Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-6GCRUJ89

COBISSID

60287330

Objavljeno

07.07.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bon, Jurij, Perenič, Urška (2016). Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja. Slavistična revija, letnik 64, številka 1, str. 13-31. URN:NBN:SI:doc-6GCRUJ89 from http://www.dlib.si

MLA:

Bon, Jurij, Perenič, Urška. "Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja." Slavistična revija letnik 64. številka 1 (2016) str. 13-31.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6GCRUJ89>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)