Kratek oris pedagoške komunikologije

slovenski

2007

letnik 18, številka 7/8

pedagogika   pedagoška komunikologija   vzgoja in izobraževanje

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhajali smo iz pojasnjevalne vloge in praktično aplikativne vrednosti komunikologije, pedagoške komunikologije in komunikacijske didaktike v vzgojno-izobraževalnem procesu. V predstavljenem prispevku so reaktualizirali Parsonsovo tezo o šoli kot kulturnemu podsistemu družbe. Šole se razlikujejo po tipih kulture in komunikacije, ki v njej prevladujejo. Dobra in kakovostna šola, ki se nenehno izboljšuje, rabi za svoj razvoj dobro, kakovostno komunikacijo. Zato smo v prispevku razlikovali med dejavniki slabe in dobre komunikacije. V treh tabelah prikazujemo vrste komuniciranja, značilnosti obeh vrst komunikacij, kakor tudi ovire in spodbude za dobro komunikacijo. Slaba komunikacija je enosmerna in je proizvod toge, konfliktne, avtokratske osebnosti, ki ohranja avtokratsko (politično in pedagoško) kulturo in zaradi svojega enodimenzionalnega mišljenja uporablja pretežno jezika nesprejemanja. Dobra dialoška in interakcijska komunikacija je rezultat prožne učiteljeve osebnosti, ki razvija vključevalno, demokratično (politično in pedagoško) kulturo. S svojo odprto komunikacijo, večdimenzionalnim mišljenjem in ćjezikomsprejemanjać (izraz T. Gordona) učenci sodelujejo v skupini z namenom reševanja problemov in konfliktov. Antropološko gledano obstaja dobra komunikacija na čutni, emocionalni, racionalni in duhovni ravni osebnosti. Le takšna komunikacija zadovoljuje različne edukacijske potrebe. Pravil in strategij uporabe dobrega komuniciranja se učimo vse življenje. V šoli pa vse to uveljavlja s pomočjo komunikacijske didaktike.

06.10.2022