The invasion of privacy of public officials in early United States jurisdiction

angleški

2000

letnik 7, številka 1

ZDA    javna uprava   javne službe   javni sektor    zaposleni   človekove pravice    zasebnost    pravica do zasebnosti   informiranje    javno obveščanje

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava pravico do zasebnosti in njene omejitve v sodni praksi v ZDA. Obravnava nastanek, načela, obseg in omejitve pravice do zasebnosti s posebnim ozirom na javne uslužbence. V primeru javnih uslužbencev je pravica množičnih medijev oz. javnosti do poseganja v zasebnost skoraj neomejena, delno pa je omejena, ko gre za vlado. V ozadju obrazložitev se kaže funkcionalni preskus pravice javnosti do informacij ter racionalnost in razumnost vlade pri poseganju v zasebnost. Kaže, da časovnih omejitev ni. Definicija javnega uslužbenca je dokaj široka in zajema praktično vse posameznike v javni službah oz. tiste, ki jih plačujejo davkoplačevalci. Manj so znane določene omejitve pravice do poseganja v zasebnost javnih uslužbencev. Vlada mora vedno imeti ozke, razumne in racionalne razloge za poseganje v zasebnost, natančno določene v zakonih. Zaščiteno je tudi nekaj, kar spominja na lastninsko pravico. Celo javni uslužbenci imajo pravico do zasebnosti, ko gre za uporabo posameznikovega imena brez njegovega soglasja zadobrodelne ali reklamne namene ali za kandidiranje. Poleg tega je zaščitena njihova pravica do zasebnosti tudi, kadar so ogrožene temeljne moralne vrednote. Ker se moralne vrednote v času spreminjajo, je vedno prepuščeno presoji sodišča, da v luči pomembne pravice javnosti do informacije določi obseg pravice do zasebnosti javnih uslužbencev.

14.01.2015