Središča moči japonske družbe

slovenski

2000

letnik 37, številka 3

Japonska    korporacije   podjetja   podjetništvo    gospodarstvo    sindikati

Narodna in univerzitetna knjižnica

Za tri velika japonska središča moči, veliki biznis, parlament in državno birokracijo, je značilna medsebojna odvisnost in povezanost. V primerjavi s strukturo središč moči v evropskih in avstraloazijskih državah na Japonskem manjka en blok - delo oziroma njegovi sindikalni predstavniki. Vsi zaposleni v japonskih korporacijah brez izjeme, pa naj gre za člane uprave, menedžerje ali zaposlene uslužbence, morajo biti brezpogojno podrejeni potrebam podjetja. "Korporativni vojščaki" morajo skoraj na vojaški način podrediti svoje interese korporacijskim. V zameno jim korporacija "kot nadbitje" vsako poletje in zimo izplača bonuse, ki so odvisni od uspešnosti poslovanja in ki lahko dosegajo večmesečne ali celo polletne plače. Splošno je znano, da je imela vladna birokracija pomembno vlogo v japonskem gospodarskem čudežu, bila je nekakšen generator gospodarskih reform. V ta namen je v birokratske vrste vsako leto rekrutirala talentirane diplomante japonskih univerz kot karierne vladne uslužbence. Ključne pri izbiri so bile njihove menedžerske sposobnosti, vlada pa jim je v spodbudo podelila še visok uradni položaj, moč in ugled. Dolgoletna strategija konservativne vlade LDS je bila spodbujanje industrijskega in tehnološkega razvoja na račun socialnovarstvenih programov. Z vidika narodnega gospodarstva je bila takšna strategija več kot koristna, saj je spodbujala družinska gospodinjstva k maksimalnemu varčevanju, s katerim so si zagotavljala denar za upokojitev, pa tudi za vsa dražja stanovanja in šolsko izobraževanje.

04.04.2013