Ko je Pat odraščal, ni vztrajal pri ničemer, zato ni razvil svojih sposobnosti. A čeprav se je zdelo, da iz njega ne bo nič, sta ga starša še vedno imela rada. Stala sta mu ob strani, čeprav v zelo širokem pomenu besede, saj se je zdelo, da je nenadarjen. Ker so mu bile v srednji šoli všeč eksaktne znanosti, se je Pat vpisal na kemijsko fakulteto. Kmalu je odnehal in se odločil, da bo postal klinični psiholog. Tudi tega ni speljal do konca, marveč je priznal, da nima pojma, kaj naj s svojim življenjem. Čeprav je bil na fakulteti že več kot tri leta, je znova spremenil glavno smer in začel pisati.

Pravice