Literarni liki v kratkih zgodbah Andreja Blatnika

slovenski

2020

letnik 43, številka 1

Blatnik, Andrej   Fludernik, Monika   izkustvenost   kognitivna naratologija   kratka zgodba   literarni liki   pripovedna struktura   slovenska književnost   zavest

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kratke zgodbe Andreja Blatnika ne temeljijo na dejanjih literarnih likov, pač pa v ospredje postavljajo njihovo zavest. Primerno orodje za njihovo analizo so zato koncepti, razviti v okviru kognitivne naratologije. V članku posebej izpostavim pojem izkustvenost (experientiality), ki ga je za razlago pripovednosti uvedla Monika Fludernik. Ker gre za kompleksen pojem, ga skušam razložiti tako, da opozorim na njegovo povezanost z bralci, literarnimi liki in pripovedovalci. Na ravni literarnih likov je izkustvenost mogoče enačiti z njihovo zavestjo, še posebej, če to razumemo v povezavi s telesom oz. kot utelešeni um. Blatnikovi literarni liki se čustveno in fizično odzivajo na dogodke, razmišljajo o svojih nikoli uresničenih načrtih, pogosto tudi o tem, kako jih vidijo drugi. Pri branju umov drugih likov praviloma niso uspešni, kar pokažem z analizo treh izbranih kratkih zgodb: postmodernistične "Zgodbe o Rošlinu in Verjanku", minimalistične kratke zgodbe "Vlažne stene" in modernistične kratke zgodbe "Iz strasti".

10.06.2020