Klinični pomen mutacije V617F JAK2 gena pri kroničnih mieloproliferativnih boleznih - prve izkušnje
Clinical meaning of JAK2 V617F mutation in chronic myeloproliferative disorders - the first experience

slovenski

2006

letnik 75, številka 10

geni   krvne bolezni   Mielofibroza   Mieloproliferativne bolezni   mutacije   Policitemija, prava   Trombocitoza

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Pridobljeno mutacijo V617F v genu JAK2 so ugotovili pri večini bolnikov s pravo policitemijo (PP) in pri približno polovici bolnikov z esencialno trombocitopenijo (ET) in kronično idiopatsko mielofibrozo (KIMF). To je prvi označevalec za ločevanje reaktivnih motenj krvne slike od omenjenih kroničnih mieloproliferativnih bolezni (KMPB). Začetne raziskave so pokazale, da lahko na osnovi mutacije JAK2 razdelili bolnike z ET v dve različni skupini, pri čemer bi skupina s prisotno mutacijo imela nekatere klinične in laboratorijske značilnosti PP. Metode. Mutacije V617F smo določali z načinom alelno-specifične verižne reakcije s polimerazo DNK vzorcev 53 bolnikov s KMPB (35 ET, 12 PP in 6 KIMF). Ugotavljali smo razlike v kliničnih in laboratorijskih značilnostih med bolniki z ET in prisotno ali odsotno mutacijo. Rezultati. Mutacija V617F je bila prisotna pri 12 od 12 bolnikov s PP (100 %), pri 15 od 35 z ET (43 %) in pri 2 od 6 (33 %) z KIMF. Bolniki z ET, ki so bili za mutacijo pozitivni, so imeli večjo koncentracijo Hb in manjše število trombocitov že ob diagnozi. Pri teh bolnikih je povprečna koncentracija Hb v obdobju spremljanja (35 mesecev) naraščala in pri 2 bolnikih se je bolezen preobrazila v očitno PP. Nasprotno je pri bolnikih brez mutacije koncentracija Hb ostala enaka oz. se je celo rahlo zmanjšala v obdobju spremljanja (42 mesecev). Pri številu levkocitov, pojavnostjo splenomegalije, potrebe po antiproliferativnih zdravilih in prisotnostjo z boleznijo povezanih zapletov med za mutacijo pozitivnimi in negativnimi bolniki z ET nismo zaznali statistično pomembnih razlik. Ugotovili smo statistično pomembno razliko v vrednosti koeficienta variacije volumna trombocitov (KVVT), Vrednost, izražena v odstotkih, je bila večja pri bolnikih z ET, katerim smo dokazali mutacijo. Zaključki. Delež bolnikov z mutacijo V617F v JAK2, ki smo ga določali z načinom alelno-specifične verižne reakcije pri bolnikih s PP, ET in KIMF, je podoben deležem, ki so bili objavljeni v literaturi. Test se je izkazal za koristnega za ločevanje KMPB od reaktivnih motenj krvne slike. Skupina bolnikov ET, pri katerih obstaja mutacija, ima nekatere podobnosti s PP in lahko bi vsaj pri nekaterih bolnikih šlo za zgodnjo obliko PP.

16.09.2009