Modeliranje poplavljanja urbanih območij
Flood modelling in urban areas

slovenski

2018

letnik 31, številka 54

hidravlično modeliranje   hidrotehnika   modeliranje objektov   poplavna nevarnost   urbane površine

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Posledice poplav so bistveno večje v urbanih kot v ruralnih območjih, saj so izpostavljenost in vrednost premoženja ter verjetnost ogrožanja človeških življenj večji. Zato je potreba po hidravličnih modelih, ki predvidijo smeri in obseg poplavljanja, velika. Objekti predstavljajo ovire v vodnem toku in bistveno vplivajo na njegov potek, zato jih je treba upoštevati v hidravličnih modelih. V študiji smo primerjali dva načina upoštevanja objektov v hidravličnih matematičnih modelih, in sicer s povečanjem vrednosti koeficienta hidravlične hrapavosti oziroma z zvišanjem navideznega terena na mestih objektov nad nivo poplavljenosti. Analizirali smo tudi občutljivost rezultatov modeliranja glede na velikost celice računske mreže, ki lahko bistveno vpliva na rezultate hidravličnega modela. Hidravlično analizo smo izvedli s polnim 2D hidravličnim modelom za območje Gornje Radgone, ki bi ga Mura poplavila v primeru porušitve dela betonskega zidu, ki mesto ščiti pred visokimi vodami. Kazalniki za analizo velikosti vpliva različnih načinov upoštevanja objektov in velikosti računskih celic na odtočne razmere ter poplavno nevarnost znotraj obravnavanega območja so bili med drugim globina in hitrost vodnega toka, obseg poplavljenosti ter prostorska porazdelitev razredov poplavne nevarnosti. Preverili smo tudi časovne spremembe potovanja poplavnih voda preko urbanega območja.

25.05.2020