Vezljivost in družljivost kot dopolnjujoča se besedilna pojava v slovenščini

slovenski

2015

besediloslovje   skladnja   slovenščina   vezljivost

ZRC SAZU
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Upoštevanje vzajemnega delovanja vezljivosti in družljivosti omogoča vpogled v skladenjske oz. besedilne zmožnosti jezika. Ključna pri vezljivostnih in družljivostnih zmožnostih slovenščine sta medpropozicijski in pretvorbeni vidik in vse to skupaj teži k čimbolj celovitemu opisu besedilne skladnje. Vezljivost z medpropozicijskega vidika je najenostavneje prestavljena z vezljivimi stavčnočlenskimi propozicijami, ki so vsebinski odvisniki eno-, dvo- ali večvezljivega povedka, družljivost z medpropozicijskega vidika pa je glagolska družljivost oz. povedkova sopojavnost/ kookurenčnost znotraj povedi. Kookurenčnost v prvi vrsti izraža pomenskosestavinsko združljivost določenih vrst glagolov, na drugi stopnji pa se pridružuje še pogoj koreferenčnosti/nekoreferenčnosti udeležencev. Vezljivost in z njo povezani skladenjski pojavi zahtevajo obravnavo na treh ravneh: 1) na logični (ustrezna izbira glede na vzajemno ustreznost povedja in udeležencev), sledita 2) pomensko- in strukturnoskladenjska predstavitev in 3) izrazna predstavitev (z različno stopnjo izrazljivosti oz. z možnostjo obvezne in neobvezne izrazitve oz. z nezmožnostjo izrazitve). Poudarek je na koreferenci, ki jo omogočajo glagoli oz. povedki "drugega/višjega razreda" ali t. i. razlagalni oz. razmerni povedki oz. tudi povedki z abstraktnimi glagoli s tudi nepredmetnimi (pomenskoskladenjskimi/ propozicijskimi) udeleženci; sem sodijo tudi naklonski in fazni glagoli. Podrobneje so obravnavane 1) obvezna koreferenca prvega notranjega/pomenskopodstavnega udeleženca v odvisniku s prvim udeležencem (z vršilcem/nosilcem dejanja) jedrnega povedka z glagoli samodelovanja, samousmerjanja oz. vzvratnega delovanja in obvezna koreferenca prvega notranjega/pomenskopodstavnega udeleženca z drugim udeležencem (s prizadetim ali prejemnikom dejanja) jedrnega povedka z vplivanjskimi/ ciljnimi glagoli, 2) neobvezna koreferenca prvega notranjega/pomenskopodstavnega udeleženca s prvim ali drugim udeležencem (z vršilcem/nosilcem dejanja ali s prizadetim ali prejemnikom dejanja) jedrnega povedka in 3) obvezna nekoreferenca prvega notranjega/pomenskopodstavnega udeleženca s prvim ali drugim udeležencem (z vršilcem/nosilcem dejanja ali s prizadetim/prejemnikom dejanja) jedrnega povedka. Pri pomensko- in strukturnoskladenjski obravnavi v okviru posameznih glagolskih pomenskovezljivih skupin je upoštevan tudi vid - tako z vidika tvorjenosti glagolov (npr. predponske tvorjenke oz. sestavljenke) kot tudi v smislu t. i. vidskega pomena stavka. Z dvoudeleženskimi glagoli, ki zajemajo oz. so vključeni v vse glagolske pomenske skupine, je možen popoln prikaz združevanja glagolske kookurence (tj. smiselna združljivost glagolskih pomenov v povedku) in udeleženske /ne/koreference (tj. obveznost/neobveznost ali neobstoj skladenjskopomenskih odnosov med udeleženci).

12.07.2018