1927 MATI IN GOSPO S i 5. Kadarkoli je šlo za važne in koristne stvari našega naroda, vselej si sodelovala s svojim marljivim in vztrajnim delom. Tudi zdaj gre za najvažnejšo kulturno ustanovo našega naroda: Mohorjevo družbo. Zadnji dnevi teko za n&rcčitev Mohorjevih knjig za leto 1928. In te zadnje dneve boš, slovenska žena, podvojila in potrojila svojo skrb, da jih naroči vsaka slovenska družina. Kakor vselej, kadar si zastavila svojo skrb, se bo tudi tu pokazal uspeh tvojega dela. Od tebe je odvisno, da se število Mo-horjanov v vaši fari podvoji. S tem se bo izobraževalno delo med našim narodom razvijalo v dosedanji smeri. Prava kultura našemu narodu je zasigurana le, ako bo črpal svojo izobrazbo iz čistih, svetih vrelcev katoliškega naziranja, ne pa iz kalnih in umazanih svobodomiselnih. Slovenska žena, tvoja dolžnost te kliče! Agitaciji za Mohorjevo družbo od hiše do hiše, oil drti/inc do družine, od osebe do osebe naj bodo posvečeni ti zadnii dnevi. Pomen dobrega zsSeda sa vzgolo. Prva pridiga, ki molče otrokom govori, je dober zgled v domači hiši. Prva slika, ki jo otroci vidijo, in si jo prav do podrobnosti in vso ogedajo in pre-neso črto za črto v svoje življenje, je mati. Prvo ogledalo, v katerem so otrok dan za dnevom ogleduje, je materin zgled. Prvi kažipot, jasen in določen, ki ga ; vsak otrok razume, ie materino vzorno živ- j Ijenje. Razumljiva je torej zahteva vseh 'katoliških vzgojiteljev, cerkvenih in svetnih, ki so jo združili v nastopne vrstice: »Kdor hoče vzgojiti božje otroke iz človeških otrok, bodi najprej sam to in tak, v kar in kakršne hoče vzgojiti otroke. Modrost in ljubezen in moč, ki nič drugega no izraža kakor zopet modrost in ljubezen: to so tri poteze božje podobe, ki se morajo odražati v vzgojiteljev! osebnosti, da jih prenese tudi na otroke.« Največji vzgojitelj vseh časov, Kristus, nebeški mladinoljub, je učil najprej 30 let s svojim zgledom, potem šele 3 leta s svojim naukom. Preden je začel kreposti učiti, jih jo v svojem življenju vadil in vršil, da je mogel poneje reči: »Zgled sem vam dal, da k ai ko r jaz, tudi vi storite.« O slabih vzgojiteljih velja pač tudi Kristusov: »Gorje...!« V stari knjigi psal-mov stoji zapisano: »Prav s svojim lastnim življenjem rišeta mati in oče v otrokovo dušo najlepšo sliko bogopodobnosti, ali pa sliko satanovo.« Svete matere — sveti otroci! Sv. Bernard je imel pobožno in sveto mater Aleto. Veliki cerkveni učenik, papež Gregor je imel bogoljubno mater Silvo. Sveta brata Bazilij in Gregor Nacianški sta ob materini ttnrti hvalila Boga, rekoč: »Zahvaljen Bog, da si nama dal svetnico za mater!« Mati sv. Anastazija je že v njegovi zgodnji mladosti Bogu obljubila: »Iz mojega otroka hočem vzgojiti svetnika. In sv. Bruno in njegova mati sv. Maitilda in sv. Gertruda in njena mati sv. Elizabola in sv. Avguštin in sv. Monika in sv. Brigita in sv. Katarina: vse imena, ki dokazujejo zgornjo trditev. Pa tudi novejših dokazov imamo. Nemški pisatelj Brunner piše nekje: »Da nisem vrgel vere od sebe in sem se je v odločilnih trenutkih zvesto oklepal, se imam seveda Bogu zahvaliti. Toda poštenje in po-božnost mojih staršev mi je bila vse življenje pridiga, ki je nisem mogel presli-šati.« In veliki amerikanski državnik, Ra>n-dolph piše: »Bogotajec bi bil postal, če bi me nekaj ne bilo zadrževalo: spomin na moja otroška leta, ko je mati dejala moje male ročice v svoje in sva skupaj pokleknila in skupaj molila: >0ee naš, kateri si v nebesih!« Imamo pa tudi domačih zgledov dovolj, ki si jih pa ogledamo prihodnjič. ECifafski krojač. Časopisi so prinesli to-le drobno novico: Angleški častnik je moral dobiti novo obleko. Nobenega vojaškega krojača ni bilo, kakor samo neki kitajski mojster. Častnik jo obleko pri njem naročil in mu je za mero poslal staro uniformo, ki je imela na hrbtu vstavljeno zaplato. Kitajski mojster jo takoj izdelal novo uniformo; držal se jo pa popolnoma poslanega vzorca, celo zaplato na hrbtu je vstavil. — Tako časopisi. Nam pa ni treba daleč hoditi, da vidimo tak neroden izdelek. Vsakdanjo življenja doma in zunaj doma nam nudi dovolj primerov. — Največ delamo po starih vzorcih: eden ga ima od svojega mojstra ali učitelja, ta zopet od svojega itd. Vsak pa dela kar naprej po svojem receptu. Taki ljudje so hlapci svoje lastne nerodnosti. Nesramni goljufi jim pri odprtih očeh jemljejo denar iz žepa. Koliko slišimo zadnje čase zopet o cigankah-vedeževalkah, katerim nasede toliko ljudi! In zakotnega mazaštva pri boleznih ljudi in živine tudi v sedanjih, tako prosvitljenih časih, ni konca. In odkod to? Ker vsi gledajo le na zunanji učinek, a vse premalo na vzrok. Takega kitajskega krojača imamo na cesti, v hiši, v tovarni. Imamo ga pri naših kmečkih gospodarjih, ki puste, da gnojnica teče v cestni jarek, mesto da bi jo speljali na njivo ali travnik. Imamo ga v naših hišah in domovih, kjer se branijo vsake moderne naprave in se gospodinje branijo štedilnika, vodovoda, elektrike, ker hočejo delati tako, kaikor je delala mati, stara mati od pamtiveka sem. Imamo ga v naših občinah, ki rrnaio gozdove za gnil kapital in jih neusmiljeno izseka vajo, da dobe v nekaterih letih gole skale, zasute reke in potoke, opustošene pašnike, travnike in polja, a seveda tudi prazne blagajne in potrebo in bedo. Imamo kitajskega krojača v vseh rokodelstvih, kjer delajo po starih navadah, u ne po skušnjah, ki jih prinese življenje; imamo ga tudi v naših učilnicah, kjer je šo vedno teorija več kot praksa. Tega se mi ni treba učiti, saj nikoli ne bom rabila. Krivično se nam zdi, če se moramo več učiti, kakor mislimo, da bomo v svojem poklicu rabile. Celo starši prihajajo z očitkom, češ, čemu naj so moj otrok to uči, ko pa ne bo nikoli rabil. Pomislimo pa to-le: Kaj, če bi gospodar usejal samo toliko zrnc repinega semena, kolikor misli repa rabiti? Gotovo bo te repe premalo, ker v.sako seme ne skali. Ta'ko je tudi z učenjem: ne ostane vse v glavi, kar smo se kdaj učile. Zato se je pa treba čim več učiti, ker ne vemo, koliko naučenega se bo zgubilo. Ne vemo pa tudi gotovo, kaj bomo v prihodnosti vse rabile. Nikoli še nismo slišale koga tožiti, da se je preveč naučil, pogosto pa, da premalo. — Učiti so moramo vse življenje. Zasipanje gorke grede. Ko je j«ma skopana in vse potrebno pripravljeno, začnemo z zasipanjem. Zasipanje ali vlaganje se dela na tale način: Na dno jame denemo nekoliko listja*, žaganja, šote ali kaj podobnega. Gnoj mora biti svež, naravnost iz hleva, torej tak, ki še ni ležal na kupu, da bi se bil vnel. -Najboljši gnoj za gorko gredo je konjski, ker najdalje obdrži gorkoto. Poraben je pa tudi ovčji, goveji ali mešani gnoj. Gnoj raztrosi enakomerno in rahlo po gnojaku. Prvo plast natrosi do roba oboda. Potem dobro pretlači s tem, da prehodiš vso jamo 12 do 15krat. Posebno dobro moraš pritisniti gnoj ob robu oboda. Ko je pretlačeno, raztrosi zopet gnoja plast za plastjo enakomerno. Vsako plast dobro pretlači in trdno poteptaj. Nalagaj in teptaj toliko časa, da bo poteptan gnoj stal 50 do 60 cm visoko ali do blizu vrha oboda. Zdaj še zapazi gnoj a ko v obod od zunaj z gnojem. Nato pokrij gnojak z okni, odejo in z deskami. V 2 do 3 dneh bo gnojak segret, ker se bo gnoj sparil. Parenje traja kakih osem dni. Med parenjem okna večkrat na dan privzdigni, da odidejo iz gnojaka mokrota in ostri plini. Deveti ali deseti dan odlcrij gnojak popolnoma. Sparjeni gnoj pokrij 30 cm na debelo s pripravljeno presejano prstjo. Če se je gnoj preveč usedel, naloži po vrhu še eno plast in potem natrosi zemlje. Ko je gnojak napolnjen, ga zopet pokrij, da se tudi prst dobro segreje. V treh dneh je prst dovolj segreta in lahko začneš že sejati. Seme sej v gnojaku redko, ker pregoste sadike so prenežne in slabotne. Da boš laže sejaila, pomešaj seme z drobnim peskom. Čez seme prosene debelosti natrosi, da ga pokriješ, prečinjene prsti, ali pa seme podškrlji z železnimi grabljami. Drobnejšega semena pa ni treba zakrivati. Zadostuje, da ga potlačiš z deščico. Vsako vrsto semena nasej na svoje mesto in zaznamuj s treščico, na katero zapiši ime rastline. Po setvi pokrij gnojaik z okni, odejo in deskami. Drugi dan treba gnojak zopet prezračiti. V ta namen odkrij deske, slamnico pa pusti. Potem privzdigni okna in jih nasloni na nflEobljene kline. Dokler rastline ne ozelene, zadostuje 1 do 2 uri zračen |'a. Ko so rastline vskailile, naj bo gnojak cel dan malo odprt. Slamnico, odejo snemi šele takrat, ko so se rastline že navadile zraka in svetlobe. Večje ko postajajo rastline, širje odpiraj gttojak. Zadnjih 10 do 14 dni j>red presajevanjem sadik imej gnojak pod ne vu popolnoma odprt, da se sadike navadijo hladnejšega zraka in da presajene m prosto ne poginejo vsled nežnosti. Tudi ponoči jih zadnjih 14 dni pokrivaj le z okni. Marljivega, skrbnega zračenja nikoli ne zadostuje. Ako primanjkuje sadikam zraka, pešajo, če jim pa primanjkuje svetlobe, ob-lede in usahnejo. Zaliv anje v gnojaku je posebne važnosti. Voda mora biti prestane in pregreta' na eolncu. Zamakaj zjutraj in zvečer. Čez dan ni priporočljivo, ker solnce ogreva gnojak in bi takratno zalivanje škodovalo sadikam. Gnojakl j>a niso le za to, da se vzgajajo sadike, v gnojakili se goje tudi vsakovrstne rane zelenjadi. V ta namen je treba večjih gnojakuv. V te gnojak e se presajajo: šolala, kolerabe, rano zelje in ohrovt, kumare itd. Presa ja se tako kct na vrtno gredo. Streže se presajenim rastlinan kakor vsajenim, seveda s tem razločkom, da se pusti presajenim rastlinam več zraka in svetlobo kakor poeajenkam. Ko je gnojak izpraznjen, seješ v njem drugič in tudi tretjič. Pred setvijo se prst prerahlja, prenoviti je pa ni treba. Pozimi ti služi gnojak za spravljanje endivje, pese, kore: ja, peteršilja, pa tudi za rastline-mur tiče. od katerih hočeš dobiti semena. Kuhinja. Slanik v solati. Slanika olupi, prereži o dolgem, odstrani glavo in srednjo ribjo oščico ter ga položi vsaj za dve uri v vodo. Potem ca razreži na štiri dele, položi kosce na krožnik, potresi jih z drobno zrezano čebulo ter oblij z oljem in kisom. Na mizo ga postavi s kuhanimi krompirjevimi kosci. Slanik s krompirjem. Namaži kozo s surovim maslom in obloži dno s kuhanim, na rezance zrezanim krompirjem, na tega 1—2 v trdo kuhani in na listke zrezani jajci In nekaj na diobno zrezanega očiščenega slanika. Zmešaj 4—6 Žlic kisle smetane z 1—2 rumenjakoma in vlij par žlic tega me-šajra na krompir, nato daj zopet krompir, jajca, slanika, potem ponovno oblij itd. Ko si vse porabila, polij še z nekaj žlicami smetane, potresi z drobtinami in speci. Pečeno postavi kot samostojno jed na mizo ali pa e kislim zemljem. Ocvrt slanik. Slanika olupi, prereži po dolgem čez polovico, odstrani glavo in srednjo ribjo kost ter ga položi vsaj za eno uro v mleko m ga potem operi v vodi, obriši v moki, v raztepenem jajcu in drobtinah povaljaj m v vroči masti po obeh straneh rumeno ocvri. Slanikova jajčna jed. Zmešaj v lončku dve jajci, jima prideni polovico očiščenega, namočenega in drobno zrezanega slanika, žličico moke, drobno zrezanega zelenega peteršilja in eno žlico drobtin. V kozi pa razgrej žlico masti in stresi vanjo zmešana jajca, postaivi v pečico za 10 do 15 minut, da se nekoliko zarumeni. Pečeno zreži in postavi s salato ali kislo rejx> na mizo. Polenovka na priprost način. NaJii v lonec primemo množino vode, prideni korenino j>eteršilja, korenja, košček čebule, malo celega popra in lovorjev list. V to vodo deni kuhat namočeno polenovko, osoli jo in kuhaj 7 minut. Nato jo odstavi in pusti v kropu pokrito toliko čnsa, da jo rabiš. Taikrat jo odcedi in odstrani kosem kosti in kožo. V kozi razgrej za 1 leg poienovke 8 dokg olja in 3 dkg masti ali masla. Ko se olje in maščoba razgreje, pridaj par strokov drobno zrezanega česna, ravno tako tudi čebule in zelenega peteršilja. Ko se čebula zarumeni, prideni eno pest krušnih drobtin in ko se prav malo zarumeni, še jx>le-novko. Narahlo jo prepolji in pokrij za 1 do 2 minuti, nakar jo postavi s kislim zeljem na mizo. Nadevana jajca. Skuhaj v trdo 3 jajca; kuhana v mrzli vodi olupi in jih prereži čez polovico, izdolbi rumenjake, katere položi v skledo ter jim prideni m oreh surovega masla, ščep jx>pu, nekaj zrn soli, nekoliko drobno zrezanega zelenega peter-šilja, žlico parrnezan.skega sira in žlico sladke smetane ali mleka (če hočeš prideni še pol žličice gorčice), vse dobro zmešaj in nadevaj s tem mešanjem jajčne skledice (beljake). Položi eno zraven druge v skledo in n« vrh vsakega nadevanega jajca deni prav tanko odrezo surovega masla, potresi jajca še s krušnimi drobtinami in jiostavi v pečico, da se nekoliko zarumene. Ta jajca jiostaviš lahko z zabeljeno karfijolo na mizo. M. R. Zdravje. Jezik nam dela težave, Majhen je in skrit, pa je vendar zrcalo našega zdravja, soudeležen je vsake bolezni, vsakega razburjenja. V glavi ali v je-trah ,v želodcu ali v črevih, kjerkoli bi že bila bolezen, jezik jo občuti in jo razodeva. Po različnosti bolezni je prevlečen z razno nečedno prevlako, pravijo, da je ;:kosmat«. Jeterna bolezen zapopa jezik z grenko prevlako zoprnega duha, kislasta prevlaka prihaja iz vrenja v želodcu; če se gnoji v plučih ali v nosu, ima bela prevlaka duh po gnoju, pri dolgotrajnem zaprtju diši raz jezika kakor po blatu — tako tudi če stanuje kdo v prostoru blizu jam in nečednih stranišč. Jezik človeka, ki se je napil zvečer ,je zjutraj tak, da težko čaka, da si iz-plakne s čim usta. Kolikokrat se sliši, da zahteva ta in oni: »dajte mi kaj, da spravim ta okus iz ust«, pa ga ne spravi, dokler si ne ostrže prevlake z jezika, ki se pa nabira čez noč zopet, in ki se odpravi samo, če se odpravi bolezen, katero naznanja prevlaka in njen duh. Prejšnje čase niso zdravniki tako natančno pregledali bolnika kakor sedaj, pogledali so jezik in sklepali po njegovem stanju. Znana je smešnica o železniškem zdravniku, ki je ukazal čuvajem ob železni- ci, da pomole jezak, kadar se bo peljal mi« mo. Pa tudi kak star očanec, kaka modra ženska- sta ti povedal«, kako vrste mrzlico imaš, če so ti pogledali jezik in vsaka mati je sodila jjo barvi otrokovega jezika, da so ga najKuile gliste ali da ga bo lomilo, Zdaj se ne gleda več toliko na jezik in vendar je ostal on tisti tolmač bolezni i" nereda v telesu, kakor je bil poprej. Jezik zdravega človeka je čiste rožnato-mesene barve, živo rdeč ali modričast jezik je ravno tako znak nereda kakor belo prevlečen. Pri hu-dih boleznih kakor pri kozah, kugi, legUr. ju, postaja jezik celo črnikast. Jezik pa ne naznanja bolezni samo s svojo barvo ampak tudi s svojo prožnostjo. V živčnih raz-draženjih portaja jezik težak, neroden. Ne-kateri tožijo, da jih peče jez^k, drugi da jim je otekel. Na vsak način naj si poišče vsak, kadar ga svari jezik na ta ali oni način, zdravniške pomoči, dokler je še čas. In opusti naj \%e, kar škoduje zdravju. Zaietanjo jezika naznanja veoinoma nevarnost v možganih. Tu se jo treba ogniti vsakemu razburjenju, opustiti vsako močno pijačo in težko delo in zakajene prostore, piti vodo, umivati se s kisom in ravnati se po zdravnikovih navodilih. Marsikoga ne bi zadela še tako hitro kap, ko bi si bil pomagil, kadar ga je opozoril jezik. Da ostane jezik zdrav, je treba, da skrbiš za njegovo snago. Zdaj se sliši dostikrat, da je kdo umrl, ker si je zastrupi rano na jeziku ali da je dobil raka na jeziku. Kavno ker je v prevlaki na jeziku, v tem, kar se nabere okoli zob in v grlu, toliko zametkov bolezni, rav"o zato se zastrupijo te rano. Cediti in umivati je treba že zdrav jezik, še bolj pa, če je kaka rana na njem, ki se naredi zelo rada prj padcu, ko prido jezik med zobe ali od škrbinastih zob. Ranjeni jezik izmij takoj z aniiko ali sicer s pristnim žginjem, dokler ne prideš do zdravnika. Pri ranjenem jeziku se varuj kajenja. (Poznam tri slučaje, ko se je zastrupila taka rana s tobakom.) Škrbe pri zobu je treba opiliti oziroma škrbine izpuliti. Večkratno namakanje jezika z amiko pospeši ozdravljenje. (Kon*c prihodujič.) Dober odgovor. V vlaku Maribor—Ljubljaua je sedel gospod z >Domovino* v roGri nasproti starejši gospodični in ji jo je na vse pretege hvalil. Gospodična se mu je pomilovalno nasmehnila in rekla, da ima o »Domovini« ravno nasprotno mnenje kakor on. Gospod se seveda ni dal oplasiti in, videč, da ji no pride blizu, kajti tudi ona mu ni ostaia ničesar dolžna, reče zasmehljivo: »Saj vendar ni mogoče verjeti, da je Bog, saj ga ni nihče videl. Jaz verujem le to, kar vidim,« Gospodična mu hitro odgovori: »Oprostite, da dvomim tudi jaz o vaši pameti, ki jo tudi še nisem videla.« Mo najnovejše volneno blago za ženske obleke in blnie A. & E. 8KAI1KKNE — LJubljana, Mestni trg M Ključ v nebesa. Stara knjiga pripoveduje o bratu-lajiku iz dražbe Jezusove, Janez de Soto, na prvi pogled morebiti smešno, a za nas zelo poučno zgodbico. Ta krepostni redovni brat je bil vse svoje življenje samostanski krojač. Ko je bil na smrtni postelji, se je še lepo pripravil z molitvijo in s prejemom sv. zakramentov za zadnjo pot — v večnost. Okoli njega je bila zbrana vsa samostanska družina. S tihim glasom je bolnik, ki je bil že prav bliziu smrti, prosil, naj mu ne odrečejo zadnje želje. Radi so mu to obljubili. S tresočo se roko jo pokazal na šivalno mizo ob oknu, pri kateri je vse svoje življenje vestno vršil svojo dolžnost in prosil: »Dajte mi mojo šivanko!« čudeč se mu jo je prinesel eden od sobratov. Ko jo je bolnik držal v roki, jo je visoko dvignil in rekel: »To je moj ključ v nebesa 1« Po teh besedah ni več spregovoril in kmalu umrl. Ali razumemo lepi nauk tega kratkega stavka? Otrok usmiljenja božjega. Preden je Bog ustvaril človeka, je poklical na posvetovanje vse svoje angele. ^ Nikar ga no ustvari,« je govoril angel pravice. »Nepošten bo proti svojim bratom, trd in krut proti slabejšim.« ^NJkar ga no ustvari,« je svetoval angel miru. »Zemljo bo gnojil s človeško krvjo in prvorojeni iz njegovega rodu bo umoril svojega brata.« »Tvoje svetišče bo onečaščal z lažjo,« je govoril angel resnice, "četudi mu vtisneš pečat svoje večne zvestobo v obraz.« Še so govorili božji svetovalci, ko je fwrlšlo usmiljonje, najmlajši in naj-jubsi božji otrok, pred njegov prestol in proseče objelo njegova kolena. »Ustvari človeka, Oče, po svoji podobi, kot ljubljenca tvoje dobrote! Kadar ga bodo vsi tvoji služabniki zapustili, ga bom jaz iskal, mu pomagaj in celo njegove napake obrnil v dobro. Njegovo srce hočem navdati s sočutjem in usmiljenjem do siromakov. Če se bo stran obračal od miru in re&nice, če ne bo spoštoval pravice in poštenja, ga bom iz njegovih zmot dvignil in ga z ljubeznijo skušal spreobrniti.« Novim naročnicam ..Vigredi" »poročamo, da smo dali ponatisniti 1. t. j. januarsko številko »Vigredi« in jo vse brez izjeme Se dobe. Zaradi lepih povesti »Je pa davi slan'ca pala« in »Iz življenja v življenje« ter drugega pristno dekliškega čtiva, vabimo vsa ona dekleta, ki še niso naročnice, da se čimprej naroče. Vse drugače je namreč, ako bereš iz izposojene »Vigredk, ali pa, če je tvoja last. Večkrat se namreč lahko povrneš nazaj k povesti, ali kaki pesmi, ali k »Večernim razgovorom«, ali k dekliškemu kotičku »Od srca do srca«, če imaš lasten časopis, dočim moraš izposojenega kmalu vrniti in ga ne moreš čitati, kadar bi rada. Posebno tretja številka, posvečena materi, ki izide te dni, bo taka, da si je bo vsaka zaželela z-a svojo last. Pripomnimo, da ostane tudi za zakasnele naročnice, ki dobe že vnovič natisnjeno, ista naročnina, namreč 26 Din. Naroča se po dopisnici pri upravi »Vigredk, Ljubljana, Ljudski dom. Tam se naroča tudi vzorčna priloga, ki bo baš prihodnja posebno lepa. Pridno naročajte oboje! Iz teme v luč. Vsi v hiši so že vedeli, kako strašna usoda čaka ubogo Elo. Le bolnica sama je brez vsakršne slutnje pričakovala zdravja. Kako na bi ji tudi kdo povedal, nekaj tako strašnega! Zavratna škrlatinka ni zahtevala od Ele Obodnikove njenega mladega življenja — pač pa krono vseh božjih darov, ki človeku življenje šele odpre in mu da res življenjsko vrednost: luč njenih mladih oči je ugasnila! Ela, ki je tako zelo ljubila vse lepo, vse svetlo, vse blesteče, sijajno, pisano, ki je bila sama kakor solnčni žarek, naj preživi vse življenje v temni, mrtvi noči? Izgnana z lepega božjega sveta, naj v trajni temi tipajoč išče izhoda iz temne ječe? In ga nikola ne bo našla! »Ne sme še izvedeti svoje žalostne usode,* je rekel stari, dobri zdravnik teti Dori Dornikovi. »Bila bi to smrt zanjo! Mala Gabrijela je tako nežna — prav kakor njena umrla mati.« Strta in uničena je sedela teta Dora ob postelji. Njen zlati otrok — edini njene umrle sestre, ki mu z vsem srcem nado-dešča mater — slep, slep! Šele danes je to doumela. Ela je s slabotnim glasom prosila: »Ljubi gospod doktor, zakaj pa moram biti vedno v temi? Saj mi je že bolje in svetloba mi ne bo škodovala! Prosim, lepo prosim, naj teta odgrne zastore in odpre okna! Oh kako želim luči in solnca . .. Seveda solnea danes gotovo ne bom videla. Najbrž je oblačen in meglen novemberski dan, ker drugače bi vendar pogledal kak žarek solnca — skozi zastore v sobo ...« Strah je spreletel Doro, Roke je stisnila v bolesti. »Ela, oktobra je še! Pojutrišnjem so Vsi sveti in zunaj ...« Hotela je reči: ».., je krasen jesenski dan, poln solnca in luči.« Kajti bil je res eden najlepših jesenskih dni. A dr. Žlebnik je hitro posegel vmes: »Da, Ela, saj ste res menda čas prespala in zato ne veste več, kako in kaj! A, potrpite še malo! Oči morate še varovati, so še preslabe!« Tudi njegov glas je zvenel negotovo. Ko je odhajal, je mignil teti Dori, naj ga spremi, — Komaj so jo nosile noge. Zunaj se je naslonila na zid, črno se ji je naredilo pred očmi in komaj se je ujela za zid, da ni padla. Zdravnik ji je potipal žilo; tedaj se je vzravnala: »Le pustite, gospod doktor! Zame ne gre. — Oh, moj Bog, ali je res to, kar sem doslej le slutila?« Zdravnik je gledal mimo nje. »Gospodična Dora, bodite močna in trdna — zaradi ubogega otroka! Nobene pomoči ni. Bog je njej in Vam poslal to preizkušnjo.« »Torej je moja uboga Ela res ,..« »Slepa, da —• žal, da je res,« je pritrdil zdravnik. Brez moči ce je zgrudila Dora na bližnji stol. Neznan glas se ji je izločil iz prsi. Roke je pritisnila na oči. Kakor iz daljave je slišala zdravnikove besede. Kar je še dalje govoril o njeno tolažbo, ji je bilo pač vseeno. Iz vsega je razumela toliko, da je bolnici treba žalostno resnico kar se da dolgo prikriti, zamolčati; preslaba je še in lahko bi ji škodovalo. Zdravnikov voz je oddrdral izpred hiše. Čudovito svetlo je sijalo oktobersko solnce v sobo. Bele krizanteme so cvetela na oknih in solnčna svetloba je božala snežnobele cvetove. V občutju grozovite bolesti je Dora zaprla oči. Ni hotela več gledati lepot, ki jih njena ljubljenka Ela, ne bo več videla ... Da, ljubljenka njenega srca, njene duše, to je bila Ela! Ko je Bog osameli ženi, gospodični Dori Dornikovi, poslal v hišo osirotelo Elo Obodnikovo, tedaj si je teta Dora postavila za življenjsko nalogo, da vzgoji plemenito in celo ženo. Od tete Dore se je Ela učila, kako je treba resno vzeti življenje in njegove dolžnosti; učila se je lepe umetnosti, razumeti lepo božjo naravo, občudovati njeno krasoto in jo uživati. In učila se je še več: gledati socialno bedo današnjih dni, z ljubečimi rokami prijeti roke bednih, ki jih, pomoči proseči, dvigajo k nam. Teta in nečakinja sta v lepem domu malega mesta živeli srečno in bogato življenje. Vsi prostori v hiši so bili polni EH-nega zvonkega smeha; veselje je zaplalo v hiši, kadar je sedla h klavirju in pela lepe domače pesmi, Solnce je izžarevala ... In zdaj je vse končano, vse uničeno, zdrobljeno! Bodočnost zagrnjena v brezupno temo!--- Ječe je sklonila stara gospodična glavo, bridko zajokala, potem pa molila dolgo, dolgo. Na Vseh svetnikov popoldne je šla običajna procesija iz cerkve na pokopali« šče mimo Dorinega in Elinega doma. »In večna luč naj jim sveti, naj v miru počivajol« Neštetokrat se je ponavljala ta prošnja med obrednimi molitvami, ki jih je duhovščina pela, »Večna luč,« je šepetala Ela , .. Tiho, s sklenjenimi rokami je ležala in prisluškovala v dalji se izgubljajočemu petju. Izsušeno, z zlatimi koari obdano ličece, je bilo belo, kakor blazine, na katerih je bolnica ležala. Vsa svetloba solnčnega jesenskega popoldneva je polnila hišo — že dolgo ni teta Dora več zagrinjala oken, saj ni imelo pomena, — za Elo je bila itak noč, vedno noč ,.. »In večna luč« se je vnovič zaslišalo iz daljave. Večna luč! V tišini svoje bolniške sobe je deklica razmišljala o teh besedah. Čudno, kolikokrat se ta beseda ponavlja v cerkvenih molitvah! Odrešenje, izveličanje, nebeško krasoto: vse to združi Cerkev o besedi »luč«. Da, luč — to je lepota, svetloba, veselje, srečal