. Kretenovemu (Ob vstopu v 70. leto dne 1. avgusta 1913.) Na vrh si šel Parnaške naše gore, pel v prsih glas Ti čist je kakor bron pomočil si pero v valove »Zore« — razglašal slavo Ti »Ljubljanski Zvon«; z egido, borec stopil si na jasno plan, z močjo pomeril se, ki vzbuja jo »Slovan«. Ti naših Muz budil si svečenike — umetnike v svetišče klical vse; njih duše si objel nam v pestre slike, v tem svoje si odgrnil nam srce: v viharju, v borbi, mož si vedno smelo stal, vodnica - zvezda Tvoja: vzvišen ideal! Vsi naši dnevniki — slovenski listi bogati Tvoj nam dvigajo zaklad, o Tvoji govore ljubezni čisti in o zvestobi, trdni kakor grad: Zvestobe in ljubezni bujne te sijaj naj v slavo domovini sveti vekomaj! Čeprav Ti že je osivela glava — srce še mlado je in duh — junak! nad glavo Tvojo svetla zvezda plava. ki mresriiu 'iv k' ie zakril oblik* gemaclit. jene lSndlichen Kreise, \velche ihnen zugšinglich sind, anl&B-licli der Marburger Brllckener6ff-nung zu slowenischnationalen Auf-ziigen usw. zu verleiten. Man kbnu-te freilich sagen: Was geht denn die Marburger Briickeneroffnung die professionellen siidslawischen He-tzer an? Da geben sie heuchlerisch die Antvvort: Um dem Erzherzog zu huldigen! O diese Schacker!« Ker smo tedaj pozvali slovensko ljudstvo. naj stori svojo dolžnost in se pride poklonit zastopniku sivolasega vladarja, se nas hoče v VVeissovein leib-žurnalu zopet denuncirati ter se nas psuje s hinavci in »Schiickerji«. Res, kar si že dovoljujejo naši nasprotniki pod varstvom političnih oblasti, ie naravnost nečuveno. Ob koncu zgorajšnje notice se pa nam grozi tako-le: »Willkommen ist hier zu der Feier natiirlich jedermann, wenn er sich entsprechend benimmt aber gegen professionelle Hetzer, welche der Stadt einen »falschen« Stempel aufdriicken wollen, wiirde natiirlich volkonunen entsprechend vorgegangen werden ...« Povemo pa Weiss-u in tudi »Marburgerici«, da se njihovih groženj nič ne bojimo in bomo storili mi, kar se nam zdi prav, da dam.o duška svoji narodni zavesti. Od vsenetnških hlapcev sl ne damo ničesar predpisovati Potres. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom nam poročajo. V nedeljo popoldne ob 12ih 35 minut, ali 5 minut po pol 1. uri se ie tu v trgu slišal in čutil močan potresni sunek, kj je trajal okolo 5 sekund. Pred in po sunku se je slišalo globoko in votlo bobnenje kakor po močnem gromu; šipe po oknih so se stresle in zažvenketale. V spodnjih yežah, kuhinjah in kleteh se je potres le malo poznal, v nadstropjih pa zelo močno. Smer se ni mogla prav spoznati. Kongres slovenskih strokovnih organizaell je bil seveda našim klerikalcem zelo neljub in nedobrodošel. Dasi se je koj pri otvoritvi na-glašalo in povdarjalo, da kongres ni strankarska stvar, je klerikalce to vse zelo zbodlo. Zakaj? Ker so klerikalci zelo v skrbeh za svoje »Kur-pfuscherije«, ki jih uganjajo po Slo-venskem. Marsikdo, bo v bodoče moral spoznati, da klerikalci s svojim diletantizmom nimajo resnega namena, koristiti socialnemu nedo-statku v našem narodu, marveč, da iim gre edinole, pridobiti si potrebnih Klasov za volitve itd. Ker vedo, da je bilo to zborovanje predhodnik velikega narodno socialnega dela, piše zadnja »Straža«, da je bilo izvajanje štajerskega govornika, urednika'Lešničarja, plitvo; pač za to, Jker je govornik dejal, da pri nas na Štajerskem, treba s takim delom sto-prav šele — pričeti. Nič ni dejal neresničnega. Trditev, da treba pri nas z naporom vseh sil še le pričeti z Y?em tem, moramo le kot resnično a'tudi dobrodošlo z obema rokama podčrtati. Kaj imamo do danes pri nas? Par šibkih trgoyskih in obrtnih društev, par klubov, in to je vse. Manjka pa enega: velike ideje skupnega dela in skupnih stremljenj za velikim ciljem. Ne po številu članstva, po enotnem delu smo do danes štajerski Slovenci šibki. Da pa bi bilo izvajanje štajerskega g. govornika letelo le po — liberalcih?! Ne, gospoda! Le poglejte na Vaše organizacije. na J. S. Z.! Kaj niste vse obetali, a kaj ste storili za socijalni poboljšek? Par viničarjev ste hoteli naščuvati v štrajke itd., hoteli ste jih pahniti y bedo, njih delodajalcem — Vašim volilcem — pa ste hoteli pripraviti gmotno škodo! In Lepota večna — zvezde tajnostm izvor, k popolnosti človeštva dviga nas navzgor! Zdaj v težka Tvoja slavno-stara leta Ti kličem: Bog s Teboj, pa duha brat! naj roka božja dni Ti venec spleta, za dnevom naj večer Ti dahne zlat: pod vzglavje v noč nastelje Ti von- jivih rož — Bog živi Te, glasnik resnice,'dela mož! V Podragi, v dan Sv. Ignacija (31. 7.) 1913. Fram Zgur. LAZAR LAZAREVIČ; Švaba. Poslovenil Niko Modrilov. Jezdil sem z nekim pandurom. Bil je vroč poleten dan, zaradi katerega bi se lahko kregali z onim možem, ki je preteklo zimo trdil, da mu je ljubše najbolj vroče poletje, nego najmilejša zima. Solnce je sijalo kakor bi hotelo vse pokončati. Drevesa s posušenimi listi so bila kakor bolnik, ki hrepeni po požirku vode. Živina je postajala žalostno v senci oosameznih dreves. Noben otič ni to. da bi naj morda bilo »socialno« delo? — Da, pri nas smo še skraja 'do konca daleč nazaj in pričeti moramo skoro docela skraja. Priznanja pa so tudi znamenja, predhodna, sledečemu preokretu. In zato pozdravljamo naznanjeno bodoče delo... I Maribor. (Pogreb učitelja Horvata.) Kot smo že poročali, je po 'dolgi, mučni bolezni izdihnil v soboto. 17. t. m., učitelj Fran Horvat. Udeležba pri pogrebu blagega pokojnika je pokazala, kako priljubljen da je bil. Kljub neugodnemu času, se je kmalu zbral zbor pevcev, ki je pokojnemu zapel zadnjo pesem - ža-lostinko. Pevci — nepozabnemu tovarišu in prijatelju pevcu! Bila mu zemljiica lahka! Maribor. (Vsenemški izgredi.) Kot vsako leto, smo imeli tudi mi-nolo nedeljo zvečer vojaški rniro*-zov povodom cesarjevega rojstva. Človek bi pričakoval, da bode vsaj tak svečan trenotek prisilil naše re-negate. popustiti od svojih vsenemških teženj. A ne! Nas pač o vsaki priliki dolže in denuncirajo, da smo veleizdajalci, seveda, ker sodijo po samih sebi. Tako je bilo tudi tokrat. Naravnost v obraz bijoč dnevu, so se šopirile skoro samo — frankfur-tarice; cesarske barve komaj na oficielnih hišah. A glejte! Pred hišo nekega visokega vojaškega dostojanstvenika. je začela nemčurska druhal, ko mu je godba priredila podoknico. mozeg pretresujoče — žvižgati! In pri tem je policaj izginil... Na nemški studenški šoli sta bili dve frankfurtarioi. cesarske zastave pa nikjer! Gospodje so pač enkrat pozabili na cesarsko zastavo — če jo sploh imajo. Vse te kozlarije podpira naš pl. glavar z nečuveno pasivnostjo. Le počakajte, kadar nam boste zopet očitali gorajšnjo. Prijeli se bomo Vas in Vaših grehov in Vam zabelili, da Vam bo smrdelo kot še nikoli nobena stvar... Hum pri Ormožu. Ptujski »Šta-jerc« hvali v svoji zadnji številki lo-perčki fajerber. ki si je bojda pridobil zasluge pri gašenju Mastenove hiše na Humu. Resnici na ljubo bodi povedano, da načelnik te požarne brambe, ko je pri Materni gorelo, niti v bližini ognja ni bi!, ampak je z večimi odborniki - požarniki ta ogenj le od daleč opazoval. Sv. Frančišek Ks. 15. t. m. se je ustanovila podružnica C. M. D. za Ksaverij - Ljubno. Udeležba sama je pokazala, kako potrebna je bila ustanovitev. saj so na ustanovni občni zbor prihiteli prijatelji šolske družbe od blizu in daleč. Seveda, našim klerikalcem po njih znani maniri to ni prijalo in za to napada sedaj naš »gospod« vse vprek; krčmarja FiŠ-lerja, ker je dal na razpolago svoje prostore, oba ključarja iz Radmirja itd. Po naravnost falotski maniri pa se ščuva proti C. M. D., ki jo prifher-ja klerikalni posvečenec z belcebu-bom, samo zato, da agitira za »Boga« t. pr. za »Stražo«. Lahko bi bilo pisati proti Jakemu fakinstvu v duhovni obleki, vendar svetujemo samo eno: g. Fišler naj toži zaradi grožnje bojkota, ključarja pa zaradi častikraje. Eno pa še povemo črnemu farizeju: da bo še marsikakšno zborovanje sledilo temu prvemu in če si on potem tudi od jezuitske nevoščljivosti pogrize — ušesa. .»Straža« pa je zopet enkrat poka-7ciln vso svoio »katoliško« nagoto. No^le počakajte! Vseh dni še vedno ni bil konec in tudi Vam jo bomo zabelili, da si zapomnite! Celje. (Oechsove poneverbe.) Z Oechsovimi poneverbami pri celjski okr. bolniški blagajni, smo se bavili tudi mi že večkrat. Letos imajo zletel črez polje, in v naravi je bilo kakor bi vse izumrlo. V glavi, v možganih velika praznota, puščava — Sahaig! Bil sem nekako len in težak m komaj sem mogel dihati. Mislil sem ze, da ne pridem več živ v vas. Ker sem pa vendar prišel tja, sem hotel dati takoj duška onemu teku, ki se ga čuti preden se da z žlico soli in popra v juho. Mislil sem pa tudi na svoje opravke, da ne pozabim nanje in zato sem se tudi potrudil, da sem ukrenil vse potrebno: veselil sern se pri tem na mir m spanje, ki ga bodem vžival na hladnem. Kdor še ni trpel ves dan žeje in potem prenočil P?d ^gostoljubno streho, ta ne ve, kaj je užitek. Nisem pa slutil, da ne bom zatisnil vso noč oči. . . Toda prišlo i« ta . ; Vinotoč je bila nizka, razpada-joča iti umazana koča s sobo za gospodo, zelo podobno krsti, v kateri je dišalo vsepovsod po ribah in /gani11- . , , Lahko si torej predstavljate, s kakim veseljem sem se dal prositi od Ugričiča, da naj pri njem prenočim. Sprejel me it zelo dobro. Istega dne se ie tudi vrnil njegov sin, kot doslu-žen 'vojak. Najbolj me je-razveselil pogled, na Ugričičevo hčerko, mlado in lepo. polr.o življenja. Lahkonora ie tekala se min tia in pri vsakem ko- Nemci res prav posebno smoio s svojimi »stebrih Revizija pri bolniški blagajni bo trpela še 14 'dni do tri tedne. Dognano je danes, da je Oechs vse denarne globe obdržal za se. Naši Nemci so do sedaj molčali, sedaj pa morajo tudi oni s stvarjo na dan, dasi si us upajo povedati vsote, ki pride v poštev. Eni pravijo, 3a gre za 18.000 K. drugi pa, da za yeč kot 30.000 K. Dnevni pregled. Nesebičnost grofa Berchtolda. Ob odstopu grofa Berchtolda se bodo zbirali razni spomini iz časa njegovega delovanja in se bodo pisale ocene o njegovih diplomatičnih zmožnostih. V zadnjem času smo slišali že marsikatero mnenje. Skušalo se je grofa Berchtolda opravičevati in morebiti bo pozna zgodovina priznala njegove zasluge za avstrijske narode in bo pokazala, da so bili drugi več krivi nego on sam. Danes so nam dogodki še preblizu in nimamo prilike, da bi ogledali ozadje. Pravijo pa. da tudi pri diplomatih igrajo njih osebne lastnosti važno vlogo, da torej niso mrtvi stroji. Grof Berchtold le osebno prav dober in prijazen mož. Svojo nesebičnost je pokazal že v mladih letih. Njegovi prijatelji, ki so z njim skupaj študirali, pripovedujejo razne dogodke iz njegovega študentovskega življenja. Bil je prav djber tovariš. Rad je krokal s prijataLi^ pt' Dunaju in je ljubil veselo družbo. Svojim prijateljem je vedno pokazal svoje zlato srce: ako so n. pr. v družbi imeli kake punce, je mladi grof Berchtold te vedno prepustil svojim prijateljem. S tem ni rečeno, da mu ni ta ali ona ugajala in da ni imel nikakega poželjenja — ampak njegova nesebičnost je bila tako velika, da je prepustil zabavo in posest drugim. Tako so tovarišj odpeljali vsak svojo družico domov — grol Berchtold pa je šel sam spat. Ta lepa lastnost — nesebičnost, ie tore) grofu prirojena. Nekdaj je bil nesebičen glede žensk — zdaj je glede dežel. V takih slučajih je pri moških nesebičnost prav tako redka, kakor pri diplomatih. Pri presojanju Berch-toldove politike bo treba torej to izredno lastnost našega zunanjega ministra upoštevati, če bomo hoteli njegovo politiko popolnoma razu-meti. Pa res ni lepo storil deželni predsednik baron Sch\varz, da Je pustil pred vratini tako dolgo čakati depu-facijo, ki mu je prišla tolmačit vda^ nostna čuvstva prebivalstva povodom cesarjevega rojstnega dne. Toda baron je že vedel, kaj dela. vedel je. da se deputacija ne ohladi, pa če bi celi dan stala in čakala magari na — ledenih tleh. O naši narodni zavesti. Pogosto poročate o zapostavljanju slovenščine. in o prednosti nemščine v krogih našega ozemlja. Res v tisočerih slučajih se tako godi in a*un je žalostna priča tega, kako strupeno vpliva to janičarjenje na našo usodo in našo bodočnost. Vsi to že opazujemo in vemo, — no, prošlo nam je že v krj in ne čudimo, se več takemu poniževanju samega sebe. Kako pa tudi naj zamerimo nižjim slojem, raznim revnim služkinjam, ki se bore za vsakdanji kruh, če v tem obziru greši tista, v raznih šolah in samostanih vzgojena narodna inteligenca, katera dokaj rada pozabi na ponos in lastni jaz, le da se v družbi tega ali onega drugorodca pokaže »olikana«, s tem da razume ta ali oni jezik. To je naša mm—amujcai:' rri" .j. raku so se tresnila njena bujna prsa in polni udi. Večerjali smo zunaj pod orehovim drevesom. Stregla nam ie ves večer, ne da bi spregovorila kako besedo. Spremila me je v hišo; na sredi te sta bili dve mali sobi, izmed katerih je bila ena pripravljena za me. V tej je stala lesena postelja, na kateri je bilo sveže seno pokrito z dvema platnenima rjuhama in eno blazino. Ob postelji je stala miza s klopjo. Na steni je visel jatagan in dve pištoli. To je bilo vse. Nikakor se nisem mogel privaditi srbskemu običaju, da bi mi sezuvala blatne črevlje mlado dekle; zato ji tega nisem dovolil in sem poklical pandura. Ona je gledala na moje črevlje, jaz pa na njo. Ali naj jo povabim, da prisede? — Gotovo tega ne bi hotela storiti. Torej naj začnem pogovor? »Ali si večerjala, Stana?« Slišal sem, da ji je me Stana. »Še ne.« »In zakaj ne?« »Sem...!« »Ali moraš večerjati vedno tako pozno?« »Da.« »In zakfc.;?« »Zaradi dela.« »Moraš nesti jed i a’prvo stari- šem?« x Seveda.« predsmrtna pesem lastnega pogina« mi gremo še — naprej! Od naštetih dokazov tega, — čujte en1 V Sežani. v tol motrc4'ofl na Krasta smo ime Ir priliko poslušati vilo nežno, * vser.il sredstvi mode ol.tpiauo gospodične, ponašati sc in govorili — nemško z lastno nate;jo, Slovenko iz ugledne rodbine, čudili smo .”;e temu posebno, ko smo zvedeli, d": Sta to hčerka in žena znanega, gori-škega rodoljuba, ki ima dokaj lepo donečih naslovov, časti in dohodkov, Seveda, od slovenske strani. Toraj, v javnem življenju hočejo igrati vodilno vlogo, delovati v blagor Ijud-sta, v lastni hiši pa odgajajo — rene-gatstvo. Kako s,e to vjema? Ali je to lepo, plemenito in hvaležno delo inteligenta? 1 In takovim ljudem, kateri že natezajo nam okoli vratu vrženo vrv, mi zaupamo, pojemo slavo narodnih junakov in voditeljev, v našo lastno škodo in pogin. Žalostno — ali, ne žalujmo, ampak: opazujmo. poslušajmo, sodimo in osvobodimo se iz krempljev takovili prijateljev naroda. Nemška kultura na Triglavu. Pripoveduje se, da je prišlo zadnj čas kakih 11 nemških turistov na Triglav. Prišli so od Mar. Terezije koče. Znano je, da je na vrhu Triglava v Aljaževem stolpu knjiga in štampilja, kamor se turisti vpisujejo. Vsak pošten turist pusti take stvari pri miru, ker se da le na ta način izvedeti, koliko turisto_y ie prišlo na vrh oziroma turisti si morejo na vrhu štempljati svoje razglednice. Povsod po svetu vlada med turisti solidarnost in nikjer ne bo pošten turist uničeval domačih naprav, ki služijo vsem turistom. Edino na našem Triglavu so si dovolili nemški banditi, da so zapisno knjigo vrgli iz Aljaževega stolpa in — štampilja je izginila. — Švabski privandranci torej ne znajo na slovenskih tleh dru-zega nego kazati svoje daljno sorodstvo z Vandali. Tako pakažo bi bilo pač treba pometati z vrha Triglava. Na naših slovenskih gorah se nudi vsakemu turistu toliko gostoljubnosti. da bi nemški kričači na njih lahko pustili vsaj našo lastnino — pri miru. Rogaška Slatina. V nedeljo zvečer (17. t. m.) je imelo tukajšnje zdravilišče jako praznično lice, tu in tam so se prikazovale iz oken zastave, seveda ne slovenske, — kaj takega tu ni mogoče, ker smo v švabskem gnezdu — ampak deželne in državne. In po hišah so plakati oznanjali, da bo zvečer takozvanl »Kaiserfest«! Pa res — zaigrali so. začela se je baklada, ki jo je priredilo gasilno društvo, seveda tudi nemško!! In potem umetalni ogenj, tam v ozadju na »Kaiserbadu« so se lesketale razsvetljene črke F. J. 1., po zraku pa je čudno šumelo od pokanja raket. Kaj hočeš, saj Švab-ščina mora pokazati patriotizem, četudi na nedostojen način! Morda bi koga zanimalo tudi to, da ie bila istočasno takozvana »Confettischlacht«, v kateri so si obmetavali moški in ženske s papirjem, ranjen ni bil nobeden, morda kakšna Madžarka al! Švabkinja v Si*cei Kai ne. imenitno? Baklada. ogenj, bombardiranje s papirčki itd. v proslavo! Dobro tako! In ljudstvo ie gledalo — pa najbrž ni razumelo, kaj vse to pomeni, saj so vse povedali v blaženi švabščini! Iz Tolmina. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne priredilo je tukajšnja podružnica »Rudečega križa« v proslavo veselico s plesom Točno ob 8. uri zvečer bila je bak-ljada lil mirozov z vojaško godbo pc razsvetljenem našem slovenskem trgu. Takoj po bakljadi ob šviganju »ln potem ješ šele ti?« »Da.« ■«» »Ampak veš pri nas v mestu jedo z nami vsi prebivalci hiše.« Pokrila si ie obraz z rokama, se obrnila v stran in se zasmejala. »Pri nas je bolje, ali ne?« Skomiznila je z rokama. »Priženi se kam v mesto.« Povesila je roki in prijela je konec jopiča in pomigala z njim. kakor bi hotela kaj zanikati. Obrnila se je popolnoma od mene in dejala: »Si li hočeš okopati noge?« »Kaj noge? Pojdi vendar že večerjat!« . ... >Z bogom,« je dejala in odšla. Velel sem pandurju, naj gre spat. Samokres sem obesil na konec postelje. odprl okno in se vlegel na posteljo. Kako dobro mi je to delo! Skozi okno je zapi.hljal lahen vetrič in po sobi je prijetno zadišalo do senu. Slišal »eni, kako le konj žvečil seno in večkrat zasopel. Striček lel crčal — vse drugo je spnlo. Le jaz nisem mogel zasiti. Razni spomini .*) me preganiadi. ne ravno neprijetni m i veselfcm sem s vdajal. Tako dobro mi j« delo. da 'ni 'c stala podoba Stane vedno pred očmi. Nt njej ra\ro ni bilo nič romantičnega, toda radostilo me je to zdravje, ta moč, to cvetoče življenje 1... raket in umetalnili ognjev. vršila se je angažirana vojaška nočna vaja na Krnicah z razsvetljenim velikanskim cesarskim grbom s krono, ped ko-jim je v daljavi svirala vojaška godba cesarsko himno s trikratnim »Eljen« klici vsega vojaštva. Za tem sledilo je srečkanje in ples na slavnostnem prostoru, kateri je bil okrašen z zelenjem, slavoloki, lampijoni, narodnimi in drugimi zastavami. Pozabiti ne smemo, da so bili glavni prireditelji vsega večera tukajšnji vojaški krogi, ki $o med drugimi zastavami razobesili tudi našo trobojnico. Donner\vetter — da ne pozabim gospod urednik, veste li, mislil sem, da sem v Rajhu! Ne govorimo o tujcih — ali nekatere Tolminke — te so že take, da jim bo treba naročiti Dežmanove grablje. Kaj pa kako je to nobel, če se nemškutarl med seboj. In zakaj so bile družin-ske vstopnice nemške? — To je gotovo krivda posameznika — in ne prirediteljev, kateri so pokazali, da nas uvažujejo. — O »dami z belin-čkom« — in kar je ž njo v zvezi — prihodnjič! Iz Škofje Loke. 2e deli časa vladajo na našem koru farne cerkve zelo škandalozne razmere. Ni je nedelje. da bi pevke med pridigo ne govorile in sicer tako glasno, da se ljudje že kar zgražajo. Posebno neka pevka sc do skrajnosti nespodobno vede. Vedno sili v organista, da klepeta z njim celo pridigo. Ljudje ki jo opazujejo, so že uganili, da vlada med njima preveč iskreno prijateljstvo. Temu dokaz so tudi pogosti obiski. Pa naj si bo že kakor hoče, nas to ne briga; čudno se nam pa vendar zdi, da župnik ima za to zadevo zaprte oči, ko drugo stvar vsako vidi, posebno na naših pristaših. K poglavju o brihtnih glavicah pri cenilni komisiji za dohodninski davek v Novem mestu. Kako znajo brihtne glave soditi o družinskih razmerah podajamo tu še en slučaj: Ob Krki pri Št. Petru stojita dva mlina, prvi dela s petimi kamni, drugi s tremi. V prvem delu gospodar sam in skrbi za ženo in enega otroka; v drugem le najemnik, ki mora plačevati visoko najemnino in skrbeti za ženo in kopico otrok. Prvi ima predpisanega obrtno-dohodninskega davka 24 K — drugi pa 38 K. Torej primerjajte in povejte, kje je pravica. Zblaznela je žena Franceta Tr-kaja iz Harinje vasi pri Št. Petru. Dobili so jo v torek popoldne, ko je na šentjernejskem polju popolnoma naga kopala krompir. Prepeljali ?o io k županu in jo bodo morali poslati v blaznico. Pravijo, da je vzrok blaznosti beda in — špirit. S kolom 00 slavi. Dne 16. avgusta je napadlo več domačih fantov iz Zbilj zidarskega pomočnika Jožefa Skodlarja in ga s kolom po glavi in po životu. Vodja teh bojevitih fantov je bil zloglasni pretepač France Verovnik iz Zbilj. Nesreča pri mlatilnem stroju. Te dni je šla Marijana Svoljšak, žena posestnika in trgovca Svoljšaka iz Binklja pri Škofji Loki pogledat k sosedovim, kako mlatijo z mlatilnim strojem. Po neprevidnosti je prišla Preblizu stroja, kj je ubogo ženo Zgrabil za krilo iii ji dvakrat zlomi] desno roko. ŠvoljšaTvOva js dobila znatne poškodbe na nogi. Odpeljati so jo morali v deželno bolnico v Ljubljano. Ogenj. Kakor se iz Postojne poroča, ie nastal pred nekaj dnevi v hiši posestnika Josipa Valenčiča v Ilirski Bistrici ogenj, ki je uničil vso slamo, ki je bila spravljena na podstrešju z vso opravo vred. Skupna .škoda znaša 9000 K, ki pa je menda krita z zavarovalnino. Polagoma so postajale slike zmešane in nerazločne. — Na tilniku me je prijetno zasrbelo, obrnil sem se in videl sem Stano, ki je držala v roki snopčič pšenice. V tem trenotku Pa mi je šlo kolo čez noge. Prestrašen se mse zganil, udaril z glavo ob posteljo in s spanjem je bilo pri' kraju. Sveče nisem hotel prižgati, ker ie bilo po mojem mnenju šele okrog pol n očk Kar sem zaslišal nek šum Skozi špranjo v vratih se je dalo zapaziti. da gori v kuhinji še na ognjišču. Šum je prihajal vedno razloč-nejši. Prvo, kar sem slišal, je bilo: *Ta tukaj spi trdno?« Glas je bil moški. Nato mu je odgovoril ženski: »Čislo gotovo!« Pri moji veri, bila je ona — Stana . Premišljeval sem nekaj časa, ali naj vstanem m sedem k njima. Ze sem hotel odpieti, ko sem se spomnil, da bi jima bil lahko na poti. »1 ako, vidiš, sestra, sem hodil m se mučil po svetu. In sedaj sem vsega prost, dosiužil sem tudi svoja vojaška leta. In sedaj mi preostaja samo še nekaj, da se — da se v imenu božjem oženim ... Jaz...« (Konec jutri.) Toča. Pretekli petek popoldne se je vsula nad vinograde Rilipovec. Zvale. Brežovšca v trebenjskem okraju in nad Poljansko dolino toča. ki je napravila veliko škodo trti in žitu na polju. Strela. Dne 16. t. m. popoldne se je zbrala nad okolico Žužemberka nevihta, katero so spremljali mnogoštevilni bliski. Pri tem je treščilo v pod posestnice Frančiške Rutar iz Velikega Globokega pri Ambrusu. Strela je pod zažgala in ogenj ga je vpepelil. Rutarjeva, ki se nahaja v Ameriki ima škode 1400 K, zavarovalnina pa znaša samo 600 K. Nesreča v gorah. Ponesrečil je te dni v gorah inženir in strokovni učitelj Mittermann iz Beljaka, navdušen in previden turist, in sicer na Seli. Bil je takoj mrtev. Samomor vojaka. Na vojaških vajah v okolici celovški se je ustrelil te dni z vojaško puško neki pešec 14. komp. 17. pešpolka. Bil je na mestu mrtev. Ime samomorilca še ni znano in tudi ni še znan vzrok samomora. Poneverjenje v Opatiji. Kakor se iz Opatije poroča, je dne 20. t. m. poneveril občinski uradnik Franc Pollak 2000 K in pobegnil. Izdali so za njim tiralico. Umor na izprehodu. V Lipiku na Hrvaškem je dne 19. t. m. streljal 251etni Karol Metič, sin hranilnične-ga ravnatelja na ženo tamošnjega lekarnarja Žiga, ko je bila na izprehodu. Zena je bila takoj mrtva. Vzrok so družinski prepiri. RAZNE ZANIMIVOSTI. Konec ruskega kneza v samostanu. Petrograjsko družbo je v preteklih dneh vznemiril tragičen dogodek, ki se je odigral v trinidad-skem samostanu, kjer živi že mnogo let bivši prijatelj kneza Krapotkina, bivši gardni častnik knez Namurov. ki je spremenil svoje prepričanje in postal menih. Pretekli.torek so našli kneza Namurova v njegovi celici umirajočega. Menih je bil bolan 14 dni in ostali menihi so nanj — pozabili. S tega slučaja se jasno vidi, da imaio v ruskih samostanih v evidenci samo zdrave menihe. Ko ti obolijo, preneha popolnoma ljubezen do bližnjega. Slučaj se je naznanil višjemu prokuratoriju sinoda. Nečloveška mati. V mali vasici blizu Lyona na Francoskem je udrla te dni policija v stanovanje neke žene, ki so jo bili ovadili njeni sosedje. Sosedje so se namreč prepričali, da žena svojo štirinajstletno hčerko neusmiljeno muči. Ko so prišli policaji v stanovanje, je dejala žena, da je njena hči pri sodnikih v Parizu. — Vkljub tej izjavi so izvedli hišno pre-skavo in 14 letno dekle so res našli v prav dobro skriti luknji podstrešja. Ko so vlomili vrata, so dobili do kosti shujšanega dekleta, oblečeno je bilo v cunje. Dekle je pred časom podedovalo po oddaljenem sorodniku večjo svoto denarja, ki jo je opravljalo sodišče kot njen varuh. Mati se je polakomnila dedščine in je pričela hčerko na vse mogoče načine mučiti, le da bi prej prišla do denarja. V podstrešni luknji je imela dekleta zaprtega že nad leto dni. Za hrano ji je dajala sirova mati le zelišča. Pa močila jo je tudi še drugače. Ponoči jo je večkraf zbUdlia, položi!« na desko in ji začela prigovarjati, da je že umrla. Pokrila jo je z rjuho in prižgala okolo nje sveče. Nečloveško mater so seveda takoj aretirali, hčerko so odpeljali v bolnišnico. Ljubil* na. Vtis, ki ga je napravila Ljubljana na tržaške izletnike, se prav lepo zrcali v neki notici včerajšnje »Edinosti«. Notica je obenem odgovor za nepotrebno vprašanje »Slovenca«. ki se je prav strankarsko obregnil ob tržaški poset. »Edinost« fliše: Kedaj se Ljubljančani izpa>- inetujejo, da bodo sprejemali svoje obmejne brate tako, kakor je narodovo središče dolžno sprejemati svoje branitelje na periferiji ? To vprašanje mi je prišlo na um, ko sem či-tal tozadevne rekriminacije v »Dnevu«, a v »Slovencu« vprašanje: »Kedaj se bodo neki Tržačani odvadili hoditi s posebnimi vlaki v posete k ljubljanskim liberalcem?« >:Slovencu« in vsem onim, ki se jih tiče. odgovarjamo mi Tržačani, da ne hodimo v Ljubljano v posete ne k liberalcem in ne h klerikalcem. Mi obiskujemo Ljubljano le zato, ker je to naše narodno središče, kjer želimo dobivati bodrila, vzpodbuje. vedrila in, ako že hočete, tudi zabave. Naravno je. da obiskujemo brate, a naravno ni. da nas ti bratje nekako pomilovalno gledajo in da občutijo za nas le navadno radovednost — kakor za kake afrikanske redkosti! Naše mase zahajajo rade v Ljubljano v nadi, da najdejo tam toplih src bratskega sprejema in bodrila za na-daljne boje. a žal da se ti naši dobri Tržačani skoro redno — vračajo precej razočarani!!' zelja »bloven-ca« pa se utegne res izpolniti, ker je našim tržaškim masam vendar že malo preveč tistega bratskega — in-diferentizma! — Več izletnikov. — Morda je še kakšen človek v Ljubljani, ki ga je sram in na tega utegnejo te vrstice vzgojevalno vplivati. — Za kat. shod. Izjava nar. napredne stranke je dala ljubljanskemu prebivalstvu navodila za bližnji katoliški shod. Besedo »prezirali« sp klerikalci po svoje razlagali in so se nekoliko repenčili. Beseda je prava, naj se razlaga tako ali tako. Ne sme se pozabti, kaj se pri nas godi pod firmo »katolicizma«. S tem je stvar v redu in Ljubljančani se bodo potem ravnali. Ako bo lepo vreme, pojdejo na izlete, ako ne — ostanejo doma. Škoda pa je — in značilno za nas — da se na to nedeljo ne skliče kako napredno zborovanje, ki bi bilo gotovo zelo dobro obiskano, enako lepo bi uspela kaka narodna veselica. Dobro bi bilo, da bi se za ta dan razglasilo pobiranje za narodne namene. Vsem meščanom pa toplo priporočamo, da domačim in tujim gostom, ako pridejo z njimi x dotiko, pojasne, kdo so slovenski klerikalci in kakšne so njih zasluge za slov. narod. — Oirkus pride. Pred leti ije obiskal belo Ljubljano sloviti cirkus Barnum in Batlly. Vsem bralcem bode še dobro v spominu ta cirkus, njegova velikanska reklama in nazadnje velikanski dohodek, katerega je imelo to podjetje. Razlika med tedanjim in sedanjim cirkusom, bode pa samo ta: da takrat je bil en sam ravnatelj, ter se je pobirala samo ena vstopnina k predstavam. Sedaj bodeta pa dva ravnatelja in se bode pobirala vstopnina pri vsaki predstavi. Ta cirkus bode prve vrste, zelo interesanten in posebno poduč-jjiv za naše dobro verno ljudstvo. Prvi cirkusov direktor bode na njem pojasnil ljudstvu, na kak način se najbolj hitro in brez truda obogati, kako se lahko postane od revnega študenta v kratkem času miljopar, potetn ekscelenca in nazadnje še mogoče, kak novopečeni baron. Drugi cirkus-direktor bode pa razlagal ljudstvu o ljubezni do bližnjega, potem kako se najlažje najde in vzdigne še bolj skriti zaklad na kmetih in h koncu pa o najnovejšd metodi, kako stvarjati žive svetnike. V tem cirkusu bode videti ljudi celega sveta. Pri predstavah bodo naslednje vstopnine: Na dvorišču domobranske vojašnice 1 K, na Kongresnem trgu 1 K, v Nunski cerkvi 2 K. Brez vstopnic se ne bode smel nobeden približati predstavam, tudi od daleč ne, zato so že preskrbljene pi-kel-haube in kakor se čuje tudi vojaštvo. V tem cirkusu deluje tudi zelo zvit klovn! Ta klovn bode potem pred vsako predstavo, jahajoč na mezgu po mestu z neko fanfaro klical skupaj ljudi v ta cirkus. Za-toraj sedaj pa le vkup. vboga gmajna, vsak udeleženec tega cirkusa, dobi 100 let popoln odpustek in mnogi med njimi, bodo tudi deležni drugih darov. — Smreke za klerikalni shod. Za svoj shod so začeli klerikalci beračiti sedaj okrog kmetov tudi smreke za mlaje, katere naj jim ljudstvo podari, ter jih bodo pozneje že v denar spravili Ker pa predobro vemo. kako se ob lakih' j)fllikah mlaji sekajo, bo treba pozornosti. Klerikalci ne bodo vprašali, od kod in čegave da so smereke? Samo da se jih da in pripelje brezplačno! Magari tudi, če so iz javnih gozdov, kaj se oni nadalje zanimajo za to. Prav lahko se torej zgodi, da bi se hotel kaki preveč goreč klerikalec na račun svojega soseda s tem darežljivega skazati, da bi v niegovem gozdu smreke posekal, ter jih ljubljanskim klerikalcem daroval. Kmetje v okolici naj toraj dobro pazijo, kje da se bodo iste posekale. — Smola — ali resnica. Včerajšnji »Slovenec« ie prinesel prilogo, ki obsega program kat shoda in kažipot po Ljubljani. Nad to prilogo pa je slika Ljubljane in usoda je hotela, da je slika tako črna, da popolnoma jasno govori, kakšna bo Ljubljana ob dneh katoliškega shoda. Nad celo Ljubljano leži tema — le gorski vrhovi se nekoliko svetijo. Tudi grbi in Slovenka v narodni noši so — črni. Morebiti bodo udeležniki po tem spoznali — kakšna ie »bela Ljubljana«. —, Hoj, Ljubljane! j Danes mi je pripovedoval tovariš, ki potuje skozi Ljubljano, kjer ze dalje časa ni bil. naravnost neverjetno stvar. Kot arhitekta ga je zanimalo videti Jakopičev paviljon. Hodi. hodi po ljubljanskih ulicah in vprašuje občinstvo in vse kar je na ulicah, da bi mu povedali, kje je Jakopičev pa-viljon. Ali mislite, vi ljudje z dežele, ' da tnu je kdo od ljubljanskih šetalcev vedel povedati, kje je Jakopičev paviljon? Kaj še! Sploh niso vedeli, kaj misli tujec s to besedo. Najbrže so mislili, da se mu blede. — Tako. Ljubljančan danes že svojih kultur- nih svetišč ne pozna. Poučil sem tovariša, da bi bil moral vprašati po »Fajmoštru« in »Belem volku«... — Za kaj naj se porabi deželno gledališče? Odgovor: Odgovor na vaše vprašanje je precej težak, ker je gledališče taka stavba, ki jo je tei/ko porabiti za kaj dri gtga, nego za predstave. Drugod pri-ejajo v gledališčih tudi plese — pri m- pa ni te navade. Porabiti pa bi se dala stavba prav primerno — za rvagacin ali skladišče. Vsled slabega gospodarstva je dfcžela potrebna denarja in mislim, da bi ji skladišče še največ neslo. 7nano jfe n. pr. da v Ljubljani skladišč zelo primanjkuje. Tvrdka Stupica n. pr. je najela že yse prazne prostore, kjer jih je mogla dobiti, da je vanje spravila svoje stroje. Tako je porabila n. pr. ono hišo »Zveze slov. kolesarjev«, kjer se je včasih golil šport in tudi oni zadnji ostanek nekdanje vojaške pekarne, kjer je bilo svoj čas skladišče za komis. Ker vse te stavbe še ne zadostujejo, naj bi se spravili stroji tudi v gledališče — posebno, ker bi se morebiti eno ali drugo od onih dveh poslopij dalo porabiti za slov. kulturne namene. — Črtica iz »Hotel Union«. Slovenec je šel na pot, ki ga je zanesla tudi v Ljubljano. Kljub dejstvu, da je v Ljubljani, dotični popotnik ni maral pozabiti, da je Slovenec; zato je v »Hotel Union« zahteval jedila po slovensko. Z veliko težavo so ga razumeli. Poleg jedil je dobil v »Hotel« še nekaj po vrhu: nata karji so se mu smejali radi — njegove slovenske zahteve. *— V ljubljanskih klerikalnih shajališčih se posmehujejo slovenščini. — Vič. »Slovenčevi dopisniki so zgubili zadnjo trohico dostojnosti ter začeli prinašati popolnoma privatne zadeve. Že to dejstvo samo na sebi se studi vsakemu poštenjaku. To jim pa še ne zadostuje: protj ljudem, katerim ne morejo ničesar očitati, si pomagajo z »oteklimi« lažmi. Kaj bi rekli viški klerikalci, če bi se mi vtikali v njjh domače razmere? In gradiva dosti! Enkrat samo lahen migljaj; danes še potrpimo in se ne moramo izneveriti principu: ne dotikal se osebnih zadev. V prihodnje pa: kar bodete posodili, to dobite povrnjeno z visokimi obrestmi!! Pri tem povračevanju ne bodemo lagali, kot nam dobro znani »Slovenčevi« dopisnik, marveč imamo dovolj resničnega gradiva. Obžalujemo, da smo k temu prisiljeni; toda kdor napada z revolverjem, tega ne moremo božati. Tudi povemo takoj: če spravimo klerikalne »zgodbe« na dan. bode še marst-kak klerikalec in klerikalka imela »oteklo« glavo in ne samo »nedolžna Kovačeva revica, sedemletna Jerasova hčerka«. V »znamenju laži« živijo viški klerikalci in v tem znamenju se pripravljajo tudi za »katoliški« shod. — Priporočljiva Sir uta. Mlajši lastnik nekega fotografskega podjetja v Tivoli*, (drevoredu) — bržčas zagrizen Nemec — zmerja mimoidoče Ljubljančane s Trottel - Lausbub Sch\vein. Ljubljančani, dajte se tam fotografirati! — Nogometna tekma. V nedeljo popoldne se vrši na travniku pod Tivoli nogometna tekma med I. in II. Tfifištvom Ilir, Ker ?ta se obe moštvi zadnji čas pridno trenirali, oBeta tekma lep užitek. Začetek ob 3. pop. — Um se je omračil znanemu pianistu Antonu Foersterju. Nahaja se sedaj v deželni bolnici. — Železni drobec nm odletel v oko. Francu Ennhuberju, kovaču v tovarni pri Keršiču v Spodnji Šiški je med delom odletel železen drobec v levo oko in ga težko poškodoval. Ennhuber je moral iskati pomoči v deželni bolnici. — V mestni klavnici se je od 3. avgusta do 10. avgusta 1913 zaklalo: 66 volov, 2 bika, 12 krav, 149 prašičev, 231 telet, 66 koštrunov, 12 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 379 kg. Zaklane živine se je vpeljalo 2 govedi. 4 teleta, 1 kozlič. Opo-mnja: 2 goved z mal. zob. — Tržne vesti. Včeraj so deželam prinesli na trg srednje veliko živil. Izredno veliko je bilo pa perutnine. katero so prinesle tudi take ženske, ki jih sicer zelo redko vidimo na trgu. kar je na dnevni kurz cen zelo vplivalo. Bilo je 271 kurni-kov razne perutnine. Piščanci so bili par po 3 K, kokoši ena po 2 K 60 v, petelini po 2 K 40 v; race po 2 K 20 v; mladi golobiči po .50 v; gosi pa po 7 K. — Jajec je bilo 72 košar in so jih prodajali po8—9 vin. komad. Domači zajci (mladiči) so bili po 30 v. Na trgu je bilo tudi v tej lovski sezoni (od 15. t. m.) 15 jerebic, katere so bile prodane po 1 K 50 vin. komad. — Poleg domačega sadja sta pripeljala dva Vipavca 149 škatel! vipavskega sadja in grozdja. Grozdje je bilo kg po 80 v, — Domača drobnejša jabolka so bila dva za 2 vin., debelejša pa trije 10 vin. — Češplje so bile 4 za 2 vin., Šrot)-nejše pa po vinarju. — Maline So bflfe kg po 40 vin. — Solata vendftiila ji bila komad po 8 vin., druga p* po 3—4 za 10 vin. — Zeljnatih gkv bilo na trgu štiri voze m so pro&ajai na debelo po 14 K 100 ^lav, n& 9rof< bno pa glavica po 15 vm. — Krom* ,Dirja je bilo 16 voz in »o g« pro&fc-jali na debelo 100 kg za 6 k, na 'dro-1 ino ’>a 16 komadov za 10 vin. — Pese je bilo 8 komadov za 10 viri.,1 drobnejšega korenja se je dobilo 8 za 2 vin. — Umili so: Gabrijela Kremžar, žena vpokoj. naftupravitelja deželnih dobrodelnih zavodov, 70 let. — Anton Štrukelj, prisilne delavnice nadpazmk v pok., 77 let. — Frand Pogačar, zas. uradnik, 63 let. —< Marija Toni, mesarica, 46 let. — Iv. Krmelj, tovar. delavec, 38 let. — Loterijske številke. Brno: 76, 25, 56, 87, 15. Gradec: 80, 64, 45, 9, 41. Trst. DOBER ODGOVOR. Družba štirih oseb, uglednih Slovencev, vračala se je v nedeljo na večer, z izleta z državno železnico s postaje DutovljS - Skopo proti Trstu. V Repentabru pa vstopi neka italijanska družba v kupe; slučaj je nanesel, da ravno v voz, kjer so se nahajali prvi. Slednji (bilo jih je 2krat toliko kot Slovencev), bili so kaj veseli in ko so iskali sedežev, naleteli so ravno na Slovence, od katerih so zahtevali — predrznost — naj se jim umaknejo, čeravno so jim dopovedali, da je prostor zaseden. In pomislite, kaj se je zgodilo — pevati so začeli »Patria Rossetti«, — seyeda iz same jeze do naših ljudi. Ali vendar ni jim zadostovalo to izzivanje — videli so namreč, da se Slovenci ne zmenijo — začeli so jih psovati s »scla>vi, porchl« itd., seveda ie sedaj minilo našim izletnikom potrpljenje in odgovorili so jim; ali bolje — da bi jim ne bili — najgr-še psovke, katere si more pač človek misliti, so letele na naše potrp-ljive ljudi, in to še celo od elegantnih in izobraženih gospodov (dva sta bila poznana) članov dotične družbe. In v tem položaju, ki se je nahajala slov. družba (1:2), minila je potrpežljivost enemu naših izletnikov, in v odgovor vsem dotičnim psovkam je najdrznejšemu, prav pošteno pljunil v obraz. Zdajci pa se dvignejo vsi slednjega pristaša, češ. da tacih sredstev se poslužujemo mi Slovenci. Naš izletnik jim je prav mirno in pošteno odggovoril: »Scusate signori! io vivo fra gli italiani, e questo e 1’ esempio, il quale lo apprendo, dalla civitta italiana; poiche abbiamo delle prove. che gll italiani hanno mostratto piu volte in fal’ mani er a come fiorisce la cultura italiana.« (»Oprostite gospodje! Živim med Italijani, in ta je vzgled, katerega iz italijanske civilnosti posnemam, in to še, ko imamo dokazov, ko so Italijani pokazali večkrat na ta način, kako sveta je kultura italijan-Stva.f) Strela iz neba in POmiriJj so se — ker bilo jih je sram, češ, en Slovenec nam kaj tacega očita; le enemu se ni pomirila vroča italijanska. bolje renegatska kri in zaletel se je proti gospodu, ali ta hitrejši, preprečil je njega nakano s tem, da je zaprl vrata dveh oddelkov, nakar mu je surovež skozi steklo dotičnih vrat. grozil s pestjo. Tako pripeljali so se do postaje Rocol. kjer so izstopili trije izletniki. razun dotičnega gospoda. Šele sedaj so dali si vročekrvni ita-lijani (?) duška s psovanjem napram odhajajočim. Gospodu, ki je ostal v vozu a njimi, pa se nič ni zgodilo; le žal da ni dal ob prihodu vlaka na kolodvor, vročekrvnega italijanskega čifuta aretirati radi nevarne grožnje. Taki so oni, k| izzivajo mirno ljudstvo slov. narodnosti; med tem ko vedo ceniti in še celo vžlvajo krasoto naših lepih slovenskih pokrajin. Po atentatu. Iz življenja atentatorja. Preiskava je dognala sledeče: Stjepan Dojčič je rojen 30. avgusta 1890. v Ludbregu. V Zagrebu se je izučil pri Josipu VVendlerju sobnega slikarstva in postal že s 16. letom pomočnik. Leta 1909. je odšel v Ameriko, kjer je bil zaposlen v veliki firmi v bližini Chicaga, Tam je bi! tudi predsednik hrvatske organizacije »Napredak ... V prostem času se je bavil s čitanjem listov in knjig, ki jih ie mnogo naročal Iz Mrvabke^a. Pravi se. da se ]e vrnil v domovino pod vtisom pisanja hrvatskih ameriških listov, ki so pisali o komisariatu Čuvajevega načina. Vrnil se je domov že lansko leto 2. novembra. Čez nekaj dni se je odpeljal v Zagreb z namenom, da ubije tedanjega kraljevega komisarja Čuvaja. Toda ni se mu nudila prilika. Zasledoval je Čuvaja na njegovem potu v Budimpešto, a brezvspešno. Medtem je pa prevzel vodstvo poslov podban Unkelhauser, ki ga ie Dojčič smatral za ustavnega podbana in zato proti njemu tudi ni ničesar podvzel. Vrnil se je domov v Ludbreg. in potoval nato po raznih krajih Hrvatske. Ze se je odločil, da se vrne v Ameriko; na Reki je pa zvedel, da je baron Skerlecz imenovan za kraljevskega komisarja. Takoj je prekinil svojo pot in se vrnil v Zagreb s trdnim namenom izvesti atentat na komisarja. V Zagrebu je občeval le s svojim bratom, ki je kuhar v Narodni'kavarni. Stanoval je pri »Zlati Kroni«. Policija išče sokrivcev. Hoče imeti dober nos in zato jih ie zavo-liala v — Ameriki, kier si želi preiskave. Atentator je zelo inteligenten in resen človek, ki se mu vidi, da je zelo mnogo čital. Kar se notranjega razpoloženja Dojčiča tiče ga je ta sam naslikal sledeče: Sem popolnoma miren, nisem nervozen in ne eksaltiran. Čin so povzročile razmere, ki so takšne, da tudi normalnega človeka silijo k dejanju. Vtis. Komisarju Skerleczu so od vseh strani došli telegrami, ki izražajo radost. da atentat ni imel hujših po-siedie. Vsi smatrajo Skerlecza za uradnika, ki ima namen privesti na iirvatsko ustavne razmere. Povsod se izraža želja in upanje, da bi ne imel atentat nobenih posledic na po-’ Kajanja. Skerleezevih misli in načrtov atentat ni spremenil. Komisar sam je izjavil, da ga le veseli, da atentat ni veljal njemu kot osebi, temveč ko-misarijatu. Naj novejša telefonska in brzojavna pcroči*a. SPOMENIK ZMAGE. Belgrad, 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Za spomenik zmage, ki se postavi v Belgradu je belgrajska občina vdirala kot prvi prispevek 10.000 dinarjev. BANKET TUJIM ZDRAVNIKOM V BELGRADU. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Sinoči ie belgrajska občina priredila banket 82 tujim zdravnikom, pri katerem je bilo tudi 50 drugih povabljenih oseb. Na banketu ie bilo izgovorjenih več zdravic. KOLERA JENJUJE. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po uradnih podatkih jenjuie naglo kolera v Srbiji. Do pred 15 dnevi ie obolelo skupno 573 oseb, od katerih Jih Je umrlo 129, večinoma vojakov. Vojaštvo mora izdržati pri povratku večdnevno karamteno. NOVA SRBSKO - BOLGARSKA MEJA. Belgrad, 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj je mešana srbsko - bolgarska komisija začela na licu mesta z delom na določenju nove srbsko-bol-garske meje. KNEZ ARZEN. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Jutri priredijo oficirji četrtega konjeniškega poLka banket knezu Arzenu, kraljevemu bratu poveljniku konjeniške divizije. IZ SRBSKE ARMADE. Belgrad, 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Krali je podpisal dekret, s katerim pooblašča vojnega ministra, da lahko sklicuje na šesttedensKe vaje potrebno število rezervistov, da se vzdrži višina, določena za garnizijsko službo v starih mejah in v novih krajih Srbije. Drugi in tretji poziv armade se odpustita popolnoma domov. Kmalu začnejo nabori v novih krajih, razun v bregalniški diviziji, kjer še niso izvršene vse priprave, ker se nahaja ozemlje te divizije v srbskih rokah Šele, odkar so Bolgari bili premagani, pravno pa šele po bu-kareškem miru. Ali tudi v obsegu bregalniške divizije, katere sedež bo vŠtipu, se kmalu izvršijo vse priprave (ljudsko štetje itd.) in potem se tudi tam izvršijo nabori. SOKOLSTVO V NOVIH SRBSKIH KRAJIH. Belgrad, 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Srbska sokolska zveza« je sklenila, da začne še to Jesen organizirati v novih krajih sokolska društva, ki jih bo podpirala tudi država, ker se zaveda velikega pomena sokolstva za narod In državo in je tudi do sedaj podpirala sokolstvo v starih mejah Srbije. Sploh se bo sokolstvu posvečala posebna pozornost v celi Srbiji.. VELIK DNEVNIK ZA NOVE SRBSKE KRAJE. Belgrad. 20. avgusta. (Izvir- no brzojavno poročilo »Dnevu«.) V par dnevih začne Izhajati v Skop-Iju, ki je naravno središče novih srbskih krajev, križišče železnic in cest, velik dnevnik za vse nove kraje. PASIČ IN PUTNIK STA UTRUJENA. Belgrad, 20. avgusta. (Izvir- no brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Politika« javlja, da odide ministrski predsednik Pašič v Marijine Vare, kjer ostane tri tedne, da si odpočije. »Pravda« javlja, da je vojvoda Putnik lahko zbolel, ali da bolezen ne daje nobenega povoda za kako bojazen. ANEKSIJA NOVIH SRBSKIH KRAJEV. "Belgrad. 20. avgusta. (Izvir- no brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pravda« javlja, da je vlada opustila namen, da že seda; predloži sluip-štlni zakonsko predlogo o aneksiji In administraciji novih krajev . Takoj po ratifikaciji bukareške mirovne pogodbe bo proglasil aneksijo novih krajev kralj s posebnim dekretom, a tozadevna zakonska predloga se predloži narodni skup-štini šele v jeseni, ker sedaj bo skup-ština obdržavala samo par krajših sej, potem bo pa odgodena do jeseni. RATIFIKACIJA BUKAREŠKEGA MIRU. Belgrad. 20. avgustS. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj Je kralj Peter podpisal dekret o ratifikaciji bukareškega miru. Ker Je Rumunija mirovno pogodbo že ratificirala, a pričakuje se ratifikacija še te dni tudi od strani Bolgarske, Grške in Črnegore, je pričakovati, da bo mirovna pogodba najdalje do konca tega tedna, še vsestransko ratificirana jn definitivno priznana. Belgrad. 20. avgusta. (Izvir- no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Sinoči ie odpotoval v Bukarešt posebni kurir, da izvrši izmenjavo ratificiranih mirovnih pogodb. PRIHOD SRBSKIH ČET V BELGRAD. Belgrad. 20. avgusta. (Izvir- no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbske čete, določene za svečan prihod v Belgrad, prihajajo že dva dni na vojaško vežbaUšče na Bantf- cl (5 km od Belgrada. Op.ur.) in svečan vhod v mesto se izvrši v nedeljo ob 10. uri dopoldan, ko bo ob enem odkrit tudi spomenik Karad-fordju, dedu kralja Petra in ustanovitelju srbske stalne armade. Od vseh strani prihaja številno ljudstvo v Belgrad, da prisostvuje slavnostnemu prihodu armade v mesto. ŽELEZNIŠKI PROMET MED SRBIJO IN BOLGARSKO. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V dveh dnevih bodo končana poganjanja med ravnateljstvi srbskih in bolgarskih železnic, da se zopet uredi direkten železniški promet s Sofijo. POŽRTVOVALNOST BITOLJ- SKEGA PREBIVALSTVA. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po poročilih Iz Bitolja je bilo tam nabrano čez 150.000 dinarjev za srbski »Rdeči križ«. Zaključenje miru Je bilo proslavljeno z velikanskim navdušenjem In v največji slogi vsega prebivalstva. SRBSKE ČETE IZPRED VIDINA. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbske čete, ki so oblegale bolgarsko trdnjavo Vidin in bi jo tudi zavzele v par dnevih, da ni bilo sklenjeno premirje, so začele odhajati predvčerajšnjim proti Negotinu, odkoder odidejo v Belgrad. TRILETNA VOJNA UPRAVA V NOVIH SRBSKIH KRAJIH. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vrhovno armadno poveljstvo se v kratkem premesti iz Skoplja v Belgrad; potem pa sp|0h preneha obstojati kot vrhovna oblast v novih krajih. V novih krajih ostane vojna uprava za dobo treh let in se ustanovi v Skoplji« nova vojna institucija, ki prevzame upravo po vrhovnem poveljstvu. (Torej Srbija smatra, da zadostuje vojna uprava v novih krajih samo tri leta, Avstro-Ogrska je Pa vojaško upravljala Bosno in Hercegovino trideset let in še danes je načelnik bosanske vlade — sarajevski korni poveljnik; in dunajsko časopisje vedno trdi, da je Srbija nazadnjaška država! Op. ur.) SRBIJA IN ČRNAGORA. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V ministrstvu zunanjih zadev so se že začela posvetovanja o ureditvi mej s Črnogoro in sploh o odnošajih med obema srbskima državama. Kmalu se sestaneta mešani komisiji, da določita detaljno mejo. BOLGARSKA NAJ NIČ NE ŽUGA! Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Povodom bolgarskih izjav o revan-šu piše večina tukajšnjih listov, da Srbija nima ničesar več zahtevati od Bolgarske, ki ji od strani Srbije ne preti nobena nevarnost. Srbija želi v korektnih in celo v dobrih odnošajih živeti z Bolgarsko in zato ne bo dala nobenega povoda za nesporazume, ali ako bo Bolgarska poskušala Srbijo ovirati in napadati, bo Srbija že znala biti vedno pripravljena in v slučaju kake poznejše nove vojne ne bo imela Srbija nobenih ozirov do Bolgarske, kakor jih je imela sedaj. PRED SESTANKOM SRBSKE skupštine. Belgrad. 20. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V Belgrad ie prispelo že veliko število narodnih poslancev vseh strank, da prisostvujejo prihodu armade v Belgrad in radi konferenc, ki se bodo obdržavale radi ^skorajšnjega sestanka narodne skupštine, ki se pričakuje za deset dni. RUSIJA OBETA - ENERGICNL KORAKE. Petrograd, 20. avgusta. »Riječ« poroča, da Je ruska vlada sporočila turškemu poslaniku, da se ie Rusija odločila podvzetl nekaj energičnih korakov, če bo Turčija vstrajala pri svojih namenih. 90.000 BOLGAROV. Sofija, 20. avgusta. Po demobilizaciji bo ostalo pod orožjem še 90.000 mož, ki bodo koncentrirani na bolgarsko turški meji. GRŠKA TURČIJI V ROKO. Sofija, 20. avgusta. Velesile predado noto Grški, da bi do 28. t. m. ne odpoklicala svojih čet iz Tra-cije, da se prepreči zasedanie od strani turških čet. Grška ne bo izpolnila želje velesil. Solun, 20. avgusta. Grške čete zapuste Gimiidžino. Turške čete se pripravljajo, da mesto zasedejo. TURKI OB BOLGARSKI MEJI Sofija. 20. avgusta. 9., 10., 11. t, m. so prekoračile turške čete staro bolgarsko mejo pri Sandžaku, Con-stantinu In Kisilagaču: 16. t. m. Je en turški oddelek prekoračil bolgarsko mejo na levem bregu Marice. UPOR V KURDISTANU IN ARMENIJI. Carigrad, 20. avgusta. V Kurdi-stanu In Armeniji Je nastalo gibanje za neodvisnost. Upornike — kakor sc govori — podpira Rusija Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Dobra gostilna, tudi na deželi, se išče v najem. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 746-6 Spretna šlviljs se takoj sprejme. Kje pove »Prva anončna pisarna«. 757-3 KORESPONDENCA. Uradnik, dobro situiran, prost vojaščine, se želj seznaniti z gospodično. Resne ponudbe s sliko do 1. septembra pod »Jesen« na »Prvo anončno pisarno«. 7S&-2 1 Pošljite naročnino, a ko |e še niste! Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, kaicrtm je potekla koncem meseca naročnina,, prosimo, da jo o pravem času obnove, d? I ošiljanje ne pren a In ia dobe vse številke „DA N“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse !e