Prispevek obravnava posledice ničnih in razveljavljenih vzajemnih pogodb. Osredinja se na primere, ko ena od strank prejetega nima več in za njegovo vrednost tudi ni obogatena. V nemškem pravu take primere rešujejo s pomočjo teorije salda in teorije dveh kondikcij, v angleškem pravu pa z institutom nasprotne izpolnitve in ugovorom odpada obogatitve. Uvodoma sta predstavljena instituta ničnosti in izpodbojnosti pogodb ter temeljne značilnosti nemškega in angleškega prava neupravičene obogatitve. Oba pravna reda priznavata obogatitveno načelo in dobrovernemu prejemniku koristi omogočata, da se sklicuje na odpad obogatitve. Zaradi vzajemne narave dvostranskih pogodb je to pravilo v določenih primerih omejeno. Predstavljena je tudi slovenska ureditev vračanja na podlagi ničnih in razveljavljenih pogodb. Pri tem se prispevek osredinja na vprašanje, ali lahko pogodbena stranka od sopogodbenika zahteva vrnitev izpolnitve, medtem ko se sama sklicuje na odpad obogatitve.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-NI9MAO6S

COBISSID

14747985

Objavljeno

19.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lutman, Karmen (2015). Odpad obogatitve pri prenehanju vzajemnih pogodb. Podjetje in delo, letnik 41, številka 8, str. 1537-1563. URN:NBN:SI:doc-NI9MAO6S from http://www.dlib.si

MLA:

Lutman, Karmen. "Odpad obogatitve pri prenehanju vzajemnih pogodb." Podjetje in delo letnik 41. številka 8 (2015) str. 1537-1563.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NI9MAO6S>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)