Podrobnosti zgradbe protona zaposlujejo znanstvenike že od samih začetkov jedrske fizike. Kmalu zatem, ko je Robert Hofstadter s pionirskimi meritvami elastičnega sipanja elektronov ugotovil, da proton ni točkast, so poskusi razkrili zapleteno zgradbo protona in pomagali vzpostaviti teorijo kvarkov in gluonov, imenovano kvantna kromodinamika. Kakšna je dinamika teh osnovnih gradnikov protona in kako vplivajo na njegove lastnosti, danes opisujemo s posplošenimi partonskimi porazdelitvami, primernimi za opis porazdelitve lege in gibalne količine posameznih gradnikov. Tako si lahko ustvarimo nekakšno holografsko podobo protona, del te slike pa je mogoče izpolniti z meritvijo comptonskega sipanja. V članku opisujemo tovrstno meritev v globoko neelastičnem režimu, s katero smo potrdili trenutno sprejeti opis zgradbe protona in jasno identificirali vpliv gluonov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-3QJT8KF3

COBISSID

18490713

Objavljeno

15.03.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mihovilovič, Miha, Širca, Simon (2018). Vloga gluonov v globoko neelastičnem virtualnem comptonskem sipanju. Obzornik za matematiko in fiziko, letnik 65, številka 2, str. 60-69. URN:NBN:SI:doc-3QJT8KF3 from http://www.dlib.si

MLA:

Mihovilovič, Miha, Širca, Simon. "Vloga gluonov v globoko neelastičnem virtualnem comptonskem sipanju." Obzornik za matematiko in fiziko letnik 65. številka 2 (2018) str. 60-69.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3QJT8KF3>

Obzornik za matematiko in fiziko
1951-
(Zbirni zapis)