Ugotavljanje indikacije za zdravljenje kronične bolečine z metodo draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače
Establishing indications for treating chronic pain with spinal cord stimulation

slovenski

2015

letnik 14, številka 2

izbira bolnikov   kronična bolečina   neuromodulacija

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: V letu 2014 smo s timom zdravstvenih strokovnjakov z URI Soča in Nevrokirurške klinike UKC Ljubljana prvič izvedli implantacijo stimulatorja za zdravljenje kronične bolečine z metodo draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače (Spinal cord stimulation, SCS) v primerih dveh bolnikov s kronično bolečino po neuspelih operacijah na hrbtenici (failed back surgery syndrome - FBSS). Tim zdravstvenih strokovnjakov (zdravnikov in psihologov) skuša pri ugotavljanju primernosti zdravljenja kronične bolečine z SCS uveljavljati bio-psihosocialni model pojmovanja kronične bolečine. Poleg kliničnih izkušenj je v prispevku podan še pregled literature s področja postopkov ugotavljanja primernosti zdravljenja kronične bolečine z SCS. Metode: Med napotenimi bolniki z FBSS smo opravili natančno anamnezo in klinični pregled ter izbrane nevrofiziološke preiskave (elektromiografijo, kvantitativno senzorimetrijo in somatosenzorne izvabljene odzive). Opravili smo psihološki intervju in uporabili nekatere standardizirane vprašalnike. Odločitev za poskusno zdravljenje je bila sprejeta na timskem sestanku, ki je bil namenjen pregledu ugotovitev vseh članov tima. Odločitev za dokončno vstavitev stimualtorja je bila sprejeta glede na izsledke poskusnega zdravljenja z zunanjim stimulatorjem in v dogovoru z bolnikom. Rezultati: Za dokončno vstavitev stimulatorjev v primerih dveh bolnikov smo timsko obravnavali sedem zaporednih bolnikov z FBSS, štiri ženske in tri moške. V treh primerih smo se odločili za poskusno zdravljenje z zunanjim stimulatorjem, ki je bilo v dveh primerih uspešno zaključeno. Od preostalih štirih bolnikov so se kar trije odločili za vključitev v program interdisciplinarne rehabilitacije. Zaključki: Klinične izkušnje, ki smo jih zbrali skozi interdisciplinarni pristop povezovanja interventno naravnanih ukrepov z rehabilitacijskimi, potrjujejo pravilnost v bio-psihosocialni model usmerjene klinične prakse. O podobnih izkušnjah poročajo tudi v literaturi.

18.04.2017