Migrant children and child-centredness : experiences from Slovenian schools

angleški

2020

letnik 30, številka 4

integracija   izobraževanje   migracije   otrokosrediščni pristop   priseljeni otroci   Slovenija   šolski sistem   vključevanje

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Otrokosrediščnost je v zadnjih desetletjih splošno prepoznana kot koncept priznavanja otrok kot relevantnih družbenih akterjev in nosilcev pravic. V članku na podlagi kvalitativne raziskave, opravljene med posamezniki s področja izobraževanja v Sloveniji, obravnavamo otrokosrediščni pristop v povezavi z izobraževanjem otrok priseljencev v Sloveniji z namenom raziskati, v kolikšni meri so otrokosrediščni pogledi del slovenske izobraževalne sfere. Okvir za analizo je tridimenzijsko razumevanje otrokosrediščnega izobraževanja Louise Starkey (2017), ki razlikuje med delovalno, humanistično in kognitivno dimenzijo. Delovalna dimenzija je usmerjena v otrokovo delovalnost, njegovo aktivno participacijo in aktivno učenje, humanistična dimenzija prepoznava otroka kot posameznika, pri kognitivni dimenziji pa je poudarek na otrokovem učnem procesu. Rezultati so pokazali občuten razkorak med dokumenti izobraževalne politike, povezanimi z integracijo otrok priseljencev, ter vsakodnevno prakso v slovenskih šolah. Na normativni ravni je mogoče razbrati celovit pogled na otroke priseljence v izobraževanju, ki prepoznava pomen vseh treh dimenzij otrokosrediščnega izobraževanja, vendar tak pogled ni sistematično uveljavljen v praksi. Otrokosrediščne prakse v povezavi z otroki priseljenci se v izobraževanju v Sloveniji trenutno ne uveljavljajo sistematično ali celovito, temveč je njihova raba večinoma odvisna od posameznih pedagoških delavcev.

19.04.2021