Leto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za Vi leta BO din, za V« leta 45 din, mesečno 15 din; za lno ■emstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 84.
Časopis	za	trgovino.	industrijo
Uredništvo ln upravnistve Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št 11.953. — TeL Št. 25-62.
Ivfiaia Ponedeljek,
IZnaiCt grea,, ta petek
Ljubljana,	sreda
Cena Sl
Sklieanie tijskih zbornic
Že kmalu po vojni je nastala zahteva po ustanovitvi kmetijskih zbornic. Ta zahteva je postajala tem glasnejša, čim več novih stanovskih zbornic je bilo ustanovljenih, čim bolj je napredovala organizacija naših stanov. Toda minila so leta in leta in najštevilnejši stan v državi je še nadalje ostal brez svoje stanovske zbornice. Šele sedaj je bila ta upravičena zahteva kmetovalcev uresničena in v ponedeljek dopoldne je bila tudi že prva seja nove kmetijske zbornice.
Gospodarski stanovi iskreno pozdravljajo novo posestrimo in ji žele čim največ uspeha. Saj je vse naše gospodarsko življenje trpelo, dokler ni bil tudi gospodarsko najpomembnejši stan, kar je v Jugoslaviji brezdvomno kmetski stan, organiziran v svoji lastni zbornici. Upamo zato, da bo z novo kmetijsko zbornico dobilo vse delo za napredek našega kmetijstva vidno oporo in močan podnet.
Da je to delo nujno potrebno, kaže že majhna primera našega kmetijstva z onim v drugih in naprednejših državah. Toda ne samo kakovostno je treba dvigniti naše kmetijstvo, tudi njegovo rentabilnost je treba povečati. Standard našega kmetovalca se mora na vsak način zboljšati, ker smo sicer v nevarnosti, da bo beg z dežele izpraznil naše vasi. Samo s predpisi se ta beg nikakor ne da ustaviti, temveč le na ta način, da se gmotno stanje kmetovalca zboljša, da se obogati in kulturno dvigne življenje na vasi. Kmetijska zbornica je poklicana, da vodi vse to delo in da mu daje pravilno smer.
Trdno upamo, da bo nova kmetijska zbornica pri tem svojem važnem in pomembnem delu vedno tudi upoštevala načelo solidarnosti gospodarskih stanov, ki je pogoj zdravega napredka naroda. Kakor delujejo pri nas složno vsi gospodarski stanovi za napredek našega gospodarstva, tako upamo, da bo delovala tudi nova kmetijska zbornica. Saj so vsi gospodarski stanovi navezani drug na drugega in stiska enega pomeni tudi težavo za drugega.
Poleg tega pa imamo celo vrsto vprašanj, od katerih pravilne rešitve je direktno odvisen napredek vseh gospodarskih stanov. Če dobimo boljše ceste, da bo promet olajšan, potem bo v dobro prav vsem stanovom. In če se bo ljubljanska zbornica za TOI borila za železniško zvezo Slovenije z morjem, potem smo prepričani, da jo bo nova kmetijska zbornica krepko podpirala v tej zahtevi ali pa celo sama prevzela akcijo za izvedbo te zahteve. In če je danes na dnevnem redu preureditev ljubljanskega kolodvora, smo iskre no prepričani, da bo tudi kmetijska zbornica zaklicala, da je to tudi njena zahteva in da od nje ne odstopi.
In če bo šlo za olajšanje davčnega bremena Slovenije, če bo šlo za povečanje javnih del v Sloveniji, če bo šlo za druga važna vpraša nja, ki se tičejo naše dežele, smo trdno prepričani, da bo tudi kmetij ska zbornica vedno storila svojo dolžnost.
Zato vidimo v novi kmetijski zbornici tudi sobojevnico za uve Ijavljenje pravic naše pokrajine, da se bo mogla ta gospodarsko uspešno razvijati. Podprti od nove
kmetijske zbornice bodo mogli odslej gospodarski stanovi z mnogo večjim poudarkom nastopiti za svoje zahteve.
Pa še na drug način bo mogoče načelo solidarnosti gospodarskih stanov uveljaviti nad vse uspešno. Kmetovalec je danes v prvi vrsti interesiran na tem, da se njegovi izdelki čim bolj svobodno izvažajo, ker le z izvozom raste njih cena. Tudi tu bo lahko dosegljiva kolaboracija z drugimi gospodarskimi stanovi in upamo, da bo doseženo
lepo sodelovanje tudi med kmetovalci in našimi industrialci, ki potrebujejo domače kmetovalčeve surovine. Prav tako pa more tudi na razvoj tujskega prometa vplivati sodelovanje kmetskega prebivalstva z drugimi gospodarskimi stanovi zelo plodonosno.
Le na temelju načela solidarnosti gospodarskih stanov je mogoče postaviti na zdrave temelje gospodarstvo vsega naroda. Zato pa tudi upamo, da bo nova kmetijska zbornica prav tako nedostopna za vse
hujskanje enega stanu proti drugim, kakor so nedostopne za te izrodke javnega življenja vse dosedanje gospodarske zbornice. Od kmetijske zbornice pričakujemo to tembolj, ker so njej, ki se opira na večino prebivalstva, takšna sredstva najmanj potrebna.
Z iskrenostjo pozdravljamo začetek poslovanja nove kmetijske zbornice in v trdnem prepričanju, da se bo z njenim sodelovanjem delo za gospodarski dvig našega naroda poglobilo in utrdilo.
Ne odnehamo!
Liubliansko kolodvorsko vprašanie se mora čim prej	rešiti	po	n
Pred 40 leti je bila prva anketa zaradi ljubljanskega kolodvora. Ze takrat nujna rešitev je postala v teh 40 letih zaradi narastka Ljubljane naravnost neodložljiva in zato zahteva vsa slovenska javnost enodušno in z vso odločnostjo, da se to vprašanje že enkrat s pravilno rešitvijo odpravi z dnevnega reda.
Posebno pa zahtevajo to vsi gospodarski sloji, ker ti najbolj občutijo vso škodo, ki jo trpi ljubljansko gospodarstvo zaradi odlaganja tega vprašanja. Gospodarski sloji pa so tudi upravičeni, da zahtevajo rešitev tega vprašanja, saj so oni tisti, ki dajejo državi denar in ki imajo zato tudi pravico zahtevati, da se njih denar pravilno uporabi. In pravilno se uporabi, če se z njim reši tako pereče vprašanje, kakor je ljubljansko kolodvorsko vprašanje.
Ze na anketi, ki jo je sklicala ljubljanska občina in o kateri je »Trg. list« obširno poročal, je bilo jasno dokazano od vseh govornikov in zastopnikov najraznovrstnejših organizacij, da ljubljansko kolodvorsko vprašanje ne trpi nobenega odlašanja več. Znova in še podrobneje je bila ta nujnost izkazana v ponedeljek zvečer na predavanju, ki ga je priredilo Združenje trgovcev v Ljubljani in na katerem je obširno ter na podlagi številnih skic in zemljevidov poročal o vsem vprašanju inž. Stanko Dimnik.
Ker smo že obširno poročali o njegovem načrtu v petkovi številki, bomo danes navedli le glavne misli njegovih izvajanj ter nekatere nove podrobnosti.
Zakaj treba preurediti ljubljanski kolodvor?
Ljubljanski kolodvor je nastal v dobi, ko je bil še promet majhen in ko so mogli biti inženirji prepričani, da je najbolje, če se trasira proga s cesto. Od takrat pa so se razmere temeljito izpremenile in s tem tudi vzroki za smer železniške proge.
Predvsem kaže profil proge, da se ta čisto brez potrebe vzdiguje od Predovičevega sela do Tyrševe ceste in da potem pada do Erjavčeve ceste. Vlaki napravljajo zaradi tega nepotrebno delo in na leto se zapravi zaradi tega eel vlak premoga. Torej čisto nepotrebno zapravljanje.
Razvoj Ljubljane zahteva premestitev kolodvora
Težišče Ljubljane je natančno pri sedanjem glavnem kolodvoru. Od tega težišča je proti šiški, Viču in Mostam tudi več ko 2500 m daleč zazidano vse ozemlje. Le severo-
vzhodno od kolodvora pa je še od 500 m dalje ves prostor nezazidan. In baš tu so tla najbolj zdrava. Vzrok je v barieri, ki jo pomeni za razvoj Ljubljane sedanji kolodvor. Ta bariera je pri glavnem kolodvoru dolga 1300 m, druga podobna bariera pa je Gorenjski kolodvor.
Zaradi te bariere se ne more razvijati mesto, zaradi te bariere postaja tudi cestno vprašanje v Ljubljani vedno bolj pereče.
Pomen cest je zaradi razmaha avtomobilizma tako napredoval, da niso ceste manj vredne od železnic, temveč njim popolnoma enakovredne. Železnica pa seka danes vse glavne cestne žile Ljubljane in postaja že neznosna prometna ovira.
Končno zahtevajo tudi higienski oziri rešitev tega vprašanja.
Razni načrti za rešitev kolodvorskega vprašanja
L. 1897. je napravil inž. lllumen-tal velik načrt, po katerem bi se preložil glavni kolodvor' v smeri Šmartinske ceste do današnjega pokopališča, dvotirna proga pa bi se po tunelu skozi Golovec preložila na jug Ljubljane.
Kasnejši projekti so predvidevali ustanovitev čelnega kolodvora v Ljubljani in preložitev proge okoli Rožnika. V železniški praksi pa se čelni kolodvori niso izkazali in zato jih danes povsod opuščajo. Tako v Berlinu, Beogradu in drugod. Izguba na času je pri čelnem kolodvoru tako velika, da bi n. pr. Ljubljana izgubila Simplon-orient-ski vlak.
Preložitev proge pa je postala nemogoča, ker je danes večina sveta, kamor naj bi se proga prenesla, že zazidana.
Zato so nastali novi načrti za rešitev kolodvorskega vprašanja, in sicer s podvozi in nadvozi. Kako je ta rešitev draga in nepriporočljiva je dokazal zlasti jasno univ. prof. Hrovat, ki je po inž. Dimniku pojasnil, zakaj se je mestna občina odločila in morala odločiti za Dimnikov načrt poglobitve kolodvora.
Ne s podvozi in ne z nadvozi, temveč samo s poglobitvijo železniške proge se more rešiti ljubljansko kolodvorsko vprašanje.
Samo na ta način bi se rešil cestni problem in omogočil razvoj mesta. Samo s tem pa bi se odpravili sedanji higienski nedostat-ki ter obenem dosegla boljša kanalizacija ozemlja od Erjavčeve ceste proti vzhodu.
Poleg tega bi se s to rešitvijo dobilo okoli 50.000 m2 najboljšega stavbenega sveta, omogočila bi se zgraditev poštnega poslopja ob kolodvoru, da bi odpadlo na sto-
tine nepotrebnih voženj, ki jih danes mora napraviti pošta. Vrhu vsega pa stroški za to rešitev ne bi bili nič večji, kakor pa so, če se sprejme krparija, ki jo predlaga železniška uprava.
Vse te prednosti poglobitve proge so tako evidentne, da so utihnili tudi oni, ki so prvotno temu načrtu nasprotovali in da je danes vsa slovenska javnost enodušna, da se mora ljubljansko kolodvorsko vprašanje rešiti samo v smislu kolektivnega načrta slovenskih inženirjev, kakor ga brani pred javnostjo inž. Dimnik.
Za inž. Dimnikom je podrobno in nazorno utemeljil nujnost poglobitve ljubljanskega kolodvora
univ. prof. inž. Hrovat
Zlasti je poudaril, da odločata danes v prometnem vprašanju hitrost in varnost. Hitrost se doseže le na ta način, če se odpravijo vse ovire, da morejo motorna vozila razviti vso svojo hitrost. Poglobljena železniška proga bo brez vseh ovir, poleg tega pa bo tudi najbolj varna.
Vsi tehnični razlogi govore, da je edino pravilna rešitev poglobitev proge.
Naše železnice pa so silno težak ustroj in potrebne so velike sile, da se zgane ta ustroj, pa čeprav gre za tehnično popolnoma dognano stvar.
Ta sila, ki bo zganila naše železnice, mora biti glas javnosti. Ljudski glas mora nastopiti, da bo ljubljansko kolodvorsko vprašanje pravilno in kmalu rešeno. Zato iskreno pozdravlja današnje predavanje in akcijo gospodarskih krogov, da se to vprašanje že enkrat reši. Zlasti pa pozdravlja, da je javnost podprla stremljenje akcijskega odbora, ki se bo tudi razširil, da bo združil vse sile javnosti. Naj javnost podpira akcijski odbor še v bodoče, ker ljudski glas mora biti ona sila, ki bo zdramila naše železnice.
Slovenska javnost ne bo odnehala.
V imenu gospodarskih stanov je potem govoril predsednik Zbornice za TOI,
Ivan Jelačin
Predvsem je naglasil, da je vsa gospodarska javnost enodušna v tem, da se ljubljansko kolodvorsko vprašanje mora čim prej izvesti in naj bi njegova izvršitev veljala tudi več ko 100 milijonov din. Od te zahteve slovenska javnost nikdar no bo odnehala.
Krepko je nastopil nato predsednik Jelačin proti temu, da ge-
neralna direkcija v Beogradu kar ukazuje, kakšne izjave mora dajati ljubljanska železniška direkcija. Odklanjamo njene protivne izjave in zahtevamo, da se železniška uprava zaveda, da smo mi njeni glavni klienti in da mora zato upoštevati naše interese in jih tudi braniti. Zahteva od naših politikov, da zaščitijo naše uradnike, če ti branijo interese slo-enskega gospodarstva.
S' posebno odločnostjo zavrača tudi namero železniške uprave, da bi se kurilnice prenesle na Gorenjski kolodvor. Ta namera pomeni pravo	oravilne
rešitve kolodvorskega vprašanja
te	ne bomo trpeli!
Nato navaja predsednik Jelačin podrobne podatke o dohodkih železnice v posameznih direkcijah. Iz teh podatkov je razvidno, daje ljubljanska direkcija najbolj aktivna in da se z njenimi dohodki plačujejo deficiti drugod.
Kljub tem velikim dohodkom železnic v Sloveniji pa se Slovenija od železniške uprave stalno zapostavlja. To se vidi pri gradnji novih železnic, pri uvedbi motornih vlakov, pri nameščanju delavstva, saj je bilo pred kratkim odpuščenih 2000 delavcev. Tudi ne popravljajo se v Sloveniji železnice tako, kakor bi se morale, da so ponekod pragi že čisto prepereli.
Nujno potrebo premestitve ljubljanskega kolodvora zahteva pa tudi veliki tranzitni promet v Sloveniji. Po deželi pa gre glas, da se namerava ta argument uničiti s tem, da bi se z znižanjem tarif umetno prisilil tranzitni promet, da bi šel mimo Ljubljane po drugih progah. Take nezaslišanosti pač ne bomo trpeli.
Visoke davke plačuje Slovenija, zato sme tudi nekaj zahtevati!
Pol milijarde din daje Slovenija na leto' več kakor pa prejema. Ogromne vsote je na ta način plačala majhna Slovenija. A kljub temu se ne da Sloveniji niti del tega, kar ji pripada. To je ona usodna krivda	,	ki
ubija v ljudeh vsako voljo, ker jim ne daje možnosti udejstvovanja. ..
Saj je res, da se včasih le morejo doseči nekatere malenkosti. Predsednik Jelačin navaja tu primer z železniškim mostom pri Zidanem mostu, za katerega je kredit trikrat propadel. K sreči je bil potem prometni minister doktor Korošec, ki je poskrbel, da ta kredit ni propadel in da smo dobili ta most.
Predsednik Jelačin je nato navedel še celo vrsto argumentov, ki zahtevajo poglobitev železniške proge in rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja.
Nato pa je zaključil svoja, ponovno z viharnim odobravanjem sprejeta izvajanja približno takole:
Neki srbijanski list je nam Slovencem očital nekoč, da smo rob-ske duše. S pogumno borbo za svoje pravice dokažimo, da nismo nobene robske duše in zato tudi s svojo zahtevo po takojšnji rešitvi ljubljanskega vprašanja ne smemo odnehati!
In odnehali tudi ne bomo!
Glasno odobravanje vseh poslušalcev je bilo glasen dokaz, da slovenska javnost v tem vprašanju res ne bo odnehala!
Predavanje o ljubljanskem kolodvorskem vprašanju,
ki ga je priredilo v ponedeljek zvečer v Trgovskem domu Združenje trgovcev, je bilo za vroči poletni čas izredno dobro obiskano. Predavanja se je udeležilo okoli 200 ljudi iz najraznovrstnej-ših slojev in poklicev, kar je jasen dokaz, da je zanimanje za pravilno rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja zajelo prav vso javnost. Posebno odlična je bila udeležba naših gospodarskih ljudi, in podčrtati moramo, da naših najbolj odličnih. Zelo lepa je ■bila tudi udeležba zastopnikov naših kulturnih organizacij in seveda tudi tehnikov in železničarjev.
Predavanje je otvoril s kratkim nagovorom podpredsednik Združenja Itoman Golob. Vse predavanje je trajalo nad dve uri, vendar pa ni padlo zanimanje poslušalcev niti najmanj. Oba predavatelja inž. Dimnik in univ. prof. inž. Hrovat sta žela za svoja strokovnjaška predavanja glasno in iskreno odobravanje. Posebno močno pa je učinkoval temperamentni govor zborničnega predsednika Ivana Jelačina. (O vseh treh govorih poročamo obširneje na drugem mestg.) Predavanje je zaključil s kratkim vzpodbudnim govorom podpredsednik Golob.
Večer je bil popoln uspeh ter je popolnoma dosegel svoj namen, da z živo propagando pripomore k čimprejšnji rešitvi ljubljanskega kolodvorskega vprašanja.
Ljubljane, Karolina Novak iz Loga, Amalija Opara iz Dol. Nemške vasi, Mira šmon iz Domžal, Vincenc Kristan iz Stožic, Mihael Va-stič iz Hrastnika; v oddelku B: Ida Burja z Bleda, Antonija Furlan iz Trbovelj, Marija Knez iz Celja, Ljudmila Košir iz Škofje Loke, Sonja Mazi iz Ljubljane, Marija Petkovšek iz Ljubljane, Breda Presečnik iz Griž pri Žalcu, Stanislava Sušnik iz Jesenic, Ladislav Petkovšek iz Ljubljane, Franc Rant iz Reteč in Silvester Vavpotič iz Ljubljane. Kakor vsako leto je ravnateljstvo tudi letos priredilo javno stenografsko in strojepisno tekmo. Pri stenografski tekmi, ki jo je vodila ga. prof. Robidova, se je diktiralo z brzino 200 zlogov
Pred reorganizacijo trgovin
skegaministrstva
Povečati treba tudi sredstva ministrtva
Državna intervencija v žitni trgovini
Izdana je bila nova uredba o državni intervenciji z nakupovanjem pšenice v gospodarskem letu 1937/38. Nova uredba ima le 4 člene, ki določajo: Tudi v novem gospodarskem letu bo nakupoval Pri-zad po cenah, ki jih določi trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim. Prizad je dobil s tem bolj svobodne roke. Drugi člen uredbe določa, da nosi stroške intervenci je v prvi vrsti Prizad, šele v drugi vrsti pa državna blagajna. Končno se določa v 3. členu, da dobi Prizad proti državni garanciji kredit 250 milijonov din.
Pri nakupovanju žita pa je Prizad letos izpremenil svojo prakso. Dočim je lani kupoval žito od vseh trgovcev, brez ozira na to, če so protokolirani ali ne, bo odslej kupoval le od protokoliranih trgovcev. Kavcija, ki je prej znašala 1000 din za vagon, znaša sedaj 2000 din. Najmanjša količina, ki jo je pripravljen prevzeti Prizad, ne znaša več 5 vagonov, temveč 10. Vse te izpremembe so torej le v korist velikim tvrdkam ter direktno naperjene proti manjšim trgovcem. Ti bodo sedaj sploh od Priza-dovih nakupov izključeni. Ali je res treba vedno nastopati proti majhnim trgovcem? Ali naj bo to smisel državne intervencije. Mislimo, da še velja pravilo, da je dolžnost države, da ščiti socialno šibkejše sloje!
Sklep šolskega leta na trgovskem učiteljišču »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15.
Preteklo nedeljo dne 25. t. m. je zavod zaključil šolsko leto na slovesen način z običajno skupno šolsko sv. mašo, nakar so se dijakom in dijakinjam razdelila izpričevala. V tekočem šolskem letu je enoletni trgovski tečaj na tem zavodu obiskovalo 122 gojencev. Za ključni izpiti pred izpraševalno komisijo so pokazali zelo dobre uspehe. Z odličnim uspehom je izdelalo 17 dijakov in dijakinj, s prav dobrim uspehom 44, ostali pa z dobrim uspehom. Ena učenka je bila odklonjena za leto dni, 7 gojencev pa ima v jesenskem roku pravico polagati ponavljalne izpite Z odličnim uspehom so izdelali naslednji absolventi in absolvent ke: v oddelku A: Jefta Mrkun iz
v minuti. Hitro in perfektno delo mladih stenografov je vse presenetilo in kaže nadvse razveseljiv napredek na polju stenografije. Izmed tekmovalcev in tekmovalk so bili po redu najboljši: prvi je bil Silvester Vavpotič iz Ljubljane, nato slede: Breda Presečnik iz Griž pri Žalcu, Ana Klinar iz Hrušice pri Jesenicah, Jefta Mrkun iz Ljubljane, Angela Rupar iz Škofje Loke. — Pri strojepisni tekmi pa je dosegla prvo unesto med vsemi tekmovalci Breda Presečnik, v moškem oddelku pa je bil prvi Miroslav Pevec iz Pesja-Velenja. Vsem najboljšim tekmovalcem je ravnatelj prav toplo čestital in jih obdaril s spominskim knjižnim darilom.
I Na predvečer šolskega sklepa so gojenci priredili v hotelu Bel-levue poslovilni večer skupno s svojimi profesorji. Ob sklepu leta ima že skoraj tretjina dijakov(inj) zagotovljene službe in so te nekateri tudi že nastopili. S tekočim šolskim letom je zavod zaključil 34. leto svojega obstoja.
Informacije za prihodnje šolsko leto daje ravnateljstvo pismeno in ustno vsak dan, prav tako razpošilja interesentom prospekte brezplačno. Christofov učni zavod je najstarejši in najbolje obiskovani trgovski učni zavod te vrste v Jugoslaviji. Poučujejo le strokovno kvalificirane učne moči, profesorji drž. trgovske akademije.
Kakor smo že na kratko poročali, se pripravlja reorganizacija trgovinskega ministrstva. Sedaj splošni oddelek bi se odpravil, namesto tega oddelka pa bi se ustanovila dva nova oddelka, in sicer oddelek za notranjo in oddelek za zunanjo trgovino.
Brez dvoma je takšna reorganizacija trgovinskega ministrstva potrebna, saj se posli ministrstva stalno večajo. Gospodarska stiska je pač pomen trgovinskega ministrstva znatno povečala in ministrstvo je moralo prevzemati vedno nove posle. Niso se pa vzporedno z večjim delokrogom ministrstva povečali tudi njegovi krediti. Nasprotno je moralo tudi trgovinsko ministrstvo Občutiti redukcijo dohodkov. S tem pa je seveda bilo tudi delovanje ministrstva zelo otežkočeno, kajti brez zadostnih sredstev tudi nobeno ministrstvo ne more delati čudežev.
To se je praktično zlasti videlo pri kartelih. Trgovinsko ministrstvo mora nadzirati delovanje kartelov. V ta namen pa je potreben poseben kontrolni aparat, ali pa je vse nadzorstvo le domišljija. Ministrstvo tega aparata ni imelo in zato tudi ni moglo kartelov kontrolirati in zato so mogli karteli baš sedaj, ko so pod nadzorstvom, »kar najbolj uspešno delovati«. Zlati časi za kartele so nastali šele sedaj, ko so pod nadzorstvom. Podobnih primerov pa bi mogli navesti še celo vrsto. Če se torej hoče z reorganizacijo ministrstva povečati njegova delav nost, potem samo papirna reorganizacija ne zadostuje, temveč je treba ministrstvu dati tudi več sredstev.
A še nekaj bi želeli, da bi se izvedlo pri reorganizaciji trgovinskega ministrstva. Gospodarski sloji iz vseh banovin se stalno pritožujejo nad birokratizmom, ki vedno bolj osvaja našo centralno upravo. Tem bolj bi bilo zato želeti, da bi bilo vsaj trgovinsko ministrstvo prosto tega birokratizma in da bi tudi s tem dokazalo, da je ministrstvo praktičnih gospodarskih ljudi.
Želeti bi bilo naravnost, da bi baš trgovinsko ministrstvo doka zalo, kako mora biti izvedena or ganizacija ministrstva, da je prosto vsega birokratizma in kako vse drugačna je potem tudi eks peditivnost ministrstva. Vsi gospodarski sloji brez razlike bi naravnost s ponosom pozdravili,
če bi se baš v trgovinskem ministrstvu s praktičnim vzgledom pokazalo, koliko uspešnejše je delo, če ga ne moti noben birokratizem.
Pri reorganizaciji trgovinskega ministrstva bi še zato moralo misliti tudi na to, kako bi se k sodelovanju v čim večjem obsegu pritegnili tudi praktični gospodarski ljudje. Bilo bi to v korist tudi samemu trgovinskemu ministrstvu, ki bi oprto na izkušnje praktičnih gospodarskih ljudi še uspešneje izvrševalo svoje naloge.
A tudi v zunanji trgovini bi morala reorganizacija trgovinskega ministrstva pomeniti pozitiven uspeh. Zlasti bi pričakovali, da
v	barva, plesira in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in Uka domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova nL 8 Telefon ib 22-72.
bi se k trgovinskim pogajanjem v večji meri pritegnili naši praktični gospodarski ljudje. Marsikatera napaka 'bi bila preprečena, če bi bili vedno pravočasno zaslišani naši praktični gospodarski strokovnjaki.
Vse to bi se moralo pri reorganizaciji trgovinskega ministrstva upoštevati in potem bi bila reorganizacija v resnici uspešna in pomenila napredek za naše gospodarstvo. Če se pa to ne bi zgodilo, potem je nevarnost, da bo vsa reorganizacija mrtvo rojeno dete, ki bo samo povečala uradniški aparat, ne da bi imela gospodarska javnost kakšne koristi od vse reorganizacije ministrstva.
D TO 9 CAIA
Kmetijske zbornice
V ponedeljek, dne 20. julija je bila ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici prva seja Kmetijske zbornice dravske banovine. Po uredbi o kmetijskih zbornicah je članstvo v svetu Kmetijske zbornice dvojno: občine vsakega okraja volijo po enega delegata in ti so voljeni člani; poleg tega pa še imenujejo posamezne organizacije svoje delegate, ki so imenovani člani sveta. Pravice obeh pa so popolnoma enake.
Kot zastopniki kmetijskih organizacij so bili imenovani od teh: od Zadružne zveze ravnatelj Gabrovšek, za Zvezo slov. zadrug Pipan, za Jugoslovansko gospodarsko združenje inž. Sotošek, za Jugoslovansko veterinarsko združenje dr. Hribar, za združenje jugoslov. agronomov inž. Absec, za združenje kmetijskih strokovnjakov pa Konrad Pečovnik.
Prve seje so se udeležili prav vsi člani, razen g. Pečovnika.
Prvo sejo je otvoril pravni referent kmetijskega oddelka pri banski upravi dr. Dolinar, ki je ugotovil, da so navzočni skoraj vsi svetniki in da ni bila proti volitvam vložena niti ena pritožba.
Takoj nato je stopil v dvorano ban dr. Natlačen ter pozdravil zborovalce z daljšim govorom.
Naglasil je velik pomen ustanovitve kmetijskih zbornic, ki so zakonite zastopnice kmetskega stanu in katerih naloga je, da se bore za zboljšanje kmetskega gospodarstva. Naloga, ki jo mora izvršiti nova zbornica, nikakor ni lahka. Vprašanj, ki nujno zahtevajo rešitev, je vse polno, novo zbornico pa je treba graditi čisto na novo. Ni še ne zborničnega urada, ne statutov in pravilnikov, tudi nima zbornica še svojih prostorov. Vse bo treba napraviti na novo. Ban pa upa, da bo krepka volja zborničnih svetnikov vse te težave premagala.
V svojem nadaljnjem govoru je ban opozarjal svčtnike, da pri svojem delu mislijo le na koristi vse-
ga stanu in ne na Koristi posameznikov. Zavedati pa se tudi morajo, da ni njih naloga samo ta, da bra nijo interese svojega stanu, temveč da imajo vedno pred očmi tudi splošne narodne in državne interese in da morajo spraviti v sklad s temi posebne interese svojega stanu. Ustvarjajoče mora biti delo nove kmetijske zbornice in potem bo tudi njen glas upoštevan in cenjen.
Z željo, da bi bila nova zbornica kmetijskemu stanu in vsemu narodu v korist, je zaključil ban svoj govor.
Za pozdravne besede se je toplo zahvalil banu g. Brodar.
Nato je bil izvoljen naslednji odbor Kmetijske zbornice: predsednik Steblovnik, I. podpredsednik Brodar, II. podpredsednik Štrcin, odborniki pa: Marinček, Špindler, Potočnik in Lebar, tajnik zbornice Prelog.
Predsednik Steblovnik se je nato zahvalil za izvolitev. Zaveda se težav, ki jih bo morala zbornica premagati in upa, da se bo to tudi posrečilo. Zahvaljuje se banu dr. Natlačenu, bivšemu kmetijskemu ministru dr. Kulovcu ter ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, ki so omogočili ustanovitev zbornice Upa, da bo sedanja uredba o kmetijskih zbornicah še izpopolnjena, da bodo mogle zbornice še bolj zadovoljivo izvrševati svoje naloge.
Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da bodo slovenski kmetoval ci vedno zvesti Slovenci in kot takšni neomajni tudi v zvestobi do Jugoslavije.
Ko so bile še sklenjene in poslane udanostne brzojavke kralju Petru II. in knezu-namestniku ter pozdravne brzojavke kmetijskemu ministru in obema slovenskima ministroma, je dr. Steblovnik zaključil prvo sejo nove Kmetijske zbornice, želeč ji čim več uspeha
Vsak trgovec mora biti naroinik .Trgovskega lista"
Politične vesti
Moskovska »Pravda« je objavila članek, v katerem svari Romunijo, naj ne nadaljuje svoje protisovjetske politike, ker besarabsko vprašanje še ni rešeno. Članek je povzročil v Bukarešti silno razburjenje ter je bil takoj prepovedan ponatis članka. Vlada je takoj poslala romunskemu kralju besedilo članka ter čaka sedaj na njegova navodila.
Belgijski kralj Leopold III. je prišel v Pariz. Francoski listi zelo prisrčno pozdravljajo njegov prihod in naglašajo, da dokazuje njegov obisk, da je ostala Belgija Franciji zvesta.
Angleška spodnja zbornica je sprejela z vsemi proti 12 glasovom kredite za vojno obrambo.
Jesenskih manevrov angleške vojske se bo udeležil tudi šef francoskega generalnega štaba general Gamelin.
Angleški mornariški	minister
Duff Cooper je izjavil, da je po njegovem mnenju prišel čas, ko bi se znova mogli obnoviti dobri od-nošaji z Italijo, kakor so obstajali med Italijo in Anglijo pred sankcijami. Prepričan je, da v vsej Evropi raste želja, da se likvidirajo spori in da se najdejo sredstva, ki bi preprečila vsako vojno.
Italijanski listi demantirajo vest, da bi odšel maršal Badoglio v Španijo ter trde, da se še vedno nahaja v Fiugiu na počitnicah.
Pred Madridom se vodijo krvavi boji. Obe stranki poročata o uspehih in o velikanskih izgubah nasprotnika.
Da se napravi konec večnemu izbegavanju Italije in Nemčije, da bi jasno povedale svoje zahteve, je angleška vlada poslala vsem vladam konkretna vprašanja glede njih stališča v španskem konfliktu ter zahtevala na ta vprašanja jasen in točen odgovor. Obenem je tudi določiia vrstni red, v katerem se morajo obravnavati vsa ta vprašanja. Ta vrstni red je določen takole:	1. umaknitev kontrole na
morju in uvedba nadzorstva pristanišč. 2. Ustanovitev odbora za rešitev prostovoljskega vprašanja.
3.	Priznanje pravice vojskujoče' se države gen. Francu. Praktično pomeni ta vrstni red, da Anglija noče uiti razpravljati o priznanju gen. Franca kot vojskujoče se sile, dokler se ne umaknejo tuji »prostovoljci« iz Španije.
Na angleška vprašanja je odgovoril italijanski delegat Grandi s proti vprašanji, da 'bi s tem preprečil angleški namen, da bi se morali Nemci in Italijani jasno izjaviti glede angleških vprašanj. Londonski pododbor je angleška vprašanja sprejel in sklenil, da morajo vse vlade odgovoriti' na ta vprašanja do četrtka.
Japonski zunanji minister Hi-rota je podal v parlamentu eks-poze o svoji politiki. Pravil je, da si hoče Japonska utrditi svoj položaj na Daljnem vzhodu s tem, da utrdi mir (z osvajanjem kitajskih provinc? — Vpr. ured.). Nadalje je pravil, da Kitajska ne razume japonskega stremljenja in da na Kitajskem stalno raste proti japonska agitacija, ki more vsak hip povzročiti eksplozijo. Japonska mora zato kontrolirati (!) gibanje kitajskih množic. Nadaljnja naloga Japonske je, da prepreči razširjenje komunizma na vzhod. — Glede Poamurja je dejal, da se mora meja natančno določiti. Odnošaji z Anglijo so prijateljski in se bodo še izboljšali. Gospodarski sporazum^ z USA dokazuje, da so tudi odnošaji s to državo dobri.
Japonski poveljniki na Kitajskem so dobili od vlade proste roke, da po svoji uvidevnosti branijo legitimne (!) interese Japoncev na Kitajskem. Na več krajih je zato tudi že prišlo do hudih bojev.
Položaj na Kitajskem in zlasti okoli Pekinga je zelo nejasen. Po nekih poročilih so pregnali Kitajci Japonce iz mesta, po drugih vesteh pa so Japonci gospodarji mesta. Ali bodo kitajski poveljniki odklonih japonski ultimat, tudi še ni jasno. Poročila se o tem zelo razlikujejo. Ce bodo ultimat odklonili, kar bi morali po naročilu iz Nankinga, potem je vojna neizogibna.
Eden je naročil angl. veleposlaniku v Tokiu, da sporoči japonski vladi, da Anglija pričakuje, da v Pekingu in okolici ne bo nobenega nastopa japonskih čet.
Novo špansko vlado v Burgosu bo sestavil grof Jordana. Vojni minister v novi vladi bo gen. Queippo de Liano.
Na Amurju je prišlo do novega konflikta med sovjetskimi in mandžurskimi četami. Sovjetske čete so streljale na neko mandžur-sko ladjo ter jo na vse zadnje zaplenile.
Denarstvo
Sanacija našega denarništva
Guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in podguverner dr. Belin sta prišla v Zagreb, da zbereta potrebne informacije za čim skorajšnjo sanacijo našega denarništva, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji upravnega sveta Narodne banke. Iz Zagreba bosta odšla tudi v druga mesta ter prideta še ta teden tudi v Ljubljano.
Centralni problem za sanacijo hrvatskega denarništva je sanacija Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, ki je v vsej državi največji denarni zavod z domačim kapitalom in ki je ozko zvezana z vsem našim narodnim gospodarstvom, zlasti pa s hrvatskim. Načelno je Narodna banka že sklenila, da izvede sanacijo tega zavoda. Pogajanja bi se v ta namen začela v septembru. Gre v prvi vrsti za odpravo zaščite in za oprostitev hranilnih vlog, zlasti vlog naših izseljencev, da bi se na ta način Praštediona usposobila za nove posle. S tem bo Narodna banka tudi popravila veliko napako, ki jo je zagrešila 1. 1931, ko je odpovedala vse kredite. Čeprav prihaja ta pomoč zelo pozno, saj ima zavod že več ko 300 milijonov novih vlog in si je torej že sam precej pomagal, vendar bo tudi sedaj pomoč Narodne banke dobrodošla.
Upamo, da bo tudi za slovenske zavode storila Narodna banka vse potrebno, da bodo mogli zopet začeti normalno poslovati.
Drugi izplačilni načrt Hranilnice mestne občine v Brežicah
Omenjena hranilnica je sestavila že drugi izplačilni načrt, ki predvideva počenši s 1. avgustom 1937 naslednja izplačila:
1. Vloge do din 1000'— so popolnoma proste; 2. pri vlogah od 1001 do 3000 so proste 3-letne obresti, od 3.0011 do 5.000 din 2-letne obresti, od 5.001 do 10.000 din 1 Vi letne obresti, od 10.001 do 30.000 din 'V* letne obresti, nad 30.001 pa V letne obresti. Oproščene in nedvignjene vloge se smatrajo kot nove vloge in so vedno razpoložljive. Zavod ima novih vlog že nad 1,600.000'—din, kar je razveseljiv znak vračajočega se zaupanja.	.
Zasluženo priznanje
Z redom sv. Save III. stopnje je bil odlikovan bivši vodja ljubljanske podružnice Narodne banke g. Ivan Gregorič.
G. Gregorič je bil dolga leta vodja ljubljanske podružnice Narodne banke ter opravljal svojo odgovorno in težko nalogo z naj-večjo vestnostjo in uvidevnostjo. Pri tem ga je odlikovalo izredno dobro poznavanje naših razmer. Vživel se je popolnoma v naše gospodarsko življenje ter je bil zato vedno v dobrih odnošajih z našimi gospodarskimi ljudmi.
Ko zaslužnemu gospodarskemu delavcu g. Gregoriču k visokemu priznanju iskreno čestitamo, pa izrekamo tudi svojo željo, da bi še nadalje aktivno sodeloval v našem gospodarskem življenju, ki pač njegovih izrednih sposobnosti ne more pogrešati.
Stanje Narodne banke
Po zadnjem izkazu Narodne ^anke z dne 22. julija se je njeno %nje izpremenilo takole (vse številke v milijonih din):
Podloga se je povečala za 1,1 na 1-685,2.
Devize izven podloge so se
zmanjšale za 4,8 na 757,2.
Vsota kovanega denarja se je Povečala za 13.6 na 419,8.
Posojila so se zopet znižala, in sicer v prav znatni meri. Skupno so nazadovala za 33,6 na 1.564,29.
To ponovno znižanje posojil jasno dokazuje, da so posojila Narodne banke predraga in njeni pogoji pretežki.
Razna aktiva so se povečala za 74,6 na 1.433,5. Druge postavke na aktivni strani so ostale skoraj ne-izpremenjene.
Obtok bankovcev se je znižal za 46,2 na 5.413, 3. Zato pa so se dvignile obveze na pokaz za 82,1 na 2.397,4.
Razna pasiva so narasla za 14,5 na 343,4. .
Skupno kritje se je znižalo od 27.83% na 27.72%, samo zlato pa od 27.32% na 27.21%.
*
Albanska agrarna banka je začela poslovati. Kapital banke znaša 10 milij. zlatih frankov. Na-
loga banike je pospeševanje kmetijstva ter bo banka v ta namen dajala kmetovalcem posojila ter tudi izvajala javna dela, ki so v korist kmetijstvu. Krediti za setev bodo kratkoročni, krediti za nabavo živine in strojev pa se bodo dajali na pet let. Posojila za pogozdovanje, za elektrifikacijo, za vodovode ter večje melioracije se bodo dajala celo na 30 let. Banka bo imela svoje podružnice v vseh sedežih prefektur.
Preobilica denarja se opaža na švicarskem trgu, idetoma zaradi povratka zlata iz Francije, deloma pa zaradi velikega vnovčevanja zlata.. Pri kantonalnih denarnih zavodih, ki sprejemajo hranilne vloge le v omejenem obsegu, se je gotovina v zadnjih dveh mesecih povečala za 75% na 425 milijonov šv. fr. Zaradi te obilice denarja bo začela Švica zopet dajati zunanja posojila.
Po izkazu Francoske banke z
dne 22. julija je napetost na fran-
coskem kreditnem trgu popustila. Država ni dvignila pri banki pred-jemov, za katere je dobila pooblastilo. Menice so padle za 1122 mi lijonov na 8,5 milijarde fr. Obtok bankovcev se je znižal za 228 milijonov na 88,41 milijarde fr. Zlata podloga se je stabilizirala na 48,86 milijarde. V prihodnjem izkazu pa bo že izkazana zaradi devalvacije na 55 milijard fr. frankov.	j
Francoski listi poročajo, da se je
začelo zlato v Francijo vračati. Hausse francoskih rent se nadaljuje.
Neaktivni zlati konto ameriške-, ga zakladnega urada se je prvič znižal za 42 na 1170 milijonov dolarjev. Nazadovanje zaklada je posledica velikih prodaj zlata na Kitajsko, ki dosegajo vsoto- 40 milijonov dolarjev. Na drugi strani pa je dotok zlata iz Japonske tako velik, da se najbrže zlati zaklad ne bo več znižal.
Guverner in podguverner Narodne banke v Liubliani
Važna	konferenca	z	na
možmi
Iz Zagreba sta prišla guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in podguverner dr. Belin v Ljubljano ter imela v podružnici Narodne banke konferenco z našimi gospodarskimi ljudmi. Konferenca je trajala dve uri ter so se je udeležili poleg vseh članov uprave ljubljanske podružnice tudi oba slovenska člana uprave Narodne banke gg. Kavčič in Avse-nek, ves cenzorski kolegij ter višji uradnik Narodne banke Radoj-Kovič.
Po kratkih uvodnih besedah je konferenca prešla na razgovor o slovenskih gospodarskih razmerah ter o pomoči, ki jo pričakujejo slovenski gospodarski krogi od Narodne banke. Udeleženci konference so obširno navedli g. guvernerju in podguverner ju vse težave, ki jih preživlja slovensko gospodarstvo ter se obema tudi zahvaliti za lepo priliko, ki se jim nudi s konferenco, da morejo razložiti te težave.
Predvsem so omenili, kako trpi trgovina, zlasti pa srednji in manjši trgovci zaradi pomanjkanja kredita. Zlasti so naglašali, kako srednji stanovi zaradi tega nazadujejo in kako nujno je potrebno, da se jim pomaga. A tudi kredit, ki je na razpolago, je za srednje in manjše ljudi mnogo predrag. Obrestna mera za kredite je danes tako visoka, da se manjši človek teh kreditov sploh ne more poslužiti.
Poleg tega pa ni dolgoročnih kreditov. Pri nas imamo dve vrsti denarnih zavodov: one, ki so pod zaščito in ki sploh ne smejo posojati na daljše obroke ko na 3 mesece. Za trgovce in obrtnike pa je ta rok mnogo prekratek. 2. Zavodi, ki niso pod zaščito, pa morajo tudi paziti na svojo likvidnost in zato nimajo sredstev, da bi posojali večje zneske na daljše roke. Nujno potrebno je zato, da bi pomagala s krediti, in sicer cenenimi Narodna banka.
Splošna želja slovenskih gospodarskih krogov je nadalje, da bi se avtonomija podružnice Narodne banke povečala. Na ta način bi postalo vse poslovanje lažje in tudi krediti bi se laže plasirali.
Posebne težave pa preživljajo sedaj eksporterji. Mesto da bi ti dobivali za svoj izvoz, ki je za vso državo tako zelo koristen, premije kakor v drugih državah, morajo dejansko zaradi razlik med oficialnim in dejanskim tečajem deviz plačevati globo. Razmere pa so danes že itak tako zelo težavne, da izvoz še te posebne obremenitve res ne prenese.
Upoštevati je nadalje, da sila razmer sili vse izvoznike, da morajo nehote postati špekulanti, ker vse glavne valute, ki jih dobivajo naši izvozniki, neprestano vibrirajo. Tečaji marke, šilinga, lire in v zadnjem času tudi fran-
coskega franka so v stalnem iz-preminjanju. Ko dobi izvoznik denar za svoje blago, dobi dejansko čisto drugo vsoto, s kakršno ni računal. Pri marki zinaša razlika tudi do 2 din, pri šilingu se giblje tečaj med 7'80 in 9'10 in tako se dostikrat izguba sploh ne more preprečiti. Če bi ta izguba znašala le 2 do 3 odstotke, bi še nekako šlo, toda izguba je vedno mnogo večja.
Na drugi strani se tudi ne sme pozabiti, da je letos tujski promet mnogo manjši, kakor se je pričakovalo. Posebno za Slovenijo je to zelo hud udarec. Nujno potrebno je, da bi se dale tujcem vsaj nekatere devizne olajšave.
V nadaljnji debati se je ponovno opozarjalo na težko stanje naših srednjih in manjših trgovcev ter obrtnikov. Dokler ni bila ustanovljena Obrtna banka, je dajala Narodna banka obrtnikom kredite do višine 5000 din. Zelo je želeti, da bi Narodna banka zopet dovoljevala te kredite, obenem pa uvedla tudi za trgovce podobne kredite v višini 50.000 do 100.000 dinarjev.
Nekateri gospodje so tudi omenili, da je delokrog cenzorjev mnogo premajhen. Skoraj je tako, da so ti le nekakšni figuranti, ki nimajo prave besede. V zvezi s tem se je ponovno izrekla želja, da bi
se delokrog podružnice Narodne banke razširil.
Ponovno se je govorilo tudi o previsoki obrestni meri, ki je zlasti visoka tudi pri raznih socialnih zavodih. Da se plačuje danes za hipotečna posojila 9% obresti, je vendar pretirano in gospodarsko nezdravo.
Končno se je izrekla tudi želja, da bi se javnost bolj informirala o raznih gospodarskih, a tudi javnih vprašanjih. Marsikatera razburljiva vest bi potem izostala.
Guverner Narodne banke je pozorno poslušal vsa izvajanja govornikov ter zlasti priznal, da je treba pomagati srednjim slojem. Prav tako je priznal potrebo boljšega informiranja javnosti. Obžaloval pa je, da glede obračunavanja deviz izvoznikov ne more nič ukreniti. Kajti lire, ki jih plačuje Putnik po 2'50 in 2'75 so veljale državo in Narodno banko dejansko 3'40 din.
Obravnavala so se še nekatera druga vprašanja. Upamo, da bo imela konferenca pozitiven uspeh, saj so bile slovenske gospodarske težave razložene dovolj jasno in nazorno. Iz razgovora z guvernerjem dr. Radosavljevičem in pod-guvernerjem dr. Belinom so udeleženci tudi dobili ta razveseljiv vtis.
Povpraševanje po našem blagu
v luii
Les in lesni izdelki.
763 — Dunaj: okrogel orehov les,
764 — Jeruzalem:	borov	les,
debeline 1—4, širine 1—10 (skupno 500 ma), bukov les, debeline 18—100 mm (100 m3) ter mizarske vezane plošče (50 m*),
765 — Oslo: les jelke,
760 — London: rezana bukovina,
767 — Bodenbach (Češkoslovaška) : hrastov les za sode.
Deželni pridelki:
768 — Viipuri (Finska): žitarice, zlasti rž ki pšenica, pšenična moka ter pšenična moka za krmo,
769 — Koln: ponuja se zastopnik za živila,
770 — Stockholm: česen in čebula,
771 — Curih: ponuja se zastopnik za ječmen,
772 — New York: hmelj,
773 — Regensburg:	pšenični otrobi (1000 ton),
774 — Beyrouth: ponuja se zastopnik za živila,
775 — Kragujevac: suha pšenica (2000 vagonov) in koruza (1000 vagonov) lanske žetve za izvoz v tujino,
776 — Dunaj: ponuja se zastopnik za fižol.
Proizvodi sadjarstva:
777 — Wels (Avstrija): suhe češplje, orehi in pekmez.
Proizvodi živinoreje, perutnindr-stva in ribarstva:
778 — Dunaj: ponuja se zastopnik za mlečne proizvode, salamo in ribje konzerve.
Proizvodi rudarstva:
779 — Praga: kromova ruda, magnezit in železna ruda.
Industrijski predmeti:
780 — Split: ponuja se zastopnik za plasiranje proizvodov platnene industrije in kratkega blaga na ozemlju Hercegovine, Dalmacije in Hrvatskega Primorja,
781 — Beyrouth: ponuja se zastopnik za svilene tkanine, kratko blago in papir.
Razno:
782 — Pariz: celuloza za izdelovanje papirja,
783 — Calgary (Kanada): škatle iz kartona za steklenice, zdravila in dragulje.
Opombe:
št. 1. — Hamburg: živalska dlaka, krzna, išče se tudi zveza z našimi tvornicami olj ali pripravnimi zastopniki za prodajo aparatov za rafiniranje in nevtralizacijo,
Št. 2. — Berlin-Charlottenburg: išče se zastopnik za delavske umivalnike (za več oseb),
Št. 3. — Berlin-Charlottenburg: iščejo se zastopniki za plasiranje naslednjih proizvodov: aparatov za merjenje pri obdelovanju kovin, kompresorjev in ladijskih armatur, armatur za paro in vodo, železnih vrvi vseh vrst, hidravličnih dvigal-nic, sredstev za vzdrževanje pogonskih jermenov, orodja, elektrotehničnih predmetov, kemikalij, lakov, strojev za pranje, mlekarskih kotlov, aparatur za čiščenje v kemični industriji.
Št. 4. — Berlin: nemška firma želi sodelovati pri ustanovitvi tvor-nice vreč.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Ogromni interes za VI. Mariborski teden
Z ozirom na številne razstave popolnoma gospodarskega značaja vlada v vsej državi, zlasti pa v Savski, Primorski, Drinski, Vrba-ski, Dunavski in Moravski banovini veliko zanimanje za VI. Mariborski teden. Mnogo je k temu zanimanju pripomogel tudi zelo pester športni in kulturni program, o katerem je pisalo vse jugoslovansko časopisje. Iz raznih večjih mest naše države se pripravljajo posebni avtobusni izleti na VI. Mariborski teden, Avstrijce pa bo pripeljal v Maribor posebni vlak. Kako se .zaveda naš tisk izredne gospodarske važnosti že tradicionalnega Mariborskega tedna, dokazuje tudi to, da bodo nekateri strokovni listi posvetili VI. Mariborskemu tednu posebno Številko s propagandnimi članki o Mariboru in njegovem gospodarskem ter kulturnem življenju.
Pisarna Mariborskega tedna na razstavišču
Kakor vsako leto, bo tudi ob priliki VI. Mariborskega tedna poslovala pisarna Mariborskega tedna na razstavišču. Uradovanje v pisarni Mariborskega tedna se bo vršilo od ponedeljka dne 26. julija v lanskih prostorih, to je v, prostorih otroškega vrtca v Razlagovi ulici. Pisarna na razstavišču bo imela tudi lastni telefon s številko 23-87 (Telefon Dijaškega doma), na kar opozarjamo javnost.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem ključavničarskih in par-ketarskih del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v drž. bolnišnici za duševne bolezni na Studencu II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta ob 11. v sobi št. 33. tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna za ključavničarska dela din 117.322, za par-ketarska pa din 66.810.
Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za gradnjo železo-betonskega mostu čez Kobiljski potok pri Dol. Lendavi II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. avgusta ob 11. v sobi št. 218 tehničnega oddelka. Vsota odobrenega proračuna din 259.032.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševal-no ofertno licitacijo v roku 14 dni za dobavo notranje opreme v prizidku Delavskega doma ob Blei-weisovi cesti. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 9. avgusta do 9. ure dop.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija ponudbe za dobavo 2000 kilogramov klinastega železa.
Nobenega sporazuma glede minimalnih mezd
V torek dopoldne je bila v banski palači anketa zaradi minimalnih mezd. Anketo, katere so se udeležili zastopniki delodajalskih ko delojemalskih organizacij, je vodil podban dr. Majcen.
Delavci so zahtevali, da se določijo minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo na din 3'— za uro.
Zastopniki podjetniških organizacij pa tega predloga niso mogli sprejeti, ker so v drugih banovinah mezde manjše in bi padla konkurenčna sposobnost naših podjetij.
Banska uprava bo zato vse vprašanje proučila še enkrat ter nato sama izdala uredbo o minimalnih mezdah.
Rudarji TPD zahtevajo zvišanje mezd
V soboto je bila v Trbovljah konferenca vseh delavskih strokovnih organizacij. Na konferenci je bilo sklenjeno, da zahtevajo rudarji poseben dodatek k sedaj veljavni kolektivni pogodbi. Dodatek naj določa: da se mezde zvišajo sorazmerno z višjimi cenami življenjskih potrebščin, da se revidirajo akordne postavke in da se sporazumno izdajo tolmačenja o nejasnih določbah pogodbe. Poleg tega zahtevajo delavci še nekatere druge manjše stvari.
Toča uničila»kmetske pridelke
Iz vseh krajev Slovenije priha jajo poročila o strašnem opustošenju, ki so ga povzročile ponedelj ske nevihte. V nekaterih krajih je padala toča debela ko jajce, da so bili hipoma uničeni vsi pridelki.
Posebno obupna poročila prihajajo iz dobrepoljske kotline, Poljanske doline in izpod Gorjancev. A tudi na Štajerskem je povzročilo toča ogromno škodo. Pomoč prebivalstvu je nujna, a tudi vsej Sloveniji, ki kot agrarno pasivna dežela takšne elementarne katastrofe še posebno težko prenese. Vrhu vsega pa še raste cena žitu drugod.
Pred novo uredbo o izvozu sadja
Trgovinsko in kmetijsko ministrstvo izdelujeta novo uredbo o izvozu sadja. Nova uredba bo vse bovala pravilnike o izvozu suhih češpelj in pekmeza kakor tudi pča vilnike o kontroli svežega sadja, ki je namenjeno za izvoz. Uredba bo tudi predpisovala pogoje za konserviranje sadja v sodih. Besedilo nove uredbe bo v kratkem gotovo ter bo takoj nato predloženo gospodarsko - finančnemu odboru ministrov v odobritev. Kakor se poroča iz Beograda, bo nova uredba izdana najkasneje v sredi avgusta ter bo takoj stopila v veljavo. Po našem skromnem mnenju pa ni dobro, da se izdajajo novi predpisi glede izvoza sadja v času ko se je izvozna sezona že začela Uredba bi se že morala izdati prej, da bi jo mogli izvozniki pra. vočasno proučiti in ukreniti vse potrebno. Tako pa se more prav lahko zgoditi, da bo nova uredba le v oviro, namesto da bi pospe sevala izvoz sadja.
»Službeni list«
kr. banske uprave z dne 28. julija objavlja: Uredbo o izpremembah in dopolnitvah v uredbi veterinar ske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu — Pravila za opravlja nje strokovnega izpita za učitelje meščanskih šol — Pojasnilo o de naturiranju kokosovega olja za izdelovanje mila — Dopolnitev ured be za opravljanje višjega državne ga strokovnega izpita računsko-blagajniškili uradnikov v resoru ministrstva za finance — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Propadanje	s
Nova	bogastva	nastaiaio
Evrope
Stara Evropa je propadajoči del sveta. Kot stara Evropa pa se razume Evropa brez Rusije, kajti Rusija se razteza čez dva kontinenta, poleg tega pa je gospodarsko in politično čisto nekaj drugega kakor ostali svet, da ima popolnoma značaj posebnega dela sveta.
Stara Evropa vsako leto izgublja v svojem deležu pri svetovni proizvodnji in svetovni trgovini. Nekoč je sicer bila stara Evropa zibelka moderne tehnike ter njene uporabe v proizvodnji in prometu. Še 1. 1860 je bila stara Evropa udeležena pri industrijski svetovni proizvodnji s 75%. Tri četrtine vse te proizvodnje je bilo torej delo stare Evrope. Ta premoč pa se ni mogla ohraniti, kajti ni se moglo drugemu svetu prepovedati, da se nauči evropske tehnike in da to svoje znanje uporabi za ustanavljanje lastne industrije. Evropa pa tega niti ni pričakovala, temveč je celo sama posojala denar, da so si druge dežele zgradile svojo lastno industrijo. A ne samo kapital, tudi strokovnjake in stroje jim je dala stara Evropa. Zaradi tega je že 1. 1913 padla udeležba stare Evrope pri industrijski svetovni proizvodnji na 54%. Svetovna vojna je to nazadovanje še znatno pospešila. L. 1920. je znašala udeležba stare Evrope samo še 43% in od takrat nazaduje stalno.
V 1. 1936. je dosegla udeležba Evrope pri svetovni industrijski proizvodnji samo še 39'5%, v prvem četrtletju 1937 pa samo še 37%.
V skladu s tem splošnim nazadovanjem udeležbe stare Evrope pri svetovni proizvodnji je tudi nazadovala udeležba posameznih evropskih držav. Tako je padla udeležba Češkoslovaške od 2% v letu 1913 na 1T6%, kakor je izračuna o tajništvo Zveze narodov.
Tudi zunanja trgovina se ni razvijala za staro Evropo prav nič bolj ugodno. L. 1878 je znašala udeležba stare Evrope v svetovni trgovini še 71% vse trgovine, leta 1900 je padel ta odstotek že na 66,
1. 1913 je znašal samo še 60 ter' je v povojni dobi še nadalje nazadoval. Udeležba stare Evrope je znašala v svetovni trgovini 1. 1936 sa mo še 53% in bo dosegla v 1.1937 kvečjemu 52%. L. 1900 je bila udeležena Anglija pri svetovni trgovini še z 19%, 1.1913 le še s 15% in 1. 1935 samo s 14%. V istem času je. padla udeležba Francije od 9 na 8% in potem na 6%, Češkoslovaške od 1*77% na 1‘5 in potem na 1'4% in tudi Nemčija, ki je 1. 1913 še ohranila svoj odstotek iz 1.1900 v višini 13%, je padla v letu 1935 na 9%.
V stari Evropi se je dvignila v prvem četrtletju 1937 industrijska proizvodnja na 125% predvojne višine, v drugem svetu pa na 175%. Obseg zunanje trgovine je narastel v stari Evropi od 112% v 1. 1929 v 1. 1932/33 na 90% in se je šele v 1. 1936 opomogel na 92%. V drugih delili sveta pa je obseg zunanje trgovine narastel na 158% v letu 1929, potem sicer padel na 107%, a se kmalu opomogel na 128%.
V drugih delih sveta se je zunanja trgovina po svoji zlati vrednosti povečala za 28%, v stari Evropi samo za 15*6%. Izvoz se je v stari Evropi povečal za 15'6%, v drugih delih sveta za 30'1 %. Svetovno povprečje povečanega izvoza pa je znašalo 22'6%, da je torej stara Evropa ostala globoko pod povprečjem.
Stara Evropa se s svojo lokalno politiko vedno bolj potiska na stranski tir svetovne proizvodnje in svetovnega prometa. Živi le še od ostankov svojega nekdanjega premoženja, toda nova bogastva nastajajo samo še izven Evrope.
S pametnim in preudarnim delom bi sicer mogla stara Evropa svoje propadanje ustaviti ali ga vsaj počasnih. Toda tega dela ni in | v resnici ne opušča stara Evropa niti ene prilike, da ne bi svojega stanja poslabšala. Evropa je demoralizirana, ker nima časa, da bi mislila na svoje blagostanje, ker ima bolj kresne skrbi«. Narodi v Evropi budno pazijo, ga drug drugega pritiskajo navzdol, da nihče bolj ne napreduje in da se medsebojno potiskajo v bedo. Evropa | je danes kmečki pravdar sveta in zato ni zanjo rešitve. Stari Evropi je vseeno, kot kmečkemu pravdar-ju, če izgubi zaradi tožbe tudi vse
svoje premoženje, samo da ima svoj prav.
Precej podobno je tudi s Slovenijo. Tudi pri nas smatramo vse za važnejše kakor pa delo za svoje blagostanje. Prvo naše delo je, da je vedno živ in svež prepir, ki nas razjeda. Na vse drugo pa ne mislimo in zato je tudi naše gospodarsko stanje vsako leto slabše. Samo pomislimo, kaj smo že nekoč imeli, kako cvetoči so bili naši denarni zavodi in kako je danes vse pri tleh.
Morda le ne bi bilo tako napačno, če bi se manj medsebojno prepirali in bolj mislili na svoje blagostanje!
Obišiite
VI. mariborski
Od 31. julija do 8. avgusta 1937.
(50 % popust a
na železnicah in parobrodih od 29. julija do 10. avg.)
Velika gospodarska in kulturna revija!
Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmet. razstava - Prva fito-patološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina - Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Akvaristična, kuncerejska, golobarska razstava - Razstava malih živali - Modna revija - Mednarodni plesni turnir - »Sen kresne noči“ na prostem - Koncerti - Kongresi - Športne prireditve - Veselični park na razstavišču i. t. d
Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo
Konkurzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Ivana Lampreta v Ljubljani. Poravnalni sodnik dr. Šenk, poravnalni upravnik advokat Zdena Brejčeva. Narok za sklepanje poravnave dne 1. septembra ob pol 9. Rok za ogla-sitev do dne 24. avgusta.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju krojaškega mojstra Jakoba Kelca v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Lešnik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Ravnik. Narok za sklepanje poravnave dne 23. avgusta ob 9. Rok za oglasitev do 15. avgusta.
Zunanja trgovina
lanskim povečal od 1227 na 1308 milijonov rubljev. Izvoz je znašal 634, uvoz pa 674 milijonov rubljev. Značilno je, da dosega izvoz gotovih izdelkov že 77'2% vsega ruskega izvoza.
Doma in po svete
Kliring s Francijo se do septem bra ne bo odpravil, kakor poroča »Jugoslo venski Kurir«. Vplačeval se bo še naprej po starem načinu. Vprašanje kliringa se bo rešilo ob reviziji trgovinske pogodbe s Francijo.
Ceno pšenice je določil upravni svet praške žitne družbe pri nakupu na 164 Kč, minus 4 Kč odbitka, pri prodaji pa na 182'50 Kč. Nakupna cena za rž je določena na 135 Kč.
Goring je izjavil zastopnikom nemške industrije, da je ustanovil novo družbo za izkoriščanje ležišč železne rude. Družba se bo imenovala »Državne tvorniče za rudnike in tvorniče železa Hermann Go ring« v Berlinu. Družba bo postavila nove tvorniče v vseh krajih kjer se nahaja železo.
Francoski uvoz se je v letošnjem prvem polletju v primeri z lanskim povečal za 8,3 na 20,28 milijarde frankov, istočasno pa se je tudi francoski izvoz povečal za 3,8 na 11 milijard frankov. Francoska trgovinska bilanca je torej bila letos deficitna za približno 9 milijard, dočim je bila lani samo. za 4,8 milijarde frankov.
Obseg ruske zunanje trgovine se je v prvem polletju v primeri z
Patriarh Varnava bo pokopan na stroške cerkve. K večnemu počitku bo položen v cerkvi sv. Save. Ustanovila sta se dva odbora, ki vodita vse priprave pogreba. Pogreb bo veličasten. Ves čas prihajajo tisoči in tisoči vernikov v Saborno' cerkev, kjer leži truplo blagopokoj-nega patriarha in se poslavljajo od patriarha.
Zveza trgovskih združenj v Beogradu je imela komemorativno sejo v čast spominu na patriarha Varnavo. Spominski govor je govoril predsednik Nedeljko Savič. Sklenjeno je bilo, da bodo na dan pogreba vse trgovine zaprte.
Drugi namestnik staroste Sokola Paunkovič je bil sprejet od kneza-namestnika v daljši avdienci.
Znanstvenemu društvu za humanitarne vede v Ljubljani je odobril ministrski svet podporo 100.000 din.
Izdelan je bil načrt zakona o zi vilih ter splošnih življenjskih potrebščinah ter izročen vsem pristojnim ministrstvom v izjavo.
Oddelek za trgovino, obrt in industrijo banske uprave v Ljubljani se je preselil iz dosedanjih prostorov v Knafljevi ulici na Erjavčevo cesto št. 12, pritličje. Stranke se bodo sprejemale samo od 10. do 12. dop.
Lovska razstava v Zagrebu je
podaljšana do 1. avgusta.
Novi moderni hotel v Splitu
»Ambasador« bo otvorjen dne 1. avgusta.
Nova gimnazija se pospešeno gradi na Cetinju ter bo ena naj lepših palač mesta.
Višnja gora si je zgradila svoje lastno moderno kopališče. Zagreb ški listi objavljajo to vest. in napadajo zagrebško občino, kako to da ni mogla zagrebška občina storiti to, kar je storila mala Višnja gora.	, ,	.
Stavka skopljanskih natakarjev se je končala z neuspehom. Delodajalci niso hoteli pristati niti na sklenitev kolektivne pogodbe.
Na licitaciji za povečanje in modernizacijo beograjske klavnice e zmagala neka nemška tvrdka.
Zaradi pomanjkanja modre galice se plačuje v Srbiji ta tudi po 8 do 10 din za kg. Srbski kmetje so se zato pritožili na ministrstvo. Ker ima tvornica »Zorka« v Subotici v zalogi 25 vagonov modre galice, je sedaj kmetijsko ministrstvo odredilo, da mora tvornica proda-‘ati modro galico po 6 din za kg, n sicer franko katera koli postaja v Srbiji.
Zaradi velikega dovoza dinj na
beograjski trg je padla njih 'cena na 150 din za 100 kosov. Proizva-alci so zaradi tega velikega padca obupani in pravijo, da jih dinje veljajo po 300 do 400 din za 100 kg.
V Šibeniku se je zaradi dviga cene žita podražil črni kruh na
'50, beli pa na 4 din za kg. Ameriški zunanji minister Hull e izjavil, da sprejema predlog belgijskega kralja, da se ustanovi mednarodni odbor za proučevanje gospodarskih vprašanj. Bil bi vesel, je nadalje izjavil Hull, če bi v vseh prestolnicah in v vseh zunanjih ministrstvih posvečali večjo pažnjo gospodarskim vprašanjem.
Na svetovni konferenci krščanskih cerkev v Oxfordu v Angliji so mnogi govorniki govorili tudi o trpljenju krščanskih cerkev v Rusiji, Etiopiji in Nemčiji. V Nemčijo bo odpotovala posebna deputacija, da izroči nemški evangeljski cerkvi poslanico svetovne konference.
Znani polkovnik De la Rocque e izjavil, da ne bo tožil svojih klevetnikov. (Ti so namreč trdili, da 'e prejemal denar od nekih političnih skupin.)
Vojnico je vpeljala Nemčija za vse, ki niso odslužili dveletnega vo-aškega roka. Oproščeni so vojnice samo oni, ki nimajo več ko 224 mark letnega dohodka. Vojniča je precej visoka ter je progresivna. More znašati tudi polovico vsega dohodka.
Po informacijah skandinavskega tiska je bilo v zvezi z zadnjimi dogodki v Rusiji izključeno iz komunistične stranke 750.000 članov, to e ena cela četrtina.
Republika San Salvador je izstopila iz Zveze narodov.
Za nove vojne ladje USA je dovoljen naknadni kredit 50 milijonov dolarjev ter še posebni kredit 10 milijonov, če bi se med gradnjo cene zvišale.
Davčni dohodki češkoslovaške so znašali v prvem polletju 4729 milijonov Kč, za pol milijarde Kč več ko lani.
Trajanje svetovne razstave v Parizu bo najbrže podaljšano še v 1. 1938.
Razbojniki v žandarskih oblekah,
ki so plenili v Podravini in ki so prišli baje s štajerske, so bili od orožnikov in kmetov obkoljeni blizu Koprivnice ter aretirani.
V Stragarjih blizu Kragujevca je eksplodiralo 45.000 kg smodnika. Najbrže se je smodnik zaradi vročine vžgal sam od sebe. Učinek eksplozije je bil silovit. Vojak, ki je bil pred skladiščem na straži, ie bil ubit. škodo cenijo na 10 milijonov din.
Sreča je vzela srečnim najdite-ljpm zlatega zaklada v Panami razsodnost. Nastali so med njimi prepiri in Amerikanec je hotel Nemca, ko je ta skušal ukrasti nekaj zlata, ustreliti. To se mu sicer ni posrečilo, Nemec pa je bil tako razburjen, da se je sam umoril. Tretji najditelj zaklada pa se je izgubil.
Radie Ljubljana
1AUI—»
Četrtek, dne 29. julija. 12.00: Operna glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Foster: Melodije z juga, valček (orkester) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 20.30: Koncert spevov in dvospevov: gg. Jože Go-stič in Marjan Rus — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Trio mandolin (Antunovič, Priv-šek, Haršlag).
Petek, dne 30. julija: 12.00: Po naših domačih stezicah (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Koncert oddelka godbe »Sloge« — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Ljudski glasbeni instrumenti (dr. Božidar ši-rola) —	19.50:	Zanimivosti —
20.00: Plošče — 20.10: žena in šport (gdč. Iva Pregelj) — 20.30: Pevski koncert g. Mirka Dolničarja, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek—21.15: Parma: Ksenija (opera na ploščah) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.