Povzetek. Varnost malih držav je v dokajšnji meri odvisna od opore na zunanje dejavnike, pri čemer zavezništva predstavljajo eno od možnih strategij zagotavljanja varnosti. Bilateralno zavezništvo male države z večjo ima lahko tudi negativne posledice zaradi njene podrejenosti interesom slednje. V multilateralnih zavezništvih, kakršen je Nato, je lahko ta nevarnost do določene mere zmanjšana. Vloga in delovanje Nata se v sodobnosti spreminja zaradi povečevanja medsebojne odvisnosti, integracije in povečane vloge institucij v Evropi in nekaterih drugih delih sveta ter zaradi spremenjenih virov ogrožanja varnosti. S tem pa se spreminja tudi položaj malih držav v tem zavezništvu. Sklepanje zavezniških odnosov vsako državo postavlja v dilemo med povečevanjem varnosti in zmanjševanjem avtonomije. Morebitno članstvo Slovenije v Natu bi imelo pozitivne varnostne in širše politične učinke, hkrati pa je mogoče pričakovati tudi povečanje določenih obveznosti in nekaterih tveganj.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-RNY1TTLN

COBISSID

19456605

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vegič, Vinko (1999). Zavezništva in male države. Teorija in praksa, letnik 36, številka 6, str. 999-1013. URN:NBN:SI:DOC-RNY1TTLN from http://www.dlib.si

MLA:

Vegič, Vinko. "Zavezništva in male države." Teorija in praksa letnik 36. številka 6 (1999) str. 999-1013.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNY1TTLN>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)