Izvor in transport organskih onesnaževal v medzrnskih vodonosnikih : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2019

degradacija    dinamika    disertacije   Dravsko polje   karbamazepin    kofein    nezasičena cona   onesnaževalci   onesnaževanje voda   organska onesnaževala   ostanki zdravil   podzemne vode   propifenazon   razgradnja   sledilni poskusi   sorpcija   transport    vodonosniki

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Organska onesnaževala kot posledica raznih antropogenih dejavnosti na površju vodonosnika vstopajo v podzemno vodo in s tem tudi v pitno vodo. Namen raziskav v sklopu doktorske disertacije je bil raziskati prisotnost, razgradnjo in dinamiko organskih onesnaževal v podzemni vodi ter določiti njihov antropogeni izvor. Posebno pozornost smo posvetili študiju transportnih procesov treh farmacevtskih učinkovin, propifenazona, kofeina in karbamazepina, v nenasičeni coni. Na podlagi kombiniranega sledilnega poskusa smo določili hidravlične lastnosti nenasičene cone prodnega vodonosnika ter parametre sorpcije (Kd) in degradacije (?,T1/2) propifenazona in kofeina. Krivulj prehoda za karbamazepin, advekcijsko % disperzijske enačbe ne opišejo, zato s programom Hydrus 1-D ni bilo možno določiti transpotnih parametrov, kar kaže na bolj zapletene mehanizme transporta pri omenjeni spojini. Ugotovili smo, da ima kofein najmanjšo sposobnost sorpcije (povprečen Kd = 0,027), vendar hitro razpade (največji T1/2 = 69,31 dni). Koeficient sorpcije propifenazona je večji, njegova degradacija v primerjavi s kofeinom pa počasnejša (najvišji T1/2 = 92,42 dni). Na Dravskem polju spojine, omenjene v doktorski raziskavi, niso bile zaznane nad mejo detekcije analitične metode. V triletnem obdobju raziskav v podzemni vodi Dravskega polja je bilo z metodo pasivnih vzorčevalnikov skupaj določenih 382 organskih spojin. Med spojinami je bil največji delež (29 %) neznanih spojin, 27 % je urbanih spojin, med katerimi so tudi ostanki zdravil, 19 % pesticidov, 7 % topil ter 19 % ostalih spojin, med katere uvrščamo tudi industrijske spojine. Metoda pasivnih vzorčevalnikov se je izkazala kot zelo uporabna za preliminarno določanje prisotnosti onesnaževal v podzemni vodi. Za posamezno vrsto onesnaženja smo določili značilne pokazatelje onesnaženja kmetijskega, urbanega in industrijskega vpliva na podzemno vodo. Povezave med pojavom onesnaževal, lastnostmi onesnaževal, virom onesnaženja ter hidrogeološkimi razmerami so prikazane na kartah, izdelanih na podlagi izračunov večkratne linearne regresije. S statistično obdelavo je bilo ugotovljeno, da na pojav posamezne vrste onesnaževal vplivajo smer toka podzemne vode, koeficient prepustnosti, debelina nenasičenega in nasičenega območja. Za pojav skupine kmetijskih onesnaževal so pomembne kmetijske površine, na skupino urbanih onesnaževal vplivajo kanalizacijsko omrežje, železnica, ceste ter kmetijske površine in gozd, na pojav industrijskih onesnaževal pa se poleg hidrogeoloških pogojev kaže še vpliv urbanega zaledja, cest ter železnice.

09.09.2019