Opis
Leta 1992 je začasna vlada Eritreje objavila Razglas o narodnosti, ki je ponudil državljanstvo rojakom, živečim v diaspori. Ta zakon, kakor tudi 'Zakoni o vrnitvi', ki so jih sprejele druge države (Estonija, Latvija, Litva,Izrael in Nemčija) je bil zasnovan z namenom vzpodbujati imigracijo, torej legitimnim namenom. Toda ker so ti zakoni hkrati odrekali prebivalcem države, ki so bili drugih narodnosti, enake pravice, kakor so jih ponujali imigrantom in so vzpodbujali emigracijo ali izselitev državljanov drugih narodnosti, so bili diskriminatorni, kar je prispevalo k nejevolji in konfliktom med etničnimi skupnostmi v Eritreji in tudi v Etiopiji. Ko je leta 1998 izbruhnila vojna med Eritrejo in Etiopijo, je razglasitev eritrejskega Razglasa o narodnosti služila vladama obeh držav, da sta uresničili nezakonit izgon državljanov drugih narodnosti, jim odvzeli njihove pravice in jih deportirali v neprostovoljno izgnanstvo. Tako je ta zakon postal vojno orožje,zakonito sredstvo etničnega čiščenja v režimih tako Eritreje kot Etiopije. Članek primerja zakone o vrnitvi iz različnih držav in raziskuje, kako so jih uporabljali za upravljanje etničnih odnosov in urejanje migracij, posebno pozornost pa posveča primeru Eritreje in Etiopije.