Avtorice v besedilu predstavljajo svojo raziskavo o razvoju otrokovega pripovedovanja zgodb. Pri analizi in ugotavljanju stopnje otrokove jezikovne zmožnosti, kot se kaže v samostojnem pripovedovanju, upoštevajo številne že izoblikovane kriterije, ki jih zaradi popolnejše slike dopolnijo z lastnimi kriteriji. Ti zadevajo predvsem kohezijo in koherenco pripovedovanega besedila. Rezultati raziskave potrjujejo razlike med starostnimi skupinami v obeh opisanih kriterijih. Povezanost med koherentnostjo in kohezivnostjo zgodbe (glede na oba delna rezultata), ki jo povedo štiri- in osemletni otroci, je visoka in statistično pomembna. Prav tako je statistično pomembna povezanost med koherentnostjo in skupnim rezultatom kohezivnosti ter prvim delnim rezultatom, to je tematsko razporeditvijo, v zgodbah šetletnih otrok, medtem ko je povezanost med koherentnostjo in drugim delnim rezultatom kohezivnosti, to je sredstvi za ohranjanje reference, nizka in statistično nepomembna.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-RU22MCZ2

COBISSID

22970978

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kranjc, Simona, Marjanovič Umek, Ljubica, Fekonja Peklaj, Urška (2003). Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja. Jezik in slovstvo, letnik 48, številka 5, str. 51-63. URN:NBN:SI:doc-RU22MCZ2 from http://www.dlib.si

MLA:

Kranjc, Simona, Marjanovič Umek, Ljubica, Fekonja Peklaj, Urška. "Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja." Jezik in slovstvo letnik 48. številka 5 (2003) str. 51-63.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RU22MCZ2>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)