Znanstvena razprava GDK: 221.4 + 902. (497.12 * 12 Lehen na Pohorju) Prebiralni gozd in prebiramo gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju Selection forest and selection forest nwn.agement: case exmnple: Lehen on Pohorje Ljuban CENČIČ~ Izvleček Cenčič, L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju . Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9 . V slovenščini , z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 20. Prevod v angleščino: Jana Oštir. V prispevku so prikazani rezultati analize razvoja Pogačnikovih prebiralnih gozdov v Lehnu na Pohorju od leta 1909 do 1992, ter razvoj gojenja gozdov na območju Lehna. Gozdove v gospodarski enoti Lehen smo zaradi dokumentiranega razvoja Pogačnikov ih gozdov izbrali kot reprezentanti ven primer jelovih gozdov za celotno Dravsko Pohorje. Prebiral no gospodarjenje, ki je bilo v povojnem obdobju prevladujoč način gospodarjenja, je danes v gozdarski praksi zapostavljeno. Opredeljena je primernost prebiralnega gospodarjenja na Dravskem Pohorju. Podani so napotki za usmerjanje prihodnjega razvoja gozdov na rastišču Gali o rotundifolii-Abietetwn. V jelovjih na Dravskem Pohorju je primerna le sproščena tehnika gojen ja gozdov, v okviru katere bosta imela zaradi ekologije teh rastišč osrednje mesto negovalno prebiralno gospodarjenje ter skupinsko­ postopno gospodarjenje. Ključne besede: Pohorje, Lehen, gozdni posestnik, Pogačnik Edvard, jelov gozd, prebiralno gospodarjenje, razvoj sest~jev, zgodovina gozdarstva, gospodarjenje z gozdom. Abstract Cenčič, L.: Selection forest and selection forest management: case ex.ample: Lehen on Pohorje. Gozdarski vestnik, Vol. 60/ 2002, No. 7-9. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 20. Translated into English by Jana Oštir. The article presents the results of an anaJysis of the development of the "Pogačnik" forests at Lehen on Pohorje from 1909 to 1992, and of the development of silviculture in the Lehen area. The forests in the management unit Lehen have been chosen asa representative example of silver-fir forests for the whole Dravsko Pohorje, owing to the well documented development of the "Pogačnik" forests. Selection management, which was the prevalent management system after World War Il, is neglected in contemporary forestry practice. The author explains the suitability of selection forest management on Dravsko Pohorje. He al so provides ad vice and instructions for guiding and managing future forest development on the site unit Galio rotundifolii­ Abietetum. In the silver fir forest s of Dravsko Pohorje, only the free silvicultural system is appropriate. Due to the ecology of the sites, the major roles in the free silvicuhural framework will be assumed by selection management and the group irregular shellerwood system. Key words: Poh01je, Lehen, Pogačnik Edvard. silver fir forests, selection management, forest stand development, forestry history, forest management. 1 UVOD Jelovja na nekarbonatni podlagi so dominantna kategmija gozdov na Dravskem Pohmju. Zavze­ majo osrednji kompleks Dravskega Pohmja na površini 10.700 ha. Ekonomski pomen teh gozdov je bil v preteklosti izjemen. Tudi danes je ta kategorija gozdov ekonomsko zelo pomembna. Med jelovji na Dravskem Pohorju je daleč najpomembnejše rastišče Galio rotundifolii­ Abietetum (v nadaljevanju DA). Proizvodna sposobnost rastišč na Dravskem Pohmju je najslabše izrabljena prav v gozdovih na jelovih rastiščih (CENČIČ 2000). Tekoči volu­ menski prirastek teh rastišč dosega le 68 o/o proizvodne sposobnosti rastišč, ki imajo največjo proizvodno sposobnost in zavzemajo v skupni površini gozdov na Dravskem Pohmju največji delež. Slaba izkoriščenost zelo visoke proizvodne 388 sposobnosti rastišč v jelovjih na nekarbonatni podlagi (predvsem DA) kaže tudi na probleme, ki so se nakopičili v teh gozdovih. Za jelovja na nekarbonatni podlagi želimo ugotoviti razvojne značilnosti ter opredeliti možnosti usmerjanja razvoja teh gozdov v prihod­ nosti. Predvsem želimo razrešiti dilemo, ali je prebiralno gospodarjenje, ki je bilo v povojnem obdobju prevladujoč način gospodarjenja in je danes v aktualni gozdarski praksi zapostavljeno, primeren način gojenja teh gozdov. Kot reprezen­ tantiven primer jelovih gozdov za celotno Dravsko Pohorje smo zaradi dokumentiranega razvoja Pogačnikovih gozdov in druge obsežne dokumen­ tacije izbrali gozdove v gospodarski enoti Lehen. * mag. L. C. , univ. dipl. inž. gozd ., ZGS , OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SLO GozdV 60 (2002) 7-9 Cenčič , L. : Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju Pogačnikov gozd v Lehnu ima na Pohorju 3 PREDMET RAZISKAVE najdaljši dokumentiran razvoj. Gre za primer prebiralnega gospodarjenja z avtohtono obliko kontrolne metode, ki ga lahko postavimo ob bok takratnemu najbolj naprednemu prebiralnemu gospodarjenju v Franciji in Švici. Pogačnikov prebiralni gozd z velikim prirastkom, bujnim naravnim pomlajevanjem in dokumentirano tradicijo je kasneje postal predmet posebnih preučevanj (izločitev gozdov za raziskovalni objekt leta 1948 in ustanovitev GE Lehen za raziskovalni objekt leta 1950) ter vzor povoj nemu gospodarjenju z gozdovi. Hkrati želimo, da bi pričujoča raziskava prispevala k splošni popularizaciji pozitivnih vrednot naše gozdarske preteklosti na Pohorju, kot so: trajnostno orientirano kmečko gospoda1jenje z gozdovi, primer avtohtone uporabe kontrolne metode na Pogačnikovem posestvu ter ureditev raziskovalnega gozda v Lehnu na Pohorju. 2 METODE DELA Raziskava temelji na podatkih o odsekih, ki so najnižja ureditvena enota. Razvoj Pogačnikovih prebiralnih gozdov v Lehnu smo prikazali za obdobje od leta 1909 do leta 1992. Analizirali smo oddelke 1-4 in 7-14. Analiza ne vključuje oddelka 5, v katerem je večji enodobni sestoj, ter oddelka 6, v katerem je sestoj, ki je nastal na opuščenem pašniku. Za leto 1909 so zajeti le oddelki 1-4 in 7- 9. Za analizo razvoja teh gozdov smo uporabili: • Pogačnikovo dokumentacijo o gospoda1jenju in razvoju gozdov do leta 1948, kot jo je uredil Gozdarski inštitut Slovenije (GIS); • podatke GIS ter meritve in evidenco gozdno­ gospodarskih načrtov po letu 1948 . Na ravni celotne GE Lehen na Pohorju smo analizirali razvoj prebiralnih gozdov. V podrobnejšo analizo razvoja prebiralnih gozdov smo od 37 odsekov, ki so bili v načrtih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) za GE Lehen uvrščeni v gospodarski razred prebiralnih gozdov, zajeli le 25 odsekov, ki so imeli večino obdobja 1956-1992 prebiralno zgradbo. Za analizo smo uporabili podatke in evidence iz načrtov gospodarske enote. Skupna površina anahziranih prebiralnih sestojev je bila povprečno 252 ha. GozdV 60 (2002) 7-9 Predmet raziskave so Pogačnikovi prebiral ni gozdovi v Lehnu na Pohorju in prebiralni gozdovi celotne gospodarske enote Lehen, ki leži na delu območja katastrske občine Lehen. Preteklo gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohorju je vplivalo tudi na stanje in razvoj gozdov v Lehnu. Povojna usmeritev slovenskega gozdarstva, v kateri je bilo prebiralno gospodarjenje sprejeto za glavno obliko gospo­ darjenja, je spodbudilo takratne vodilne slovenske gozdarske strokovnjake k raziskovanju prebiralnega gospodarjenja. Gozdarski inštitut Slovenije je pod vodstvom V. Tregubova izbral pet raziskovalnih objektov (vzomi prebiralni gozdovi) za preučevanje prebiralnega gospodarstva (TREGUBOV 1950). Objekti so bili izbrani na silikatni podlagi in na visokem Krasu. Med temi objektije p1ipadlaosrednja vloga bivšim gozdovom Edvarda Pogačnika v Lehnu na Pohorju. Pogačnikovim gozdovom ( 195 ha) so priključili še nekaj sosednjih razlaščenih gozdnih posestev (241 ha) ter oblikovali gozdnogospodarsko enoto Lehen, ki je bila leta 1950 z odločbo ministra za gozdarstvo razglašena za raziskovalni objekt Inštitula za gozdno in lesno gospodru-stvo Slovenije za znanstveno preučevanje prebiralnih gozdov po kontrolni metodi gospodarjenja. Gospodarska enota Lehen leži v osrednjem delu Dravskega Pohorja na nadmorskih višinah med 450 in Ll50 m. Velika večina gozdov je v montanskem vegetacijskem pasu. Zaradi razmeroma izenačenih ekoloških razmer je vegetacijska podoba gozdnih rastišč v GE Lehen dokaj enotna. Prevladujeta rastišči jelovega gozda s praprotmi (Galio rotundi­ folii-Abietetum), ki obsega 52 % površine enote in pohorskega gorskega bukovega gozda ( L-F var.geogr. Cardamine trifolia abietetosum). Ostale gozdne združbe so manj razši1jene, saj obsegajo le 13 % površine enote. Po podatkih gozdnogospodarskega načrta enote Lehen za obdobje 1967-76 je bilo prebiral nih gozdov 380 ha ali 87 %, uvrščeni so bili v obratovalni razred A (prebiralni gozdovi). Razen Pogačnikovega posestva je bilo v sestavi GE Lehen še nekaj razla~čenih posestev. Podoba teh prebiralnih sestoj ev je bila precej raznolika ter je ob razlastitvi odražala značilnosti gospodatjenja v preteklosti. Sestoji, ki so nastali pretežno s pogozditvijo ali zaraščanjem opuščenih kmetijskih površin, so bili uvrščeni v obratovalni razredE (enodobni gozdovi). Leta 1967 je bila njihova površina 58 ha. 367 l i r f f d 3 Cen č ic, L. : Prebiral ni gozd ln prebiral no gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju 4 RAZVOJ GOSPODARJENJA V POGAČNIKOVIH GOZDOVIH Dobo intenzivnega gospodarjenja v jelovjih na Dravskem Pohorju lahko razdelimo na tri tipična obdobja (CENČIČ 2000, 2002). Prvo obdobje, ki traja od zaključka fevdalnih odnosov do konca 2. svetovne vojne, je obdobje kmečkega prebiranja. Drugo obdobje od leta 1948 do konca šestdesetih let je obdobje prebiral nega gospodatjenj a. Za tretje obdobje, od konca šestdesetih Jet do leta 1990, je značilen prehod na skupinsko-postopno gospo­ darjenje; to je obdobje opuščanja prebiralnega gospodarjenja. V Pogačnikovih gozdovih in gozdovih GE Lehen na Pohorju ugotavljamo podoben razvoj gozdno­ gojitvene misli kot na širšem območju Dravskega Poh01ja. Za gospodarjenje z gozdovi v Lehnu so značilna tri obdobja: • obdobje Pogačnikovega gospodmjenja od leta 1906 do druge svetovne vojne; • obdobje raziskovalnih del in gozdnogospo­ darskih načrtov IGLG ( 1948-1982); • obdobje po letu 1982, ki nastopi zaradi spremembe koncepta gospodarjenja z gozdovi v gospodarski enoti Lehen. 4. 1 Edvard Pogačnik in njegovo gospodarjenje z gozdovi Edvard Pogačnik se je rodil kot kmečki sin 17. ap1ila 1877 v Cerknici. Bil je bančni uradnik. Leta 1906 je kupil v Lehnu na Pohorju tJ.i nekdanja kmečka gozdna posestva s skupno površino 128 ha. Leta 1918 je dokupil še nekdanje Ambroževo posestvo s površino 67 ha ter tako zaokrožil svoje 195 ha veliko gozdno posest v Lehnu. Les iz svojih gozdov je predeloval na dveh žagah venecijankah. V letu 1934 je nad Podvelka zgradil tovarno lepenke in Iesovine, ki pa v glavnem ni predelovala lesa iz Lehna. V tovarni lepenke je zaposloval od 120 do 130 delavcev, pri gozdnih delih in na žagah pa je bilo zaposlenih okoli 30 stalnih delavcev (Gozdnogospodarski načrt.. . Lehen ... 1967). Nekaj let preden je Pogačnik kupil posestvo v Lehnu, je moral rešiti problem, kako gospodariti z gozdom v Menišiji blizu Cerknice. Pogačnik (1947) navaja, da je kot nestrokovnjak v strokovnih knjigah zaman iskal navodila, kako gospodariti z gozdovi 368 Slika 1: Edvard Pogačnik iglavcev, kjer niso primerne sečnje na golo. Z opazovanjem gozdov je p1išel do spoznanja, da je uspeh možen le, če se na dani površini vzgoji čim več zdravih dreves z dobro rastjo. Preptičan je bil, daje le s prebiralno sečnjo mogoče trajno in postopno odstranjevati bolna in slabo rastoča drevesa. Na začetku prejšnjega stoletja je lahko le v kmečkih gozdovih našel vzor za prebiralno gospodmjenje. Pogačnik ni bil gozdarski strokovnjak in kot tak ni poznal teorije prebiralnega gospodatjenja, ko je uvedel na svojem posestvu prebiral no gospodmjenje in kontrolno metodo. Po več kakor petindvajsetih letih prebiranja na osnovi kontrolne metode je dobil v roke nemški prevod Biolleyeve knjige o kontrolni metodi-Die Forsteinrichtung auf der Grundlage der Erfahrung und insbesondere das Kontroll­ vofahren, ki je bila natisnjena leta 1923. Ugotovi] je, da je njegov način gospodarjenja skladen z Biolleyevo metodo. Ko je leta 1906 Pogačnik kupil gozdno posestvo v Lehnu, je bilo stanje gozda precej slabo. Pred približno 30 leti je bilo posekana skoraj vse kvalitetnejše drevje, nato pa je bil gozd prepuščen naravnemu razvoju. Pod posameznimi košatimi drevesi se je bohoti lo pregosto mladje, grmovje ter površine zapleveljene z robido . Iz strukture GozdV 60 (2002} 7-9 Cenč ič , L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju Sl ika 2: Lehen na Pohorju. takratnih sestojev lahko sklepamo, da so pre­ vladovali mladi sestoji. Leta 1946 so Pogačniku na osnovi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji posestvo odvzeli. Leta 1948 je Gozdarski inštitut Slovenije osnoval raziskoval-no postajo, ki je imela prostore v Pogačnikovi vili v Lehnu, ter postavil Edvarda Pogačnika za njenega vodjo. Po smrti E. Po­ gačnika, l . novembra 1962, in odprodaji sta­ novanjske hiše je bila raziskovalna postaja ukinjena, ne pa tudi raziskovalni objekt. Po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji (1991) je bilo posestvo Edvarda Pogačnika v Lehnu vrnjeno njegovim dedičem. V nadaljevanju navajamo kratek opis Pogač­ nikovega gospodarjeJ~a z gozdovi: • Prvi ukrep po prevzemu posestva v Lehnu je bil enak kakor na Notranjskem; odstranil je večino bolnega in slabega drevja. S tem je izvedel sanitarno funkcijo prebiranja, ki je bila zaradi dolgega obdobja, ko se v sestojih ni ukrepalo, najbolj potrebna. • Po odstranitvi večine nekvalitetnega in bolnega drevja je zaradi spremljave razvoja gozdov Pogačnik notranje razčlenil svoje gozdove na oddelke (»dele«). Meje oddelkov so bile naravne GozdV 60 (2002) 7-9 (grebeni, potoki, poti) ali pa so potekale po mejah parcel. Pogačnik notranje razčlenitve svojih gozdov ni bistveno spreminjal. Današnja členitev oddelkov se razen v prvotnih oddelkih 5, lO in li sklada s Pogačnikovo razdelitvijo. • Pogačnik je po oddelkih izvajal me1itve sestojev s polno premerbo. Meritve oddelkov so si sledile v obdobjih orl 7 do 15 let. Prvo meritev leta 1909 in zadnjo leta 1938 je izvedel v enem letu. Vmesne me1itve je izvajal več let. Lastnik je prernere meril v višini 2m od tal, na sredini prvega hlada. Meritveni prag leta 1909 in 1938 je bil 13 cm, pri vmesnih meritvah pa 26 cm. Najbolj popolna je meritev iz leta 1938, ko so izkazane vse drevesne vrste. Pri predhodnih me1itvah sta jelka in Sinreka izkazani skupaj, za ostale drevesne vrste pa ni podatkov. Opisani način meritev sestojev otežuje natančnejše vrednotenje podatkov tega pionirskega dela na področju kontrolne metode na Pohol]u. Lesno zalogo je Pogačnik izračunaval po lastnih lokalnih deblovnicah, ki so izkazovale neto lesno maso glede na premere drevja na višini dveh metrov. • Pogačnik je na svojem posestvu v Lehnu posvečal posebno skrb neprekinjenemu pomla­ jevanju gozdov, torej funkciji pomlajevanja. Ni izvajal posebnih ukrepov za pomlajevanje, ampak 369 1 1 Slika 3: Prebiralni gozd na Pogačnikovem posestvu v Lehnu. je spontanemu pomladku omogočil razvoj . »Ako ni v neposredni bližini dovolj zdravega mlaja, je bolje pustiti taka (poškodovana in nekvalitelna) drevesa. kol tvegati razvoj ostroge ali grmovja. V enem prihodnjih obhodov bo podmladek že na razpolago.<< ... »Posekajo se zdrava drevesa. ne glede na debelino, ako že ovirajo rast več zdravih mladih dreves pod njimi ... « (POGAČNIK 1947). Gozdne delavce je stimuliral, da so pri sečnji in spravilo pomladek čim manj poškodovali. Veje so morali zlagati na kupe ob deblih stoječih dreves, da niso ovirale razvoja pomladka. • S številnimi poskusi je ugotovil, da je najpiimernejša obhodnjica 4 do 5 Jet. • Pogačnik je zagovmjal, da so za prebiranje najbolj ptimcrni gozdovi jelke ali jeJ ke s primesjo smreke. Listavci, pomešani med smreko in jelko, so dobrodošli. Večji delež listavcev pa ni zaželen. • Optimalna lesna zaloga, ki jo je Pogačnik določil za svoje gozdove v Lehnu, je 240-300 m~/ ha: »Pri večji lesni zalogi in prevelikem številu debelih dreves ni mogoče odgajati dovolj zdravega podmladka v potrebni starostni razporeditvi« (POGAČNIK 1947). Glede na sicer nizko določeno optimalno "lesno zalogo je bil ciljni premer drevja (50 cm) ustrezno določen. Drevesa nad 50 cm je posekal, ker bi sicer po sečnji debelih dreves nastale 370 prevelike vrzeli, na katerih bi se utegnila razviti rob ida. • Vodil je natančno evidenco o posekanem drevju nad 26 cm premera. Lesno maso pose kane ga drevja je ugotavljal po istih deblovnicah, kot jih je uporabljal za polno premerbo. Na osnovi polne izmere drevja .in evidence posekanega drevja je prirastek ugotavljal po kontrolni metodi . Tako ugotovljeni prirastek je predstavljal neto p1irastek smreke in jelke premera nad 26 cm. Pogačnik se je do takšnih rezultatov lahko dokopal s tem, da je kmečko prebiranje ople­ menitil z lastnimi spoznanji, ki jih je pridobil z dolgoletnimi izkušnjami ter s kontrolno metodo, ki jo je samostojno razvil, neodvisno od Biolleya. Pogačnikovo prebiralno gospodarjenje je po­ memben pojav v obdobju kmečkega prebiranja na območju Dravskega Pohmja. Zaradi svoje vsebine pa to obdobje znatno presega. Pogačnikov prebiralni gozd z velikim prirastkom, bojnim naravnim pomlajevanjem in dokumentirano tradicijo je šele kasneje postal predmet posebnih preučevanj (izločitev gozdov za 'raziskovalni objekt leta 1948 in ustanovitev GE Lehen za raziskovalni objekt leta 1 950) ter vzor povoj nemu gospodmjenju z gozdovi. GozdV 60 (2002) 7-9 Cenčič , L.: Prebiralni goz:d in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju 4. 2 Raziskovalna dela in gozdnogospodarski načrti IGLG Gozdarski inštitut Slovenije je po izločitvi gozdov v Lehnu za raziskovalni objekt leta 1948 začel z ureditvenimi deli. Začeli so izvajati polno premerbo sestojev pod vodstvom V. Tregubova. V letih 1948 in 1949 so premerih Pogačnikove oddelke, do leta 1953 pa so izvedli premerbo celotne gospodarske enote. Do izdelave načrta pa je prišlo šele leta 1956, ko so pod vodstvom M. Čokla izvedli terenska dela potrebna za izdelavo načrta. Načrt za obdobje 1957- 1966 je izdelal M. Čokl, ki je izdelal še dva obnovitvena načrta za obdobji 1967-1976 in 1977- 1986. Ti načrti, zlasti prvi in drugi, v marsikaterem pogledu znatno presegajo nivo običajnih gozdno­ gospodarskih načrtov. Glavni namen izločitve raziskovalnih gozdov v Lehnu je bil » ... dognati tisto obliko in tisti način gospodarjenja s prebiralnimi gozdovi jelke in smreke na severni strani Pohmja, pri katerih je pričakovati čim večji donos teh gozdov« (ČOKL 1967). Gozdovi v Lehnu niso bili samo raziskovalni objekt, temveč so bili hkrati tudi gospodarski gozdovi, s katerimi je gospodarila Gozdno gospodarstvo Maribor po predpisih gospodarskega načrta, ki gaje izdelal ali odob1il Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Zato je bila glavna usmeritev gospodarjenja prevedba gozdov v čim donosnejše prebiralno obliko (ČOKL 1959). V nadaljevanju bomo iz prvih treh povojnih načrtov navedli le tiste poglavitne značilnosti načrtov, usmetitve in določbe za gospodarjenje ter rezultate raziskav, ki se nanašajo neposredno na gospodatjenje z gozdovi: • Podrobno je bila analizirana zgodovina gospodatjenja z gozdovi v enoti, zlasti kompleks Pogačnikovih gozdov. Gozdove so podrobno geološke (V. Gregorič), pedološko (M. Kodrič), fitocenološko (V. Tregubov in M. Župančič) in sestojno kartirali (V. Tregubov). • Določili so boniteto gozdov (Gozdno­ gospodarski načrt... Lehen ... 1959 in 1967), homogenost sestojev glede na variabilnost te­ meljnice in delež jelke po odsekih ter kvaliteto drevja in zdravstveno stanje sestojev po odsekih (Gozdnogospodarski načrt.. . Lehen ... 1959). • Lesno zalogo v sestojih so ugotavljali s polno premerbo vseh odsekov razen mladih enodobih GozdV 60 (2002) 7-9 sestojev. Meritve so bile v letih od 1948 do 1953, 1956, 1966, 1976. Prirastek je bil praviloma ugotovljen po kontrolni metodi. • Sestoje so uvrstili v dva obratovalna razreda 1 : v obratovalni razred prebiralnih sestojev (razredA) so uvrstili vse sestoje razen izrazito enodobnih sestojev. V prebiralne sestoje so bili uvrščeni tudi enomerni sestoj i. V obratovalni razred enodobnih sestojev (razred B) so bili uvrščeni umetni nasadi ter poraščeni pašniki. Analize stanja in razvoja gozdov ter smernice in načrt za gospodarjenje so bili podani po teh dveh obratovalnih razredih, ki ·pa nista dobro odražala značilnosti posameznih rastišč in sestojev. • Poseben poudarek je bil posvečen ugo­ tavljanju uravnovešenosti prebiralne strukture prebiralnih sestojev. Uravnovešeni prebiralni sestoji so bili tisti, pri katerih je bila vrast dreves v posamezne debelinske stopnje iz nižjih debe­ linskih stopenj večja, katje bilo preraščanje dreves v višje stopnje. Če pa je bilo preraščanje dreves večje od vrasti, je bila prebiralna struktura sestaja neuravnovešena. Na tej podlagi so lahko šablonsko določili uravnovešen posek, to je posek, pri katerem se struktura sestojev ne bi spremenila. Analiza sestojev v letu 1956 je pokazala, da sestoji niso bili uravnovešeni. V večini oddelkov je primanjkovalo tankega drevja, viški drevja pa so bili v srednjih debelinskih razredih, zato so torej ti sestoji imeli značilnosti enomerne strukture. V nekdanjih Pogačnikovih in Tavžičevih gozdovih je bila prebiralna struktura ustreznejša. • Določitev višine optimalne lesne zaloge in njene strukture za prebiralne sestoje je bil eden od osnovnih raziskovalnih ciljev, vendar tega dejansko niso ugotovili. Zgolj za orientacijo so določili višino optimalne lesne zaloge po Susmelovem pravilu (Gozdnogospodarski načrt... Lehen ... 1967), ki bi naj znašala v obratovalnem razredu prebiralnih gozdov v povprečju 376 m 3 /ha. • Za enodobne sestoje je bila predvidena premena v skupinsko-raznodobno zgradbo, ki bi se naj pričela pri sestojni starosti 80 let, s pomladitveno dobo 40 Jet. Kot uvod v pomladitev teh sestojev je bilo predvideno presvetlitveno redčenje. Če skupinsko-raznodobna oblika ne bi 1 V načrtih se uporablja terrnin »gospodarski razred«, vendar sta po vsebini to obratovalna razreda. Zato tudi uporabljamo termin obratovalni razred. 371 1 1 Cenčič, L. : Prebiralni gozd ln prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju ustrezala, bi nadaljevali s premene v prebiralne sestoje. V mlajših enodobnih sestojih je bilo predpisano izbiralno redčenje . • Množično propadanje jelke je po letu 1960 nezadržno napredovalo, tako da je ta pojav tudi na Pohorju postal izreden gojitveni in gospodarski problem, ki je ogrozil trajnost gozdov. V nobenem od načrtov ni bil ta pojav temeljiteje ovrednoten ali opisan. V načrtu za obdobje 1977-1986 je naveden kot eden od ciljev gospodarjenja, da je potrebno pospeševati smreko kot vitalnejšo drevesne vrsto. Navedeno je tudi, da » .. .je računati z nadaljnjim pešanjemjelke kot glavne graditelj ice prebiralnih sestojev.« (Gozdnogospodarski načrt.. . Lehen ... 1979, str. 16). Podrobnejših smernic glede ukrepanja v hirajoč ih jelovih sestoj ih v načrtih ni bilo. • Od sredine šestdesetih let je zaradi izjemnega obsega hirajočih jelk predstavljal znaten delež sečnje v gozdovih enote odstranjevanje oslabelih dreves ter sanitarna sečnja, ne glede na gojitveni pomen posameznih osebkov. Zaradi »izgube« evidence sečnje je težko oceniti, ali je močno preseganje etata v obdobju 1967-1976 bilo vsaj deloma upravičeno zaradi sušen ja jelke ali pa gre v celoti za nedopustno špekulacijo v raziskovalnem gozdu. Ker optimalna lesna zaloga ni bila določena, je bil generalni cilj v vseh načrtih ohraniti ali izboljšati obstoječo prebiralno strukturo pri obstoječih lesnih zalogah. Šele ko bi dosegli uravnovešene strukture sestojev, bi lahko ugotovili njihovo kvaliteto in proizvodno sposobnost ter prešli v iskanje novih ustreznejših oblik teh prebiralnih sestojev. Tak cilj je odraz mehanističnega in numeričnega gospo­ darjenja. Zasledovati uravnoteženo strukturo sestojev kot cilj je zgrešeno, saj gre v prebiralnem gozdu za dinamično , stalno spreminjajoče se ravnotežje med lesno zalogo, pomlajevanjem, deležem debelega drevja, drevesne sestavo in možnosto preslojevanja (BONČINA 1992). 4. 3 Sprememba koncepta gospo­ darjenja z gozdovi v gospodarski enoti Lehen po letu 1982 Gospodarjenje z gozdovi v enoti s sečnjo dreves v zgornjem sloju ter močnim preseganjern etata v obdobju 1967-1976, ko je bila sečnja znatno večja 372 od tekočega prirastka, je z izredno močn im pojavom sušen ja jelke privedlo do naslednjega stanja gozdov: sestoji so postali na večjih površinah vrzelasti, mreža nosilcev funkcij se je osiromašila, sprožena je bila obnova sestojev s smreko, populacija jelke je bila vrednostno in fiziološko osiromašena, nastale so površine z bujno razvito pritalno vegetacijo. Takšen razvoj gozdov je seveda oddaljevanje od idealnih prebiralnih sestojnih zgradb ter je narekoval preusmeritev v načinu gospodmjenja. Na osnovi dogovora strokovnjakov Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete in Gozdnega gospodarstva Maribor je Biotehniška fakulteta izdelala Spremembo gozdnogospo­ darskega načrta za gospodarsko enoto Lehen na Pohorju (1982) . Sprememba gozdnogospodarskega načrta je bila odmik od raziskovalnih ciljev, ki so bili zastavljeni v povojnem obdobju, ko je prebiralno gospodarjenje veljalo v Sloveniji za edino ustrezno obliko. Kritiko dotedanjega gospodarjenja ter usmeritev za bodoče gospodatjenje, ki sta bila podana v spremembi gozdnogospodarskega načrta, lahko strnemo v naslednje točke: • V gospodarskih načrtih IGLG so bili z izjemo enodobnih smrekovih sestojev vsi ostali gozdovi uvrščeni v enoten obratovalni razred prebiralnih gozdov z enotnim ciljem. V Spremembi načrta je bilo glede na specifične rastiščne razmere in razvojne procese sestojev oblikovanih sedem gospodarskih razredov. Za posamezne gospodarske razrede je bila opravljena analiza dinamike sprememb na osnovi podatkov treh povojnih načrtov in določeni diferencirani gozdnogojitveni cilji in smernice. • Zavrnili so do takrat uveljavljeno obliko prebiralnega gospodarjenja. Sprememba načrta je predvidevala uvajanje skupinsko-postopnega gospodarjenja in gojitvene prebiranje, kjer so bile zgradbe sestojev prebiralne. • Povečati bi bilo potrebno obseg obnove sestojev in gozdnogojitvenih del z ukrepi, kot so spopolnitve naravnega mladja, nega naravnega mladja ter nega umetno obnovljeni~ ali spopol­ njenih površin. • Za usmerjanje razvoja gozdov v skladu z oblikovanimi gozdnogojitvenirni cilji in smer­ nicami je bilo določeno detajlno gojitvene načrtovanje. GozdV 60 (2002) 7-9 Cenčič , L. : Prebiral ni gozd il) prebiral no gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju Gozdnogospodarski načrt za obdobje 1987-1996 je izdelalo Gozdno gospodarstvo Maribor. Cilji in smernice so bili po gospodarskih razredih obli­ kovani v skladu z usmeritvami območnega gozdnogospodarskega načrta in Spremembo gozdnogospodarskega načrta (1982). Dotedanji obratovalni razred A (prebiralni gozdovi) je bil razdeljen v tri gospodarske razrede s skupno površino 364 ha. Kljub temu da so bile prebiralne strukture sestojev še ohranjene, je bilo predvideno le skupinsko-postopno gospodarjenje. »Menjanje bil koncept gospoda1jenja v osnovi in prilagojen stanju gozdov - propadanju jelovih sestojev. Prebiralno gospodarjenje je bilo zamenjano s skupinsko-postopnim gospodatjenjem« (Gozdno­ gospodarski načrt.. . Lehen ... 1989, str. 35). Zaradi prevladujočega strokovnega mnenja o nepri­ mernosti prebiranja ter takratnega sistema izdelave gozdnogospodarskih načrtov, ki ni dopuščal pri opisovanju sestojev razvojnih faz različnih gojitvenih obratov v istem odseku, prebiralne zgradbe sestojev niso bile prikazane. Uvrščene so bile v različne razvojne faze. Normalna lesna zaloga je bila določena v višini 381 mJ/ha. Lesna zaloga Jesnoproizvodnih sestojev v enoti je bila 334 m 3 /ha. Lesne zaloge prvič niso bile ugotovljene s polno premerbo vseh sestojev. Leta 1986 je polna premerba zajela le 35 % gozdov v enoti (152 ha). Zaradi kontinuitete spremljave razvoja gozdov v enoti pa so bili leta 1992 izme1jeni sestoji, ki niso bili premetjeni leta 1986. Pri analizah v tej raziskavi smo uporabili podatke zadnje meritve. Do leta 1982 so dosledno prebiralno gospodarili (GORIČAN 1997). Po letu 1982 je Gozdni obrat Podvelka izvajal predvsem sečnjo slučajnih pripadkov zaradi še vedno močnega sušenja jelke. Po letu 1982 pa so redne sečnje izvajali predvsem v okviru skupinsko-postopnega gospodarjenja. Podobno kot na širšem območju Dravskega Pohorja po letu 1970 se tudi v GE Lehen prebiralno gospodarjenje ni uveljavilo, kljub temu da je generalna odločitev za prebiralno gospodarjenje na teh rastiščih povsem ustrezna. Celo v GE Lehen, ki je bil raziskovalni objekt za preučevanje prebiralnih gozdov, so opustili prebiranje ter prešli k skupinsko-postopnemu gozdnogojitvenemu sistemu. 5 RAZVOJ POGAČNIKOVIH PREBIRALNIH GOZDOV OD LETA 1909 DO 1992 Iz dokumentacije o gospodarjenju s SVOJlml gozdovi, ki jo je po 2. svetovni vojni Pogačnik izročil Gozdarskemu inštitutu Slovenije, je možno analizirati razvoj njegovih gozdov od leta 1909. 5. 1 Razvoj lesne zaloge Povprečna lesna zaloga prebiralnih sestojev se je v obdobju Pogačnikovega gospodarjenja od leta 1909 do leta 1948 povečala s 191 m 3 /ha na 303 m 3 /ha. Leta 1948 je bila povprečna lesna zaloga že višja od optimalne lesne zaloge, kot jo je opredelil Pogačnik (240-300 m 1 /ha). Od leta 1948 do 1966 se je hektarska lesna zaloga povečala od 303 na 404 m 3 /ha ali za 5,6 m.1fha letno. Razvoj lesne zaloge po letu 1967 ni potekal v skladu s ciljem, kot je bil opredeljen v Preglednica 1: Razvoj lesne zaloge in njene debelinske strukture ter sestave drevesnih vrst v Pogačnikovih prebiralnih gozdovih. Leto ugotavljanja: 1909 1938 1948/9 1956 1966 1976 1992 Lesna zaloga (m 3 /ha) 191 259 303 357 404 338 340 Število dreves (Niha) 684 668 596 614 579 431 356 Srednje drevo (m:~) 0,28 0,39 0,51 0,58 0,70 0,78 0,96 Delež I. d.r. v LZ 0,63 0,50 038 0,33 0,25 0,19 0,13 Delež IL d.r. v LZ 0,36 0,49 0,58 0,58 0,59 0,59 0,52 Delež III. d.r. v LZ 0,01 0,01 0,05 0,09 0,15 0,22 0,35 Delež smreke v LZ 1 1 1 0,26 0,28 0,36 0,45 Delež jelke v LZ 1 1 1 0,71 0,69 0,60 0,49 Delež o.i. v LZ 1 1 1 0,01 0,01 0,01 0,02 Delež listavcev v LZ 1 1 1 0,02 0,02 0,03 0,05 Povr;šina (ha) 95 157 157 155 155 155 153 Meritvei!LQrag (cm) 15 10 10 10 10 10 10 GozdV 60 (2002) 7-9 373 11 Cenčič, L. : Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju načrtih IGLG- ohraniti obstoječe lesne zaloge ter izboljšati prebiralno strukturo. Orientacijska optimalna lesna zaloga, ki je bila za prebiralne gozdove v enoti določena v povprečju 380 m 3 /ha, je bila leta 1966 presežena, saj je znašala 404m 3 / ha. Že leta 1976 pa se je lesna zaloga zaradi izjemno močnih sečenj drastično znižala na 338 m 3 /ha. Povprečna višina lesne zaloge je ostala v naslednjih 16 letih kljub manjšemu obsegu sečnje skoraj nespremenjena. 5. 2 Razvoj debelinske strukture sestojev V obdobju Pogačnikovega gospodarjenja se je močno spremenila debelinska strutura sestojev, v kateri se je močno povečal delež srednjedebelih dreves (preglednica 1 ). Leta 1909 je imelo drevje l. debelinskega razreda 63 % delež v lesni zalogi (meritveni prag je bil 15 cm), leta 1948 pa le še 38 % (meritveni prag 10 cm). Število dreves na enoto površine se je zmanjševalo, povprečni volumen dreves pa povečeval. Kot je razvidno iz preglednice 1 ter grafiko na 1 se je tudi po letu 1948 debelinska struktura občutno spremenila, saj se je povečeval delež debelega drevja ter zmanjševal delež tankega drevja. Leta 1948 je bil v celotni lesni zalogi sestojev delež drevja 3. debelinskega razreda (nad 50 cm) 5 %, leta 1992 pa že 35 %. V istem obdobju se je delež drevja l. debelinskega razreda (do 30 cm) zmanjšal od 38 o/o na vsega 13 %. Povprečni volumen dreves se je celotno obdobje povečeval, število dreves na enoto površine pa se je zmanjševalo. S. 3 Prirastek sestojev Pogačnik je določil tekoči prirastek po kontrolni metodi z upoštevanjem poseka. Povprečni letni tekoči prirastek drevja nad 15 cm premera je v obdobju od leta 1939 do 1949 znašal kar 12,0 m~/ha. V štirih oddelkih je bil višji od 13 m 3 /ha. Tudi v obdobju med 1920 do 1938 je bil v analiziranem kompleksu gozdov prirastek visok, saj se je skokovito dvignil od 5, 7 m 3 /ha v predhodnem obdobju na 9 ,O m· l/ha. Na osnovi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov smo ugotovili, da je v obdobju od leta 1957 do leta 1992 prirastek znašal povprečno 11,0 m 3 /ha. Iz grafikon'a 2 je razvidno, da je bil v povprečju prirastek v Pogačnikovih prebiralnih sestojih najvišji v obdobju 1967-1976, ko je znašal kar 374 13,1 m 3 /ha. V tem obdobju je bil prirastek kar v treh odsekih celo višji kot l5 m 3 /ha, v nobenem odseku pa ni bil prirastek manjši od 10,0 m~/ha. Po letu 1976 je prirastek sestojev nazadoval predvsem zaradi manjših lesnih zalog, sušen ja jelke in večjega deleža debelega drevja. 5. 4 Posek Na podlagi Pogačnikove evidence sečenj smo ugotovili, da je v 40 letih posekal 182 m 3 /ha ali povprečno letno 4,5 m 3 /ha, torej znatno manj kot je bil tekoči prirastek, ki je bil določen po kontrolni metodi. Pogačnik se je zavedal, da so razen akumulacije lesne zaloge za povečevanje finančnih učinkov potrebni tudi ustrezni nego­ valni ukrepi. V obdobju od leta 1957 do leta 1992 je bilo pose kano 61.190 m 3 , kar pomeni, da je posek znašal letno povprečno 1.700 m~ ali 11,0 m~/ha. V 36letih je bilo posekano povprečno 395 m 3 /ha, kar predstavlja nekaj več, kot je bila v tem obdobju povprečna lesna zaloga. Posek je bil v tem obdobju popolnoma enak kakor prirastek. Kljub temu da je bil posek realiziran natanko v višini prirastka, je bila po 36 letih lesna zaloga analiziranih sestojev manjša za l7 m 3 /ha. Napaka v oceni p1irastka je torej znašala 0,47 m 3 /ha letno oz. okrog 4 %. Prirastek je bil najverjetneje precenjen zaradi odmrlega drevja, ki je ostalo v gozdu in ni bilo evidentirane. Zaradi majhnega deleža listavcev in gojitvenega cilja, s katerim je bilo predvideno povečanje deleža listavcev v gozdovih, je bil posek listavcev izredno majhen. V obdobju od leta 1957 do leta 1992 so posekali vsega 381 m 3 listavcev, kar predstav_lja 0,62 % celotnega poseka. Realizacija poseka je bila v ureditvenem obdobju 1967-1976 znatno nad predpisanim etatom. V ostalih obdobjih so bile sečnje izvedene v manjšem obsegu, kot je bil predpisani etat. 5. 5 Razvoj drevesne sestave Pogačnikovih prebiralnih sestojev Gozdovi v Lehnu imajo osiromašeno naravno drevesno sestavo. Leta 1956 je bil v Pogačni.kovih gozdovih delež smreke in jelke v lesni zalogi sestojev 97 %. Delež ostalih iglavcev, predvsem rdečega bora, je bil 1 %. Bukve in ostalih listavcev paje bilo 2 %. Leta 1992 se je skupni delež srmeke GozdV 60 (2002} 7-9 Cenčič , L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju in jelke v lesni zalogi zmanjšal na 94 %. Zaradi pospeševanja listavcev pa se je njihov skupni delež povečal od 2 %leta 1956 na 5 %leta 1992. Nazadovanje jelke, ki je (bil) splošen pojav na Dravskem Pohotju in v srednji Evropi, je bilo v Pogačnikovih gozdovih precej izrazito. Znradi pešanjn vitalnosti in njenega propadanja je jelko nadomestila smreka. V jelovjih je bila sprememba drevesne sestave gozdnih sestojev izrazita in če bi se ta trend nadaljeval, bi lahko prišlo do zasmrečenjn jelovij. Od leta 1938 do leta 1966 se deleža smreke in jelke v celotni lesni zalogi nista spreminjala. Po letu 1966 pa se je začel precej povečevati delež smreke na račun hirajoče jelke. Leta 1956 sta bili smreka in jelka v razmerju 27:73, leta 1992 pa sta se deleža obeh drevesnih vrst v celotni lesni zalogi sestojev že skoraj izenačila pri razme1ju 48:52. 5. 6 Razvoj prebiralne zgradbe gozdov Razvoj prebiralne zgradbe sestojev smo presojali posredno z analizo razvoja debelinske strukture sestojev po posameznih odsekih in urcditvenih obdobjih. Za prebiralno strukturo sestoja je tipična J porazdelitev, pri kateti se pri vsaki višji debelinski stopnji zaradi specifičnih socialnih razmer zmanjšuje število osebkov. Podatki kažejo, da so imeli sestoji po letu 1938 debelinsko strukturo, ki je značilna za prebiralne sestoje. To je razvidno tudi iz grafiko na 3, v katerem je prikazan razvoj debelinske strukture v Pogač­ nikovih prebiralnih gozdovih. Ob prevzemu posestva so prevladovali mladi sestoji. Prebiralne zgradbe so bile prisotne le fragmentarna, saj je primanjkovalo debelih dreves. Pogačnik je veči­ noma izvajal. vsaj prva desetletja, le sanitarno sečnjo, pospeševal je pomlajevanje in funkcijo prebiralne zgradbe. S temi ukrepi je prevedel prevladujoče mlade sestoje v stopničasto grajene prebiralne sestoje. Tudi relativno kratka obhodnjica od 4 do 5 let ki jo je Pogačnik izkustveno določil kot najustreznejšo, nakazuje na prevladujoči delež mladih sestojev, v katere seje bilo zaradi intenzivne rasti mladih osebkov potrebno s sečnjo pogosteje vračati. Od leta 1956 do leta 1976 se je zgradba gozdov močno spremenila. Kljub temu da je po usmeritvah načrtov bilo potrebno posegati predvsem v srednji debelinski razred, se je ta razred okrepil. Zaradi GozdV 60 (2002) 7-9 tega se je na frekvenčnih krivuljah pojavil pribitek (višek) dreves s premerom okrog 40 cm. Zmanjšal se je delež tankih dreves ter povečal delež debelega drevja. Očitna je zlasti redukcija števila tanjših osebkov. Zgradba sestoj ev se je leta 1992le nekoliko razlikovala od strukture leta 1976. Delež debelega drevja se je ponovno okrepil. Povečalo se je tudi število najdebelejših dreves. Podrobnejša analiza razvoja debelinske strukture-je pokazala, da je bil potek razvoja debelinske strukture po različnih odsekih zelo podoben. Število najtanjših me1jcnih dreves, ki je dober indikator delovanja prebiral nega gozda (SCHUTZ 1989), je bilo leta 1976 in 1992 manj kot 100 osebkov na hektar. kar kaže na motnje v delovanju prebiralnega gozda. Leta 1976 in 1992 debelinska struktura sestojev po odsekih sicer nakazuje prebiralno strukturo sestojcv, vendar nekateri odseki niso imeli več homogene sestojne zgradbe. Struktura sestojev po odsekih je predstavljala večkrat sumarne podatke za različne sestoje v odsekih. ki so naslali zaradi velikih sečenj po letu 1967. Zato smo leta 1992 ugotavljali sestojno zgradbo v Pogačnikovih prebiralnih gozdovih s kartiranjem sestojev. S terenskim popisom smo ugotovili, da so pre­ vladovali sestoji s prebiralno zgradbo, njihov delež je znašal 72 %. Delež enomernih in cnodobnih sestojev je bil 22 %, delež mladovja pa 6 %. 5. 7 Vpliv višine lesne zaloge na tekoči prirastek prebiralnih sestojev S podrobno analizo razvoja prebiralnih sestojev v gospodarski enoti Lehen smo ugotavljali vpliv višine lesne zaloge na tekoči prirastek. V sestojih na rastišču DA nastopi kulminacija prirastka pri lesni zalogi 470 m'/ha. Ob kuhninaciji znaša ptirastek sestojev na tem rastišču 12,3 m 1 /ha. Na kompleksu jelovij na nekoliko ekstremnejših rastiščih (Bazzanio-Abietetum) pa nastopi kulmi­ nacija prirastka pri lesni zalogi 430 m'lha in znaša 9,5 m 3 /ha. Dejanski tekoči prirastek lesa 9,8 m .lfha, ki so ga dosegali prebiralni sestoji v Lehnu v obdobju od leta 1957 do leta 1992 na rastišču DA, kaže na razmeroma slab izkoristek visoke proizvodne zmogljivosti tega rastišča. Vzrok je v prenizkih lesnjh zalogah, hiranju jelke ter v močnih sečnjah v obdobju od leta 1967 do leta 1976. 37!5 1 1 Cenčič , L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju Grafikon 1: Razvoj lesne zaloge in 1\iene debelinske strukture v Pogačnikov ih gozdovih. 450 400 :nad 50 cm _ _.. ----- Ci 350 • 30- 50 cm ..c M- 300 ·: 10- 30 cm .§. C1l 250 tn ..Q 200 C1l N ~ 150 (/j 100 <1l ..J 50 o L 1909 1938 1948/9 1956 1966 1976 1992 Leto ugotavljanja Grafikon 2: Razvoj prirastka in izvršenega poseka v Pogačnikovih prebiralnih gozdovih. 20 ,, -~ 18 -s-Prirastek 16 -~ Posek 1 \ Ci 14 1 \ :E 1 \ M 12 _§, ~ 10 (1) - (/j 8 ~ - Cll ... ....... "i: 6 -~ - c.. .._ - ~ 4 2 o O':l co O':l