Poštnlna plačana v gotovinl Uhoja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Gena 1 .,. Redakdja in uprava t Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritHčje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejcmajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvaiujejo le po molnosti. Štev. 51. Celje, petek 24. junija 1932. Leto XIV. Dr. Stanko Erhartič f V nedeljo 20. t. m. popoldne se je vračal prvi tajnik jugoslovenskega poslaništva na Dunaju g. dr. Stanko Erhartič s soprogo' Ksenijo v avtomo- bilu, ki ga je šofiral sam in ki ga jc bil kupil precl dobrim mesecem, iz Celja na Dunaj. V Celju se je mudil nekaj dni in je obiskal svojega očeta sodnega svetnika v p. in odvetnika g. Ivana Erhartiča ter svoja brata, od katerih je g. Leon Erhartič urad- nik mariborske podružnice Ljubljan- ske kreditne banke, g. Ivo Erhartič pa telmični uradnik Westnove tovar- ne v Gaberju pri Celju. Ko se je dr. Stanko Erhartič vozi! s svojo soprogo okrog 8. zvečer od Semmeringa proti Dunaju, je pričel avto v znanem neunkirchenskem drevoredu pred Dunajskim Novem mestu na mokri cesti drseti in je zdrknil v cestni jarek. Avto je drčal še kakih 20 m dalje, udaril z veliko silo ob drevo in se razbil. Dr. Erhar- tiča in njegovo soprogo je s sedeži vred vrglo iz voza. Dr. Erhartiču je zlomilo spodnji del lobanje in zmeč- kalo prsni koš, njegova soproga pa je dobila težkc poškodbe na lieu in glavi. Oba ponearečenca jc prepelja- la reševalna postaja iz Dunajskcga Novega mesta v tamošnjo bolnico, kjer je dr. Erhartič ob 2. ponoči pod- legel težkim poškodbam. Vest o tragični smrti dr. Erhartiča se je v torek dopoldne z bliskovito naglico raznesla po mestu in je vz- budila spJošno obžalovanje, giobok vtis pa je napravila tudi v Beogradu, kjor jo imel pokojnik rnnogo prija- teJjev. Zustopnik predsednika vlade in zunanjcga ministra dr. Albert Kra- mer je poslal očetu pokojnega dr. Er- hartiča, odvetniku g. I. Erhartiču v Celju sožalno brzojavko, v kateri je naglasil težko izgubo, ki je zadela našo diplomatsko službo s smrtjo njegovega sina. Minister dr. Kramer je prejel ob tragični smrti dr. Erhar- tiča od mnogib odličnih politikov in državnikov izraze sožalja. Pokojni dr. Stanko Erhartič je bil rojen 18. aprila 1893. v Gornjem gra,- du. Gimnazijo je dovršil v Ceiju, pravne študije pa v Pragi. V začetku vojne je moral na fronto, a je kmalu prešcl k ruski armadi. V Rusiji se je pridi'iizil jugosldvenskim vojnim do- brovoljccm ter se je z izrednim. ide- alizmom, navduäenjem in marlji- vostjo posvetil organizaciji jugoslo- venskih dobrovoljskih odredov, za katero si je pridobil velike zasluge. Clan organizacije dobrovoljcev je po- stal v februarju 1. 191(5. Kot častnik 3. polka je bil težko ranjcn V bitki pri Černi vo'di v Dobrudži, kjer ga je zadelo 18 krogel, a je le okreval. , Pozneje se je udeležil še bojcv na so- lunski fronti. Kot dobrovoljec je bil odlikovan z zlato kolajno za hrabrost in z ruskim redorn sv. Ane, pozneje Pa še z redom Bclega orla V. vrste. K° je bil po povratku v osvobojeno domovino sredi decembra 1. 1919. de- mobiliziran, se je posvetil v začotku vojne P^ekinjenim pravnim študijam in jih dovršii l. 1921., potein pa je stopil v diplomatsko službo in je služboval deloina v zunanjcm mini- strstvu, kjer so rau bili poverjeni ze- lo važni referati, deloma pri raznih jugoslovenskih poslaništvih in kon- zulatih. Svojo diplomatsko karijero je začel 1. 1921. v -ministrstvu zuna- njib zadev, 1. 1924. pa je bil prideljen naSemu konzulatu v Celovcu. Pozne- je je z uspehom sodeloval pri raznüi komisijah. ki so se bavile z važnimi vprašanji, ki so se pojavljala ob raz- mejitvi med povojnimi državanii. Le- ta 1928. je sodeloval na konferenci za ureditev prometa med našo državo in Madžarsko, 1. 1929. pa je bil član delegacije za ureditev administra- tivnih zadev med Jugoslavijo, Mad- žarsko in Rumunijo. Leta 1930. je bil dodeljen našemu poslaništvu na Du- naju. Z dr. ErhartiCem smö izgubili ene- ga svojih najsposobnejših diplomat- skih uradnikov, navdušencga nacijo- nalnega idealista in i)lemenitega člo- veka. Sredi odlične karijere mu jc neizprosna smrt zastavila korak in ga usmerila v večnost. Dr. Erhartiču bodi ohranjen nad- vse časten spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! * * Truplo pokojnega dr. Erhartiča so pripeljali v četrtek 23. t. m. ob 13.45 z brzovlakom v Maribor. Na mari- borskem kolodvoru so se zbrali pred- stavniki oblasti s podbano'm dr. Pirk- majerjem na čelu, osicirji, zastopniki rezervnih oficirjev, dobrovoljcev, Na- rodne odbrane, Sokola in mnogo ob- činstva. Ob prihodu vlaka je vojaška go'dba igrala ža.lostinko. Ob vagonu be je poslanec dr. Pivko poslovil od pokojnika v imenu dobrovoljcev. Na ! krsto so položili več vencev. Med zvo- ki žalne koračnice je krenil vlak da- lje proti Celju. Ob 15.28 je prispela krsta s pokoj- nikovim truplom v posobnem vago- i)u, ki je bil pi-iklopl jon brzovlaku, v Cclje. Vagon je bil poln krasnib ven- cev, ki so jih na.ložili k ostalim na poseben voz za vence. Ob prihodu vlaka so oddali lovci salvö. Šest čast- nikov je poneslo srcbrno sc bleščečo krsto, na katero so pritrdili pokojni- kovo oficirsko sabljo in čepico, iz va- gona pred mrtvaški voz. Ko je prota g.1 M. Čudic" blagoslovil truplo, je za- pel moški zboi- CPD žaJostinko »Usli- t-'j nas, Gospod!«, nato pa se je 1'az.vil dolg žalni sprevod po Krekovem tr- gu, Cankarjevi, Kral ja Petra, Mari- borski in Pokopališki cesti na oko- liško pokopališče. Za križem je ko- rakal vod vojaštva, sledili so pod- častniki, ki so nosili na rdečih blazi- nicah 8 pokojnikovih visokih jugo- slovenskih in inozemskih odlikovanj, za njiini so stopa.li lovci s predsedni- korn osrednje uprave in osrednjega odbora Slovenskega lovskega dru- štva g. dr. Lovrenčičern iz Ljubljane in predsednikom podružnice SLD v Celju g. prof. Mravljakom, za bogato obloženim vozoin z venci je stopal g. prota. Qb vozu s krsto so tvorili pod- častniki častno stražo. Mrtvaškeinu vozu so sledili pokojnikovi sorodni- ki, zastopnika našega dunajskega po- slaništva ateše gosp. dr. Ivan Babič- Gjalski in poslaniški üskovni ataše g. Rasko Parežanin, senator g. dr. Ploj, mariborski obmejni komisar g. j Krajnovie, pokojnikov prijatelj iz I mladosti predsednik novomeškega okrožnega sodišča g. dr. Kavčič, za- stopniki oblastev in uradov, oficir- skega zbora, korporacij in društev tcr številni pokojnikovi prijatelji in znanci, dolgi sprevod pa je zaključil vod vojaštva. Ko je opravil prota g. Cudič ob gro- bu na novem delu oko'liskega poko pališča, kjer sanjata večni sen po- kojnikova mati in sestra Milena, cer- kveni obred, je oddalo vojaštvo saivo v Cast junaškemu dobrovoljcu in re- zervnemu častniku. V imenu našega dunajskega poslanika g. dr. Juričiča in tovarišev se je poslovil od pokoj- nika s prisrčnimi besedami poslaniš- ki atašo g. dr. Ivan Babič-Gjalski, ki je omenil pokojnikovo veliko juna- Stvo in nacijonalno požrtvovalnost v vojni ter velike uspehe v važni in od- go'vorni diplomatski službi. Prota g. Cudiö je spregovoril pokojnikovim svojcem tople besede tolažbe, potem pa se jo poslovil od pokojnika kot prijatelj. Gosp. prof. Mravljak je spregovoril v imenu Celjanov, osred- nje uprave osrednjega odbora Slo- venskega lovskega društva, podmž- Varuj perilo v PRVICJe ceneji in DRUGSC prizanašate :: uporaboPersila Va-. semu periiu, ker je že po kratkem kuhanju vscko drgnjenje perila nepofrebrso.Raziopite Persil vedno v mrzii vodi! L zavitek zado- stuj© sä 25-30 Ütrov. nice SLD v Celju in Celjske lov- sek družbe. Njegove prisrCne, globo- ko občutene besede so segle do srca in ganile do solz. V slovo in zahvalo za pokojnikovo veliko delo je spustil v grob smrekovo vejico. Lovski rog je zatrobil zadnje slovo, lovci pa sc izkazali v imenu zclene bratovščine poslednjo cast z dvakratnimi streli iz lovskih pu«k. Pevci CPD so' zapeli nagrobnico »Poniladi vse se veseli«, potern pa so jele padati prve grude na krsto. Z neba, prepreženega z oblaki, je rahlo rosilo, ko je pokoj- nikovo zadnje spremstvo zapuščalo kraj večnega počitka in miru. Slava spominu dr. Stanka Erhar- tißa! Pričetek gradnje Gostilničarske pivovarne v Laškem CELJE, 22. junija. Včeraj ob 10.35 dopoldne je otvoril v dvorani hotela »Savinje« v Laškem predsednik upravnega sveta g. Ciril Majcen izredni občni zbor delničarjev predlanskim ustanovljcne Gostilni- čarske pivovai'iie d. d. v Laškem in prisrčno pozdravil vse navzoče, pose- bej pa še notarja g. Prislana iz Laš- kega. Navzoči so stoje počastili spo- min umrlih delničarjev gg. Kar- baSa, Zgonca, Košca, Kollmanna, Ge- puša, dr. Jerale, Koširja, Germutha in Stepiča ter ge. Petrino Tropove. Zbora se je udcležilo 135 delničarjcv, ki so zastopali večino delniške glav- nice Zapisnik je vo'dil g. Jenko iz Laškega. Poročilo upravnega sveta je podai predsednik g. Majcen, ki je ostro za- vrnil vse zlobnc govorice o slabem gospodarstvu upravnega sveta, o li- kvidaciji celotne akcije, o razmeta- vanju denarja za plasievanje 5 urad- nikov, o izplačevanju mastnih na- gracl clano'm upravnega sveta itd. Vse svoje ogromno delo je izvršil ce- lotni upravni svet brez vsakc nagra- de in izkljuCno na lastne stroške, iia- meščen je bil closlej le nujno potreb- ni pivovar, ki mora sodelovati do zadnjega vijaka pri postavitvi in strojni opremi pivovarne, da s tem odpadejo vse poznejše event, repara- ture in prezidave, o likvidaciji lepj naprcdujoče akcije za pastavitev pi- vovarne pa je nesmiselno govoriti. Upravni svet ima v rokah tudi že koncesijo za izdelovanje kvasa. Ob- stoj in uspevanje nove pivovarne sta zagotovljena, zato morajo vsi podpis- niki delnic v redu izvrševati svoje obveznosti in točno plačevati obroke. Potrebno pa je tudi popolno modse- bojno zaupanje, ki bo rodilo lepše in boljše uspehe, nego si jih moro za- misliti največji optimist. Tchnično poročilo je podal g. inž. Uhlif. Mnogo se je v javnosti govo- rilo, da upravni svet dela prepočasi in da bi pivovarna že davno morala fctati. Res je, da ni bilo mogoče zara- di počasnega dotoka obrokov glavni- ce pričeti že lani z gradnjo pivovar- ne, tdda to so je izkazalo kot zelo umestno in posrečeno. Napram pro- računom pred 2 letoma bo mogoče le- tos zgraditi vsa poslopja že za 2,500.000 Din (prištedilo se bo že tu 2,000.000 Din), strojna oprema bo se- daj veljala nekaj pod 3,500.000 Din (predlanskim 5,500.000 Din) itd. Spri- čo teh ogromnih prihrankov, ki izvi- rajo iz splošne pocenitve materijala, uelovnih moči in pomanjkanja denar- ja, se je pokazala delniška glavnica 15,000.000 Din kot previsoka in je bi- la po temeljitem prevdarku navzočih in podrobni debati so'glasno znižana na 10,000.000 Din. Zgrajono je že upravno poslopje za 400.000 Din, ven- dar se je tu zelo štedilo in znaža nje- gova današnja dejanska vrednost C00.000 Din. Dovoljen je bil po dolgo- trajnih in napornih intervencijah v Beogradu poseben industrijski tar na dvoriščo nove pivovarne na levem bregu Savinje, ki bo veljal le okrog 150.000 Din, dočim je železniško mi- nististvo najprej zahtevalo zgradi- tev posebnega železniškega mostu čez Savinjo, ki bi veljal «,000.000 Din, pozneje pa jc prvotno zahtevo omililo na zgradbo lastnega majhnega kolo- dvora, ki bi veljal nad 1,000.000 Din. Lastna tovarna kvasa in slada bo ve- ljala poldrugi milijon Din in bo kri- la vso lastna in drugih konsumentov potrebd. Voda,, ki se bo uporabljala za varjenje piva, je po analizi v Mo- nakovem prvovrstna. Gospodarsko poročilo g. Kramarja je pokazalo, da je podpisanih 22.922 delnic v zncsku 11,401.000 Din. Takoj je bilo vplaCanega kapitala 15.98%, v poznejših rednih mesečnih obrokih nadaljnih 18.G2%, trdno zagotovlje- nih je do konca februarja 1933 še 32.50%, doCim bo ti-eba iztirjati od zamudnikov in drugih nerednih pla- Cevalcev ostalih 32.90%. Ves denar je pupilarno naložen. Vseh delničarjev ja ^: ,-ran t. »Nova Doba« 24. VI. 1932. Stev. 51. 3.085, od teh je 72% gostilničarjev, ki j zastopajo 75% glavnice. Nova pivo- j varna je torej izrazito gostilničarsko stanovsko podjetje. Na predlog pred- sednika nadzorstvcnega sveta gosp. Ogriča iz Novcga mesta, ki je podal obsirno poročilo o brezhibnem in vzornem poslovanju upr. sveta, je bi- la upravnemu svetu soglasno izreče- na razrešnica s toplo zalivalo za po- žrtvovalno delo. V imenu dolenjske- ga go'stilnicarstva je še izrazil željo, naj bi se vse gostilničarstvo v naši banovini organiziralo v enotni sta- novski organizaciji. Iz poročila Clana upr. sveta gosp. Tropa, pri katerem je doslej uživaia gostoljubno streho pisarna nove pi- vovarne, je bilo razvidno, da se pre- cej delničarjev ne zaveda važnosti rednega plaCevanja svojih obvez- nosti in zahteva poprejšnjo postavi- tev in obratovanje pivovarne, ki pa seveda brez vplačane glavnice ni mo- go-če. Dokler ne bodo delničarji vpla- čali dolžnih zneskov, ne bodo mogli uživati nobenih koristi, z njimi vred pa tudi ne ves konsumentski krog. Kot domačin in praktičen trgovec je g. Elsbacher iz Laškega topld pripo- ročal Cim prejšnjo zgradbo nove pi- vovarne, ki je v vsej zamisli zdrav pojav in nujna potreba vscga našega življa. Zadosten krog konsumentov lažkega piva je zagotovljen, s tern pa tudi prosperiteta in rentabilnost pod- jetja. Računa se na zaeetno letno pro- dukcijo 20.000 hi prvovrstnega in ce- nenega piva. Vsa akcija je vznikla iz načela samopomoči in spontanega notranjega klica gostilničarjev in konsumentov. Trdna in nepreklicna volja, da se zgradi pivo varna, bo pre- magala vse težavo in ovire. Po govorih gg. Dolinška, Žuraja, Postla, dr. Roša, Podboja, Zdraviča, Majcna, Ogriča in šribarja, ki so se podrobno pečali z vsemi cventual- nostmi in pomisleki proti pričetku gradnje, je bilo soglasno in z veliKim navdušenjem ski en j end, da se takoj oddajo gradbena dela za novo pivo- varno obenein z dobavo vseh potreb- nih strojev, to pa le najugodnejšim ponudnikom. Istotako s sdglasnimi sklepi na- vzočih delničarjev jo bilo sklenjcno, da so ustanovi lastna tovarna kvasa in slada in da se bo oziralo pri izter- jevanju nevplaCanih dcležev tudi na gospodarski položaj podpisnikov. Nji- hove delnice bo'do prodane številnim novim interesentom, ki so zanje zani- majo zlasti v zadnjem Casu, ko se ka- žo bodočnost nove pivovarne v ved~ no realnejši in lepši luči. Na zamud- nike, ki niso iz kateregakoli vzroka izpolnili svojih dolžnosti nap ram dru- žbi, bo upravni svet počakal še 1 me- sec, da vplačajo dolžne obroke, poz- neje pa se bo moral poslužiti v smi- slu pravil drugih poti. Večina zaosta- lih plačil se bo skušala izterjali s podrobno osebno agitacijo pri dolžni- kih, da ne bi trpeli preveč neprijet- iiosti in škode. Na predlog g. Ote iz Zavodne pri Celju je bila celotnemu upravnemu svetu z viharnim odobra- vanjem in s popdlno soglasnostjo iz- glasovana zaupnica. Predsednik g. Ciril Majcen je ob 13.40 zakljucil krasno oMskani, nad 4 ure trajajoCi občni zbor s pozivom, naj se vsi navzoči podajo mod ostalc delničarje v vsej banovini, naj jim poročajo točno o vsem, kar so slišali na občnem zboru, in naj jih tako ob- vamjejo pred nasedanjem lažnivim govoricam nekaterih sovražnih agi- tator jev. Mozirski Sokol MOZIRJE, 23. junija. V nedeljd 26. t. m. se udeležite vsi proslave 50-letnice domačega sokol- skega društva in zleta savin jsko-ša- leškcga okrožja v Mozirju. Vsa pro- slava se bo vršila po sledečem spo- redu: Ob VA0. dopoldne sprejem bratskih društcv pri Kranjeu v Libiji, povor- ka po trgu in natd pozdrav; ob 11. dopoldne skušnje članov, in članic za proste vajc, ob 3. popoldne pa javni nastop na lepem prostoru ob Savinji. Po telovadbi prosta zabava, pies, srečolov itd. So'deluje rudarska godba iz Velenja. Na železniški postaji Šmartno ob Paki bodo ob prihodu vlakov iz Ce- lja ob 8.48, 13.43 in 17.14 tor iz Šošta- nja ob 0.1(3, 13.59 in 12.59 na razpolago avtobusi in tovdrni avtomobili, ki bodo prevažali ud.eležence proslave po zelo znižanih cenah v Mozirje in ! nazaj k vlakom v Celje ob 18., v So,- štanj ob 21.54 ter v pondeljek k pr- vemu vlaku v Celje ob 6.16. Iz Celja v Mozirje in nazaj bodo vo'zili avto- busi celjskega mestnega podjetja za ceno 20 Din tja in nazaj, ako se bo priglasilo zadostno število članov. Ponovno vabimo vse prijatelje So- kdla in narave, da se polnoštevilno udeleže našega slavnostnega 50-let- nega jubileja. Naj ne bo Sokola, ki bi ta dan ostal doma. Torej v nedeljo vsi v Mozirje! Kopalne obleke cevlje in cepice nudi v veliki izbiri trgoviiia Miloš Pšeničsiik, Celje bomo končali roman »BOJ V MEGLI« (»Baskervillski pes«), ki je našini či- tateljem zelo ugajal, potem pa bomo začeli priofcčevati sloviti zgodovinski pustolovski roman mojstrsko delo znanega francoskega pisatelja PIERRA BENOITA. Vsi, ki še niste naročeni na •,Novo Dodo" jo naročite takoj, da ne boste zamu- dili začetka novega romana, ki vain bo ugajal še mnogo bolj, nego naš se- danji roman. cl Posvetitev temelja pravoslavne cerkve v Ljubljani. V pondeljek 20. t. m. zjutraj je prispel Nj. Svetost patrijarh Varnava s svojim sprem- stvom iz Celja, kjer je posvetil novo pTavoslavno cerkev sv. Save, z brzo- vlakom v Ljubljano. Po slovesnem sprejemu na kolodvoru so sc visoki gostje podali v pravoslavno kapelo v vojašnici vojvode Mišiča, kjer je patrijarh opravil tihd molitev, nato pa nagovoril številne navzoče in jim podelil svoj blagoslov. Ob 11.30 je pa- trijarh blagoslovil temeljni kamen pravoslavne cerkve sv. Cirila in Me- toda v Truba,rjevem parku. Po bla- goslovitvi se je ,vršil banket v hotelu »Unionu'w, oId 17. pa je patrijarh spre- jemal v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. V torek 21. t. m. se je pa- trijarh Varnava s svojim spremstvom odpelja.1 z brzovlakom na Bled. Do- poldne je napravil voznjo okrog jeze- ra in si ogledal blejski grad, popol- dne je posetil kraljev dvorec in se vpisal v dvorsko knjigo, zveCer pa se je vrnil preko Ljubljane v Beograd. V sredo je v patrijaršiji sprejel no- vinarje in jim podal naslednjd izjavo o svojih vtisih s prvega poseta v dravski banovini: »Ta moj obisk v Sloveniji mi je dal priliko, da se bliž- je seznanim s poštenim, kulturnim, a marljivim slovenskim ljudstvom. ki je skozi stoletja ohranilo svoj jezik in svdje tradicije v borbi proti asimi- lacijskemu nasilju neslovanske rase. Cutil sem se pri tern prvem svojem srečanja s Slovenci izredno srečne- ga, zlasti pa, ker mi je bilo kot na- sledniku sv. Save usojeno, da polo- žim prve temelje novi pravoslavni cerkvi v Ljubljani in da posvetim prvo pravoslavno cerkev v Celju, ta- ko nujno potrebni za naSe pravoslav- ne vernike, ki so bili dosedaj brez primernega božjega hrama, kjer bi se mogli pomoliti Bogu. Cerkvene ob cine, ki sem jih našel v Mai-iboru. Celju in Ljubljani, so z veliko vda- nostjd in pobožnostjo spi'ejele to Bo gu dopadljivo delo in jim moram iz- raziti vso zahvalo. Vračam se iz te zemlje molitve zadovoljncga srea in vzhičen nad nepričakovano lepim sprejemom, ki sem ga bil deležen po- vsod. Mirno lahko rečem, da moj pr- vÜ poset ne bo zadnji poset bratom Slovencem.« d Redukcija srednjih sol. Ministr- ski svet je zadnje dni razpravljal o težavnem vprašanju rcdukcije okrog 50 srednjih šol v državi. V Sloveniji se ukine samo III. realna gimnazija v Ljubljani, realna gimnazija v Ptu- ju pa se izpremeni v nižjo realno gimnazijo v štirimi razredi. Drž. žen- ski učiteljišči v Ljubljani in Mari- boru ostaneta, a se pripojita v uprav- nem oziru moškima uCiteljiščema. Strokovno šolstvo v dravski banovi- ni ostane neokrnjeno, opusti se samo pletarski oddelek na tehnični sred- nji šoli v Ljubljani, ker sta bili med- tem ustanovljeni pletarski šoli v Ptu- ju in Radovljici. (1 Senator g. dr. Miroslav Ploj je pi'aznoval v petek 24. t. m. v polni telesni in duševni svežosti svojo 70- letnico. Izvrstnemu državnemu urad- niku, vzornemu upravnemu strokov- njaku in narodnemu idealistu iskre no Čestitamo k lepemu jubileju! d Uinrl je 18. t. m. v Kranju gosp. prof. Nikolaj Omersa, nekdanji pro- fesor ccljske drž. realne gimnazije S pokojnikom je legel v grob naeijo- nalen, napreden mož in izvrsten pe- dagog, ki ga bodo ohranili vsi števil- ni piijatelji, znanci in bivši učenci v najlcpžem spominu. d Znižanje potniških pristojbin na drž. poštnih potniških avtoruobilskih progah. S 15. junijem so bile znižaue potniške piistojbine na državiiili poštnih potniških avtomobilskih pro- gah Brežice - Bizcljsko, Brežice - No- vo mesto, Šmartno ob Paki - Gornji grad - Logarska dolina in Rogaševci- Murska Sobo'ta - Dolnja Lendava za 25%'. d Denarni zavodi v dravski bano- vini na Vidov dan 28. t. in. ne bodo poslovali. d V nedeljo 26. junija vsi k pro- slavi 50-letnice Sokolskega društva v Mozirju! d Sodobni jedilni list pospešuje propadanje zob. Zato naj velja pra- vilo: Stalno čiščcnje zob z odlično in osvežujočo Chlor.odont zobno pasto. Poskus Vas bo prepriCal. Tuba 8 Din. d Pri pomanjkanju teka, kislem vzpehavanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, mot- njah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franc Jožefova« voda telo vseh nabranih strupov gni- lobe. Že stari mojstri vede o zdravil- nih srodstvih so priznali, da se »Franc Jožefova« voda obnese kot po- vsem zanesljivo sredstvo za i/trebljc- nje črevesa. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 25. junija: Izpremenijivo. Ceije in okolica c Vidovdanski kresovi v eel j ski okolici. Krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico bo zažgala v ponde- ljek 27. t. m. zvečor velik vidovdanski kres na hribu sv. Jožefa za Kalvari- jo. Kres bodo olepševalc šievilne nJke- te. H kresu so1 vabljeni vsi somišlje- niki in prijatelji z rodbinami. Po kre- su bo prijateljski sestanek pri Skal- ni kleti. — Na Zgornji Iludinji zažge vidovdanski kres s pomočjo organi- zacije JRKD Društvo kmečkih fantov in cieklet. Celjani bodo žgali dvoje kresov na Starem gradu in Vipoti.1 v Ustanovni občni zbor krajevne crganizacije JRKD za Celje-okolico se bo vršil v pctek 1. julija ob pol 9. zvečer v gostilni Permozer v Gaber- ju. Vabimo somišljenike, da se obč- nega zbcra sigurno udeleže. S seboj naj privedejo tudi prijatelje, ki so voljni takoj pristopiti kot člani. c Seji celjskega mestnega in oko- liškega občinskega sveta. Danes v pe- tek ob 18. se bo pričcla na mestnem magistratu reclna seja celjskega me- stnega občinskega sveta, ob 20. pa v občinski posvetovalnici na Bregu redna seja okoliškcga obCinskega sveta. Na dnevnem redu obeh sej so poročila odsekov. c Odlikovanja. Na predlog ministr- stva socijalne politike je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje primarije javne bolnicev Ce- lju gg. dr. Ivana Rajšpa, dr. Frana Steinfelserja in dr. Emila Watzkeja ter upravitelja celjske bolnice in na- i'odnega poslanca g. Ivana Prekor- Ska, z zlato kolajno pa prednico u- smiljenih sester celjske bolnice Ade- liuo Kumi'O'VO. Cestitamo! c Savez jugoslovenskih srednjesol- skih udruženj, župa za dravsko ba- novino v Celju priredi v soboto 25. in nedeljo 2G. t. m. župni kongres v Ce- lju. V soboto se vrši ob 10. v župnem lokalu v Narodnem domu konferen- ca predsednikov, ki se je bodo ude- ležili predsedniki vseh srednjeSolskih (Iružin v dravski banovini, zastopni- ki akademskih društev in zastopniki starešin. organizacij. Ob Vs2l. bo in- tei-na -čajanka, V nedeljo ob 9. dopol- dne se bo začel v veliki dvorani Na- rodnega doma župni občni zbor, ki se ga bodo udeležile po svojih delegatih zgoraj omenjene družine, akademska aruštva in starešinske organizacije. Naprednemu dijaškemu pokretu na- klonjeno občinstvo je vljuclno vab- ljeno, da se udeleži občnega zbora in čajanke. c Višj tečajni izpit. K višjemu te- cajnemu izpitu na drž. realni guii- naziji v Celju se je prijavilo 35 kan- didatov in kandidatinj, med njimi 1 privatistka. Od teh so bili 3 reprobi- rani ])ri pismenem, 4 pa pri ustmo- nem izpitu. Višji tečajni izpit je na- pravilo naslednjih 28 kandidatov in kandidatinj: Franjo Artnak, Franc Bolka, Vladimir Cernigoj, Rudolf Fajs, Franc Frece, Karolina Gorniko- va, Ivana Jelenova (oproščena ust- moncga izpita), Marija Kodričeva, Stefan Koren, Ladislav Koželj, Drago Kralj, Egon Kunej, Milan Langus" (oprošČen ustmenega izpita), Kristina Levčeva (oproščena ustmenega izpi- ta), Justin Oberžan, Terezija Okorno- va, Vladimir Pavšič, Tugomer Pre- koršek, Josip Rednak, Vanda Rožma- nova, Julij Savelli (oproščen ustmo- neg-a izpita), Olga Šmigovčeva, Josip Tauschmann, Avgust Turnšek, Bini- non Vatovec, Milica Vraujekova, Vladimir Žvab in privatistka Marija Kerševanova. c Pravoslavna cerkvena občina v Celju se najprisrCnejše zahvaijuje prebivalstvu mesta Celja in okolice, da se je odzvalo s tako sijajno ude- ležbo pri sprejemu Nj. Svetosti pa- trijarha Varnave in pri posvetitvi novo zgrajenega hrama sv. Save. Po- sebnd se zahvaijuje onim, ki so svoje domove okrasili z zastavami in tako" dali našemu lepemu Celju še lepše in svecano lice. c Dodatno k poročilu o sprejemu Nj. Svetosti patrijarha Varnave v Ce- lju še sporočamo, da je patrijarha kot prva posetila deputacija, obstoje- Ča iz gg. narodnega poslanca Ivana Prekorška, predsednika sreske orga- nizacije JRKD dr. Ernesta Kalana in župana dr. Alojza GoriCana, s kate- rimi se je Nj. Svetost patrijarh dalje Casa ljubeznivo razgovarjal. Pri odebelelosti, težkočah dihanja, protinu, revmatizmu in boleznih krv- nih posod je Saxlehnerjeva naravna grončica HUNYADI JANOS najide- alncjše sredstvo za pospcSenjc pre- osnove, obtoka krvi in črevesnih funkcij. Dobi se v vseh lekarnah, dro- gerijah in boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim pol j em! Grončica Hunyadi Janos jo najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno > sredstvo. Štev. 51. »Nova Doba« 24. VI. 1932. Stran 3. c Otvoriiev strelišča savezne strel- ske družine v Celju. Savezna streiska družina v Cclju jc postavila na vojaš- kem strelišču v Pečovniku pri Ccljn novo stavbo, ki bo otvorjena v nede- ljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne. Po otvoritvi bo nagradno streljanje čla- nov družinc z vojaško puško in dolo- čitev zastopstva celjske strelske dru- žine, ki bo odšlo 3. julija tekmovat na oblastno strelsko tekmo v Maribor. Vsi člani se pozivajo k točni in pol- noštevilni udeležbi. Za udeležence bo na razpolagö avtobus, ki bo vozil ob K10. dopoldne izpred kolodvora v Pečovnik in se bo vračal ob pol 12. v Cclje. — Odbor. c 36. redni občni zbor CPD. V smi- slu § 11. društvenih pravil v zvezi s sklepom 38. občnega zbora se bo vr- šil 39. redni občni zbor Celjskega pev- skega društva na Vidov dan, v torek 28. t. m. ob 20. v pevski sobi v Na- rodnem domu v Celju. Na dnevnem redu so: 1. Otvoritev občnega zbora, 2. čitanje zapisnika 38. rednega obč- nega zbora, 3. poročila funkcijonar- jev, 4. odobritev računskega zaključ- ka za preteklo poslovno dobo, 5. eventualni predlogi in direkiive Ipavčeve župe, 0. volitev novega od- bora, 7. event, predlogi in pritožbe, 8. slucajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil v smislu § 11. pravil eno uro pozneje dnjg občni zbor na istem me- stu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzo- Cih članov. c Družabni večer CPD. Po 39. red- nem obcncm zboru na Vidov dan 28. t. m. ob 21. bo priredilo Celjsko pev- sko društvo svojemu članstvu v mali dvorani Narodnega doma v Celju družabni večer s pestrim sporedom. Vabimo na ta večer vse častne, usta- novne, izvršujoče in podporne člane in prijatclje društva. Vstopnine ni. S tem večerom zaključuje CPD svoje delovanje v pretekli seziji in bo na- daljevalo svoje delo po počitnicah, v začetku septembra. c članstvo celjskega Sokola se od- pel.ie na zlot v jVlozirje z mcstnim av- tobusoin v nodeljo ob 8. zjutraj izprod Narodnega doma. Povratek ob 20.. prihod v Celje okrog 21. c Opozorilo hišnim lastnikom. Vsi hišni lastniki so dolžni napraviti no- ve najemne pogodbe na predpisanih uradnih in kolkovanih vzorcih in si- cer najkasnejc ,do 1. julija 1932. Kdor bi teh pogodb, kakor so preclpisane, ne napravil, bo kaznovan z občutno globo. Vsled tega opozarja Družtvo hišnih posestnikov vse hišno lastni- ke v Celju in okolici, da te pogodbe nemudoma napravijo, in jo napro.silo tajništvo Obrtncga društva v Celju, Gledališka ulica štev. 2, pritličje levo, da gre v tem oziru hišnim lastnikom na roko. Tajništvo bo od sobote 25. junija od 2. popoldne dalje vsak dan na razpolago in vabimo vse hišne lastnike, da se te ugodnosti poslužijo. Predpisane vzorce pogodb, ki se do- bijo v vseh trafikah, naj prinese vsakdo s seboj. — Ödbor. c Iz rudarske službe. Gosp. inž. Bo- guniil Cihelka, učitelj na rudarski so- li v Celju, je premeščen k rudarske- mu glavarstvu v Ljubljani. c Odhod priljubljenega oficirjn. V torek se je pdslovil od Celja, kjer je s^Žboval tri leta, poročnik g. Pavel öiacie Q(|gei je s svojega mesta pri vojnem okrugu v daljnje Kumano- vo. Cr. Siade jc doma iz Stona v južni Dalmaciji, in si je p^obü Y Calju zavoljo svojega prijaznega nastopa polno simpaitij. Rad je (Xaliajai v družbo civilistov ter se je poCutil v krogu inteligence prav dobro. Želimo mu mnogo sreče na njegovi poti! c Zveza čebelarskih podružnic za mariborska okrožje priredi v nedeljo 20. junija ob 3. popoldne v Bukovom žlaku pri cebelnjaku g. župnika Pc- ternela poučni sestanek s predava- njcm. Cebelarji iz celjskega okoliša vljudno vabljeni. c Sinrtna kosa. V Celju (Obrežna cesta 3) je umrla 21. t. m. 82-1 etna za- sebnica ga. Frančiška Puklova, roj. Robidova. V celjski bolnici so umrli: 21. t. m. 75-1 etna kočarjeva žena Ma- rija Korunova iz Št. Pavla pri Pre- kohlu, 23. t. m. 47-letni brezposelni tielavec Martin Krivec iz Nove cer- kve, 32-letni posestnik Franc Jakob iz Zree in 25-letni brezposolni dcla- vec Vinko Novak iz Ambrusa pri No- I vem mestu, ki ga je 20. t. m. zjutraj povozil vlak na progi med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom ter mu odrezal leva roko in ga težko poško- doval po glavi, 24. t. m. pa je umrl 71- letni občinski revež Martin Krivec iz Imenega pri Podčetrtku. V petek 24 t. in. opoldne je umrla v Celju ga. Katarina Zintauerjeva, roj. Brosche- Va, soproga mestnega stražnika v p., v 58. letu starosti. N. p. v m.! c »Odmevi slovanskega sveta«. V Ljubljani je izšla 2. knjiga II. letnika to ])i iljubljenc, lepo opremljene lita- rarno-kulturne revije. Vsaka knjiga stane 30 Din, v knjigarnah in kios- kih pa 40 Din. Pesnika Radivoja Pe- terlina-Petruško, ki je doslej sam iz- dajal to revijo, je gospodarska kriza prisilila, da je prepustil založbo rc- vije UCiteljfski tiskarni v Ljubljani, obdržal pa je mesto urednika z isti- mi pravicami, kakor jih je imel do- slej. Ta literarno-kulturna revija je pod urednistvoin Radivoja Petei-lina- Petruške v tej knjigi združila. 55 pes- nikov, pisateljev in likovnih umetni- kov, ki so prispevali svoje najboljše stvari. To je nadvso redek in razve- scljiv pojav, ki ga bo javnost pozdra- vila z zadovo'Ijstvom in zadoščenjem: v dobi materijalizma in propadanja duhovnih dobrin toliko pozitivnoga kulturnega stvarjanja! Vsebina je pestra in zanimiva, po obliki pa knjiga, obsegajoča 8 tiskovnih pol in bogato ilustrirana, dokazuje, da je založništvo žrtvovalo največ, kar je moglo, za dobro uspevanje te i-evije. »Odmevi« so s pridevkom »slovan- skega sveta« dobili možnost, da se razširijo po svoji vsebini in postane- jo glasniki slovanske kulture. Revija je objavila ob petdesetletnici slikar- ja Frana Tratnika reprodukcijo »Po- prsja« (1932) in 8 njegovih praških karikatur iz 1. 1908. do 1910., poleg tcga pa je v njej še mnogo drugih ilustracij. Vse, ki jih bo pesnik Pe- truška obiskal v mestu in na deželi, prosimo, da bi ga ne odklonili, mar- več da bi kupili to izvrstno rovijo. Tudi vsi, ki so prejeli revijo po po- Äti, so naprošeni, da jo sprejmejo in plačajo. Revijo »Odmevi slovanskega sveta« bi moral imeti vsakdo, ki mu je naša literatura in kultura pri sr- cu. c Neutcmeljcno pobiranje darov. V zadnji številki smo poročali, da je v petek 17. t. m. zvečer po'gorela ko- ča g. Vidmajerja v Pečovniku. Pod- jetnik g. Janko Bovha, ki je dal na- jemniku Kovaču delo, pri katerem se je nesi-eča zgodila, se je pmsto- voljno obvezal, da bo popravil kočo, in je že poravnal stanovalcem vso Skodo. Ker so stanovalci nabivali prispevke s polo okoliške občinc, ki jim je pa že odvzeta, se naprošajo vsi darovalci, da takoj naznanijo orož- niStvu v Celju, kaj in koliko so da- rovali. c Vlomilci, ki so v zadnjem Času izvršili več vlomov v stanovanja in trgovske lokale v Celju, >so bili te dni izsledeni in aretirani. c Še panje kradejo. Prcd dncvi jc nekdo ukradel davenemu upravitelju v p. g. Močanu iz njcqovega čebel- njaka pri kamnoseški delavnici q. Ca- mernika v Zavodni A00 Din vreden, sivo barvan čebelni panj sistema Žnideršič. c Tatvlne koles se množijo. Dne 18. t. rri. med 9. in 10. dopoldne je bilo ukradeno iz veže nekc hišc na Kralja Petra cesti 800 Din vredno ru- meno pleskano kolo znam'ke »Styria«. Neznan prijatelj koles je 20. t. tn. med 9. in 10. dopoldne odpeljal iz dvoriščn Sres'tega načelstva 800 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Cita«. c Reševalni oddelek Prostovoljne- ga gasilnega društva v Celju je pre- jel od g. Alfreda Celana in go. Alibne Filipčičeve 200 Din namosto venca na grob g. dr. Stanka ErhartiČa. Iskre- na hvala! c Creppe de Chine v vseh modcrnih barvab meter G9 Din. Stermecki, Ce- lje. c Kroničita vnetja zdravite s SI- SAŠKO MINERALNO VODO, zato jo pijto vedno v takih slučajih. c »Franc Jožefova« grenčica odstra- njuje neugodje v želodcu, utrujenost, I pobitost. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 25. t. m. do vštetega petka 1. julija lekarna »Pri orlu« na Glavricm trgu. c Gasilno drnštvo v Celju. Tcden- sko službo ima od nedelje 20. t. m. do vštete sobote 2. julija II. vod pod po'- voljstvom g. J. Pristoška. Tehfen glas iz občinstva Cim kdo prestopi mejo celjskega mesta in pride v našo' ljubo okoliško občino, lnora takoj spoznati resnico, da stori mestna občina kar le more za olepšanje Celja in v dobrobit svo- jih prebivalcev. Vse drugače pa poj- muje to občinski odbor celjske oko- lice. Da je ta trditev povsem resnič- na, naj bi dokazala sledeča dejstva: 1. Cesta od mostu za Voglajno proti Skalni kleti in še dalje ob Savinji proti Staremu gradu je tako razora- na, da je tarn pot ncvarna za pasan- te ne le ob suši, marveč še tem bolj ob deževju; pedenj prahu oziroma blata, pomešanega z ostrim kame- njem in mačkovci je pač za vsako obutev nekaj straSnega. Pod Starim gradom, kjer teče Savin j a v mogočni vijugi, ni niti ene klopi za oddih še- talcev. 2. Pešpot in vozna cesta na Sta- ri grad onemogočata dovo'z k našim daleč znanim razvalinam nekdanjih celjskih grofov. 3. ObCinska cesta od Ipavčeve ulice čez Ostrožno, Dobrovo proti šinartnem tudi, zlasti pa še ob casu deževja, nujno prosi usmiljenja. 4. Enako je z občinsko cesto pod bol- niškiin pokopališčem. 4. In kaj bi se še naj reklo o ccsti od Hudičevega grabna proti Celjski kofii? Seveda bo najbrž občina Celje-oko- lica vse te nedostatke — kakor na- vadno — ignorirala, čcš, naj poprav- ljajo vse te ceste meščani, čemu pa vabijo tujce semkaj na letovišče . . . Dobro! Res imajo mestni gostilničar- ji nekaj dohodkov od najetih sobic, ali poglavitno — t. j. različno hrano, n. pr. kuretino, zelenjavo, sadje, mlečne izdelke itd., pa le prinašajo povečini ljudje iz okolice na mestni trg, in čim več je tukaj tujcev, tem več in bolje se vse proda. Zaradi te- ga bi bila sveta dolžnost okoliškcga občinskega odbora, da se zbudi iz svoje öudne brezbrižnosti in stori to, kar je resnieno poitrebno v prid oko- ličanov in tujcev, ki pustijo tudi v okoliških žepih marsikateri dinar. Ali govori se, da je v okoliškem ob- činskem odboru nekaj mož, ki bi ta- ka popravila že v kali zadušili, če bi imela priti v obravnavo. Če je to res- nica, jo malö čudno, da večina ni bolj uvidevna, Korajžo, gospodje, ki imate dobro voljo! Ce ne bomo tuj- cem postregli, jih tudi ne bomo ime- li. Tako bodo predvsem najbolj oško dovani oni, ki dan za dnem priiiaša- jo različen živež na celjsik trg z upa- njem, da bodo tu dobili par dinarjev za domaCe potrebe v — okolici. In pa še nekaj! Mestni park je prav lep in dela Olepševalnemu dru- štvu vso cast. Zelo prav je tudi, da je društvo obnovilo vremensko hiši- co in jo opremilo z novimi toplo- in j tlakomeri. Ob tej priliki je treba zo- pet povdariti potrebo, da bi vsakdo, pa naj bo Clan Olepševalnega dru- štva ali ne, takoj prijavil vsakega zli- kovea, ik bi kvaril tarn lepe in drage nasade, mestni polieiji, da dobi sto- ri] ee primerno kazen. To pa bi se naj izvršilo brez ozira na morebitno zamero pobalinovih roditeljev. Ta vandalizem se mora kmalu nehati! Tudi biljetarno nam je oskrbelo Olepševalno društvo pred celjskim kolodvorom; za Ljubljano in Maribo- rom tudi naše mesto! Ni se nam se- daj treba več drenjati v »spovedni« vrsti pred okencem kolodvorske bla- gajne; vsakdo si lahko kupi vozni li- stek (in to nič dražje!) že 1 ali 2 dni pred ddpotovanjem iz Celja. Želimo našemu Olepševalnemu društvu, da bi našlo povsod mnogo podpo'rnikov; potem bomo doživeh še marsikaj prijetnega in koristnega v mestu kakor tudi v naši lepi okolici I Opazovalec. Sokolstvo Proslava Vidovega dne V torek 28. junija praznujemo v zgodovini jugoslovenskega naroda najvažnejšo obletnico. V duhu se bo- ino mudili pri kosovskih junakih, iz katerih krvi je vzklila naša svoboda. Sokolska župa Celje želi, da bi vse njene edinico najdostojnejše pro^la- vile Vidov dan. V ta namen vabimo bratska društva in čete, da na pi-ed- večer Vidovega dne, to je 27. jir.iija ob 9. zvečer na naših grčih, liolmcih in planinah zažgo kresove in spioh organizirajo zažiganje kresov. Doka- žimo, da smo sinovi naroda, ki ljubi svojo državo. Sport t SK čakovec : SK Atletik. V n-j^e- ljo 20. t. m. ob 15. se bo vršila na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Čakovoem in SK Atletiki. Ob 13. se bo pričeia predtekma med rezervama SK 01 nn- pa in SK Atletikov. t SSK Celje. V nedeljo 26. t. m. ob 17. se bo vršila na Glaziji v Celju pr- venstvena nogometna tekma meC SK Amaterjem iz Trbovclj in SSK Ce- Ijem. Za reditelje se določajo gg. Wagner, Tome in Stoklas, ki se naj javijo pol uro pred priČetkom tekuie dežurnemu odborniku. Stranska sod- nika: Riko Prcsinger in Silvo Plan- teu. — Tajnik II. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. V n edel jo LG. t. m. priredi Društvo kmetskih lan- tov in deklet prvo tektno koscev v veükem obsegu. Najboljši kosci prej- mejo lepe nagrade. Takoj po tekmi koscev bodo tekmovali kmetski koie- sarji za šcntjursko prvenstvo. Za to prireditev, ki je prva te vrste v št. Juriju, vlada v bližnji in daijni oko- lici veliko zanimanje. Kino Mestni kino Celje. Petek 24., sobota 25. in nodelja 26. junija: »JeSa« (Ljudje za omrežjem). Grandiozen zvočni film. V glavnih ulogah Hen- rik George, Dita Parlo, Gustav Dies- sel, Anton Pointner in Pavel Morgan. »Ječa« je priznano najlepši zvočni film Henrika George j a. Fr-anc Zintauee» javlja v svojem in v imenu vseh so- rodnikov Žalostno vest, da je njegova iskreno Ijubljena žena, gospa (ofoio 2in!oner m Brosch po daljšem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, 24. junija ob 12. opoldne v 58. letu starosti mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 26. t. m. ob 4 popoldr. iz mrtvaSnice mestnega pokopališča v rodbinski grob. Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek 27. t. m. c 7. zjutraj v mestni župni cerkvi. CELJE, 24. junija 1932. Sfcran 4. »Nova Doba« 24. VI. 1932. Štev. 51. Ali ste že poravnali O naročnino • Prtstei1 mallnovec vedno sveže žgano kavo kupite pri tv. Jos. Jagodič, Celje Glavnl trg St. 14 in Gubčeva ulica St. 2 (Jbčina Teharje da v najem stanovanje obstoječe \z 2 sob in kuhinje v I. nadstr. Stanovanje se lahko ogleda na Teharju. Pogoji se izvedo pri županstvu. Nločno moiko kolo in moicn ftlwalni »troj za šivilje, kro- jače ali domačo uporabo proda zaradi pre- selitve poceni F. Jakowitsch, Celje, DcCkov trg 1, II. nadstr. Dve stsavaovanji obstoječi iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, se oddata takoj. Naslov v upravi lista. Stanovanje obstoječe iz večje sobe, kuhinje in pri- tiklin, išče mlad zakonski par brez otrok. — Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Avgust«. Lepa opremljena soba s posebnim vhodom in elektriko se odda. VpraSa se v trgovini Št. Strašek, Celje, Kovaška ul. 1. Praktikant ki je dovršil trgovsko Solo z dobrim uspehom, zmožen stenografije in stroje- pisja, se takoj sprejme. — Ponudbe s prepisi spriČeval na upravo lista. Mlada papifga zelene barve je ušla. Najditelj se na- proša, da jo proti nagradi odda g. Verstovšku, Celje, Glavni trg §t. 18/11. Črešnje in drugo sadje sočivjc itd. zakuhavajte za zimo v WECKOVIH-KOZARCIH Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000'— Kupuje in pro- deajai devisee lm valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno ofarestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštant Dobijo se pri tvrdki «X. JAGODIČ — CEJLwJTE Glavni trg St. 14 in Gnbčeva ulica St. 2 Zahtevajte cenkc! I do 2 dijaka nižjih razredov sprejme na stanovanje uradniSka družina. Dobra hrana, zdravo stanovanje, nadzorstvo, eventualna po- moč pri učenju. Naslov v upravi lista. 17 gostilni do finsttem vrhü se toči pristno domače vino iz žlahtne trte later 6 Ditnt KRZNO modernizira in sprejema v shrambo čez poletje Ivan Knechf!9 krznar Celje, Slomšhov trg št. 1 (pri župni cerktii) Mebiovana sob» se odda mirni gospodični s souporabo kopalnice. Lep vrt in glasovir na raz- polago. Naslov v upravi lista. Dnevno sveže prežena kei/a, praži se v novem modernem elektriž- nem pražarju. KaroS Lošfoner, Celje Kralja Pefra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Za mehka barvana tla prvovrstno eredstvo „KOMEr brirvan tekoci vosek Navadna barvana tla se Vam svetijo, kalcor najbolj negovan parket, lstočasno tla po- baryate, obrabljene plasti popravite.. Zado- stuje bela mehka tla impregnirati s »KO- MET« barvanim tekočim voskom brez dru- gega pripomočka. Za parkete pripornčam nebarvan tekoci vos-k „KOfllET". Zaloga Drago ŽnQdarič9 Celje Javno sktadiiče. Franjo Dolžan acÄ kleparslvo, vodovodne insfalocije, sfrelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj nauedene stroke jpadajoča dela in poprauila. — Cene zmerne. Postrežba točna in solidna ! Telefon žt. 24S tf^radnjo električnih central, tclefonov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev, centralne kurjave in vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje zelo poceni in stro- kovnjaško z garancijo konc. eleklrotehnicno podjeije CELJE» Ppc»e»*n«s^a ulica 6t. 3. FRANC BELAK, Dt*ctnt«fi^Cl4fA CSa^l CenJ- obeitJstvo vljudno opozarjam, da imam v arSTVjPX^A^CtJJLt? St?I svoji hlSi v CELJU, KBALJA PETHÄ c. 37 lastno mesarijo9 prekafevalnico in gosillno pri 9»IelenuM z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. SpecJjaliteta blaga zojamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča lfinfco KufcoPEC, obi. honces.niBstni tesarsfei mojstep na Laui nna spill! izvršujG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbt>, ostrcšja za |JE I UufjU liiše, vile, tovarrie in cerkve, stropc in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna frgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun Stev. 14.737 Plsarrtišlce potrebščine vse vrste papirja, trgovske knjige, voščilne In pokrajinske dopisnice, kuverte, tiskovine za urade priporoča in iiplne mrcže telovadne aparate do bite vedno v vellUI Izbirfi pri tvrdKI Anton Šinkovec Celje, PreBerno-va ulica Stev. at Prave fasadne barve Ivan Mavnikar, Celje kemično čiste v modernih nian- sah in Nitro (Spritz) lake za avtomobile ima stalno v zalogi V soboto, dne 25. junija od 8. do 12. in od 2. do 6. bo predvajan praktično novovrstni aparat za konzcrviranje ORIGINAL BECO v trgovini s porcelanom in steklenino M. Rauch, Celje, Prešernova 4 Spo§tovane gospodinje in ostali intcresenti se k temu predvajanju naj- vljudneje vabijo, da se prepričajo o velikih prednoslih tega aparata. Delniška družba pivovarne „UNION^ ~— ^--n-r. ¦¦ ¦ _,-»¦ Ljubljana -T------------,--------------^_, Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I pošlni predal 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelkc insicer: svetlo in Crno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, Cisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon: Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor PUPILARNO VAREN ZAVOD CELJE prej Južnoštdjsrska hranilnica Sprejema hranilne vlog3 na knjižice in tekoči račun ¦ Nove vloge izplačuje na zahtevo takoj ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno moöjo Urejuje Rado P«inik. — Odgovoren za Jtonzorcij »Nove Dobea in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. ~ Oba v Celju.