Članek obravnava liminalno naravo uporabe različnih čutov v sodobnih uprizoritvenih umetnostih. Njegovo izhodišče so naslednje misli: med umetniškimi dogodki poteka performativno dejanje, ki preoblikuje izvajalce in občinstvo, ter izmenjava vlog med »odrom« in »dvorano«, bodisi v smislu spektakla Augusta Boala bodisi uničenja četrte stene in posebne »avtopoetične povratne zanke« (Erika Fischer-Lichte). Naš cilj je ponovno premisliti in preučiti vlogo čutnega jezika kot enega od redko uporabljenih, a zelo učinkovitih orodij performativnih revolucij 20. in 21. stoletja. Te revolucije so se začele s futuristi, nadaljevale s taktilnimi in čutnimi performansi ter pristopi Marine Abramović in Yoko Ono ter dosegle vrhunec z Enriquejem Vargasom in njegovim senzorialnim gledališčem v različnih fazah. Poskušali bomo odgovoriti na naslednji vprašanji: Kako se lahko dotikamo in vonjamo ... v performativnih dejanjih? Kakšne vrste liminalitet proizvaja senzorično dejanje v sodobni uprizoritvi?

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-9Z0ODKA1

COBISSID

92709379

DOI

10.51937/Amfiteater-2021-2/38-54

Objavljeno

18.02.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Toporišič, Tomaž (2021). Performing touch and smell. Amfiteater (Ljubljana), letnik 9, številka 2, str. 36-52. URN:NBN:SI:doc-9Z0ODKA1 from http://www.dlib.si

MLA:

Toporišič, Tomaž. "Performing touch and smell." Amfiteater (Ljubljana) letnik 9. številka 2 (2021) str. 36-52.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9Z0ODKA1>

Amfiteater
2009-
(Zbirni zapis)