Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:DOC-SY9Z3MVE
Zapri
Zapri
Lazar Brankov and the Yugoslav communist emigrants in Hungary (1948-49)
1. PDF datoteka (309 kB)
1. TXT datoteka (54 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Vukman, Péter (avtor)
Jezik
angleški
Vir
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
Leto
2014
Številčenje
številka 73
Vsebina
Brankov, Lazar, 1912-2011
Sovjetska zveza
Jugoslavija
mednarodni konflikti
Informbiro
emigracija
politični emigranti
madžarsko-jugoslovanski odnosi
1948-1949
politična zgodovina
Založnik
Inštitut za narodnostna vprašanja
Izvor
Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opis
Skupnosti tako imenovanih informbirojevskih izseljencev (ibeovci) so bile ustanovljene v Sovjetski zvezi in njenih vzhodnoevropskih satelitih od leta 1948 naprej kot del sovjetskojugoslovanskega konflikta. Lazar Brankov je prvi na Madžarskem prevzel aktivno vlogo pri organiziranju izseljenske skupnosti in vodil njene politične dejavnosti. Članek se nanaša na kratko obdobje med oktobrom 1948 in junijem 1949, ko je bil Brankov vodja ibeovskih izseljencev na Madžarskem. Natančna analiza arhivskih virov kaže, da se je izselil prostovoljno in z védenjem madžarskega in sovjetskega partijskega vodstva. Takoj je prevzel aktivno vlogo pri političnih dejavnostih izseljencev. Na prelomu 1948-1949 so izseljenci oblikovali le majhno skupnosti na Madžarskem. Njihova vsakdanja življenja so temeljila na kolektivistični morali, nadzorovali pa so jih agenti madžarske tajne policije. Aretacija Brankova v juniju 1949 je imela dramatičen in razdiralen vpliv na življenje izseljencev.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:DOC-SY9Z3MVE
COBISSID
12615757
Objavljeno
02.07.2015
Metapodatki
Citiranje
APA:
Vukman, Péter (2014). Lazar Brankov and the Yugoslav communist emigrants in Hungary (1948-49).
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
, številka 73, str. 67-85
.
URN:NBN:SI:DOC-SY9Z3MVE
from http://www.dlib.si
MLA:
Vukman, Péter. "Lazar Brankov and the Yugoslav communist emigrants in Hungary (1948-49)."
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
številka 73 (2014) str. 67-85.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SY9Z3MVE>
Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)