Pojavi, katerim smo priča, in odnosi, ki jih negujemo v spletnih okoljih, so odraz naših vsakdanjih življenj kot tudi širših družbenih struktur, v katere smo kot člani družbe vpeti. V intimne prostore družin novi mediji vendarle vnašajo novosti, ki vplivajo na spreminjanje domačega okolja, hkrati pa je odziv nanje določen z obstoječimi odnosi v družini in zunaj nje. V luči teh novosti se članek loteva vprašanja tehnologizacije vsakdanjega življenja in sprememb, ki jih novi mediji vnašajo v razmerja med zasebno in javno sfero. Znotraj te razprave je pozornost usmerjena na okoliščine in zahteve, s katerimi se danes srečujejo tiste generacije uporabnikov novih medijev, ki - odraščajoč z njimi - intenzivno vstopajo v mediatiziran vsakdan in svojo mladost v veliki meri doživljajo tudi ali predvsem digitalno. Tematizacija omenjenih dilem je v zadnjem delu prispevka okrepljena z vpogledom v empirično podatkovje: na eni strani prikazujemo strukturne razlike tehnologiziranih gospodinjstev v Sloveniji, kjer imata vprašanji spola in izobrazbe še vedno ključno mesto, na drugi pa ponazarjamo specifike domačih računalniških kultur, pri čemer skušamo odgovoriti na več vprašanj: kako uporabniki interneta ocenjujejo spremembe, ki jih le-ta vnaša v sodobni vsakdan, in kako so te zaznave starostno pogojene? S kakšnimi motivi stopajo uporabniki v spletna okolja in kakšne prostore zasedajo mlajši uporabniki in končno, ali so mladostniške izkušnje z internetom kakorkoli pogojene z njihovimi izobrazbenimi aspiracijami.

Pravice