Postajati drugi, postajati bog v Zupanovem Potovanju na konec pomladi

slovenski

2018

letnik 41, številka 2

Girard, René   idealni jaz   književnost in psihoanaliza   literarne interpretacije   mimetična želja   odnos mentor-učenec   slovenska književnost   Zupan, Vitomil

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek s pomočjo Girardove teorije mimetične želje analizira osrednji odnos v romanu Vitomila Zupana Potovanje na konec pomladi, in sicer med profesorjem slovenščine in njegovim občudovanim dijakom Tajsijem. Tajsija bomo tako razumevali v okviru Girardovega koncepta modela želje, ki profesorju predstavlja orientir glede izbire lastnih objektov želje, obenem pa tudi želeno identiteto. Profesor se vedno bolj spreminja v Tajsija in pride do pojava obsedenosti, ko se zdi, da prek profesorja govori in deluje le še Tajsi. To predstavlja enega od aspektov subjektove transformacije v občudovani model. Pri tem bomo mimetično teorijo dopolnili z Žižkovim branjem Lacana ter ugotovili, da transformacija v drugega poteka tudi na simbolni ravni prevzemanja mesta drugega v strukturi odnosov. Transformacija v občudovani model pa naj bi v končni fazi subjektu prinesla spoznanje, da polno bitje brez manka ne obstaja.

10.06.2020