Filozofske, zgodovinopisne, sociološke, politološke, kulturološke in druge raziskave totalitarizma v 20. stoletju se osredotočajo na njegovo »družbeno pojavnost«, brez uvida, da je takšna »družbena pojavnost« lahko sama totalizirajoča glede horizonta sveta kot celote bivajočega, čeprav ga jemlje kot svojo »objektivno predpostavko«. Totalitarnost kot totalitarium se opolnomočuje s postavljanjem sveta, ki ga diktira totalizacija družbene subjektivitete. Prav tako je sistem produkcije, ki ga opredeljuje tehnoznanstveni napredek in se globalno kapitalizira, potrebno dojeti v kontekstu opolnomočenja družbene subjektivitete, ki se funkcionalno »objektivira« v totalitarium. Totalitarium vzpostavljajo različni bloki in cone funkcioniranja, vendar ne v zgodovinskem zaporedju, marveč kot konjunktura urejanj razporejanj, podrejanj in preurejanj, ki vsepovsod prevzemajo oblast.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-2I4WOXZS

COBISSID

179338499

DOI

10.32022/PHI32.2023.126-127.11

Objavljeno

19.01.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Komel, Dean (2023). O totalitariumu. Phainomena (Ljubljana), letnik 32, številka 126/127, str. 239-258. URN:NBN:SI:doc-2I4WOXZS from http://www.dlib.si

MLA:

Komel, Dean. "O totalitariumu." Phainomena (Ljubljana) letnik 32. številka 126/127 (2023) str. 239-258.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2I4WOXZS>

Phainomena
1992-
(Zbirni zapis)