Vinko VHGIČ* izvirm ■/.NANSrVHM člamik ZAVEZNIŠTVA IN MALE DRŽAVE Nekaj dilem slovenskega približevanja Natii Povzetek. Varnost malih držav je v dokajinji meri odvisna od opore na zunanje dejavnike, pri čemer zavezništva predstavljajo eno od možnih strategij zagotavljanja varnosti. Bilateralno zavezništvo male države z večjo ima lahko tudi negativne posledice zaradi njene podrejenosti interesom slednje. V multilateralnih zavezttištvih, kakršen je t\'ato, je lahko ta nevarnost do določene mere zmanjšana. Vloga in delovanje Sata se v sodobnosti spreminja zaradi povečevanja medsebojne odvisnosti, integracije in povečane vloge institucij v Evropi in nekaterih drugih delih sveta ter zaradi spremenjenih virov ogmžanja varnosti. S tem pa se spiv-minja tudi položaj malih držav v tem zavezništvu. Sklepanje zavezniških odnosov vsako državo postavlja r dilemo med povečevanjem varno.^ti in zmanjševanjem avtonomije. Morebitno članstvo Slovenije v Satu bi imelo /mzitivne varnostne in šir.gosieje označujemo kol "konec hladne vojne", .so povzročili preoblikov anje celoine varno.sine paradigme v Hvropi, posledice lega procesa pa sc odražajo ludi na globalni .svetovni ravni. Preurejanje odno.sov med najvplivnej.šimi drž:ivami, korenite spremembe v interesnih sferah nekdanjih vcic.sil in druge, s tem povezane sprememlx^, silijo tudi .številne male države k redefiniranju njihovih varnostnih politik. Poleg tega jc v začetku 90. let nastalo tudi več novih držav, katerih dobršen del je mogoče uvrstiti v kategorijo malih držav. .Male države si, kot večina drugih držav, prizadevajo doseči varnost z lastnimi silami, a ludi z oporo na zunanje dejavnike. Pri .slednjem gre bodisi za oporo na druge vplivnejše države. iKidisi za oporo na mednarodne in.stitucije, v večini primerov pa gre za kombinacijo obeh pristopov. Evropski intcgracij.ski procesi za vcčiiAO leh držav prcdst-.ivljajo potviembno determinanto njihove varnosti. Na v-ključevanjc v evropske gos|x>darske, politične in varnostne institucije gledajo • .\l(i}i- Viiibi) VeRiC. sinittiiriil .««/(•/«/d- - ««M-ocrt/tv IM OlmiiiilMkiloniviit nizisktiriiliivm iciilrii liikiillcle za ilniilKiif reite. kol na možnost |K)\cčanja lastne vai nosii. Obsioj evropskih insiimcij in integracijske procese, ki potekajo v njih ok\ iru. imamo tlanes upravičeno /a ilejavnik varnosti. Kol ugotavlja Grizolcl (1999, 17), so imele natinacionalne organizacije v obdobju med olx"ma vojnama zelo omejen pomen pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, danes pa evropske institucije dobivajo v.se i>omembnejšo vlogo pri preprečevanju kriz, ki bi lahko vodile do vojne in ludi pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v celoti. lina od možnih, v institucije usmerjenih strategij zagotavljanja varno.sti, je ludi prizadevanje za članstvo v Nam ter krepitev sodelovanja s tem zavezništvom.' Poleg tega, ila Nato, kot vsako zavezništvo, omogoča agregiranje moči in s tem obrambne spo.sobnosti, ima to zavezni.štvo tudi številne institucionalne la.stnosti, ki vplivajo na stopnjo varno.sti, stabilnosti in na meilnaroilni vpliv njegovih članic. •Slovenska prizailevanja za članstvo v Naiu je tako mogoče razumeli kot razumno in pragmatično strategijo povečanja varno.sti države. Za oblikovalce .sloven.ske zimanje in varno.stne politike predstavlja članstvo v Natu enega temeljnih političnih in varnostnih ciljev. Ta prizaderanja podpirajo v.se parlamentarne politične .stranke. Tuili javno mnenje je, ob siccr iloločenih nihanjih, v ilobršni nicri pozitivno naravnano do članstva .Slovenije v Natu. Ob tem pa jc piv.sentljivo, ila v Sloveniji do.slej .skorajda ni bilo resnejših razprav o pozitivnih in negativnih posledicah morebitnega članstva v tem zavezništvu. Proučevanja varnosti sc jc mogoče lotevali z različnih zornih kotov. Kilen oil možnih in za .Slovenijo tuili relevantnih pristopov .sc osredotoča na specifično.sii malih ilržav. Z vklika razmi.šljanja o varno.sti Slovenije .se zdita pomembni preilv.sem ilve dimenziji obravnave varnosti malih ilržav: 1. sklepanje zavezni.štcv kol ene od varno.sinih strategij, 2. vpliv |K)litično-varno.sinih s|irememb v .sotlobnem .svetu na \~arno.si malih držav. Gre z;i dve siccr tc.sno povezani ilimcnziji, njuna ločena obravnava pa je smi.selna zgolj iz analitičnih vidikov. Male države in zavezništva Kjub dokaj razširjeni rabi konccpia malih ilržav, .sc ta v.sc.skozi srečuje s jjrolv lemom opredelitve te kategorije držav. Gre za nedorečenost in ohlapno.st kriterijev po katerih je neko tiržavo mogoče opredelili kot "malo tlržavo". Za potrebe na.šc razprave bomo opozorili zgolj na po.skus opredelitve malih držav z vidika zagotavljanja njihove varnosti. Rothsiein (1968) male države delinira koi kategorijo, ki v menda rodni .skupno.sii razvija sjHJciCičnc oblike obna.šanja. Tc države imajo po njegovem mnenju ožji obseg intere.sov in manj.šo .svoIkkIo aktivnosti. Z;ito razvijajo vedenjske vzorce, ki so ilrugačni od \edenjskih vzorccv tlrugih (večjih) tlržav. .Meti malimi državami sicer obstajajo razlike, ventlar se zaradi njihovega |X)tlobnega položaja pri vseh pojavljajo nekateri ptxlobnivetlcnj.ski vzorci. Rešitev kakršnekoli varnostne tlilemc .so le drža%c prisiljene i.skati v zunanjih virih; z;i ' '/M CIaiisliii r i\'omoč tirugih tiržav, in.stitucij, (jrotesov ali tlogajanj; jerepričanje male tiržave v nezmožnt).st opore na la.stna .sre.stva mora biti priznano tudi s strani drugih, v mednarodno politiko vključenih držav" (istotam, 29). Najti je mogoče tudi stališča, ki oporekajt) takšni definiciji. Keohane (1969) na primer opozarja, tla nczmtJžnost za zagotavljanje varnosti izkjučno z la.stnimi sretistvi ni zgt>Ij značilno.st malih tlrža\'. Tutli tirugc tiržave, [».sebcj v tlobi jctirske f)borožit\e, se lahko zavctlajo te nezmožnosti in se opirajo na zunanjo pomoč. Kljub tej |X)manjkljivt).sti pa .se ztli Rothsteinov poskus definiranja kategorije malih držav zanimiv, ker optizarja na specifični varnostni položaj malih tiržav odnosu na njihovo okolje. Knudscn (1996) v zvezi z možntj.stmi definiranja kategf>rije malih tiržav opo zarja na potitjbne probleme. Meni, tla ustrezen Linalitični fokus za proučevanje problema varnosti malih držav ni mala tiržava kt)t enota sama po .sebi. Najptv membnej.ša značilno.st, ki določa varnost male države, jc neenakost moči gletle na njene glavne sosetic. Takt) jc npr. mogoče Poljsko gletle na Rusijo obravnavali kot malo tlržavo, istočasno joa Poljska gletle na Litvo prctistavlja velesilo. Z varnostnega vitlika tako ni pomembna velikost tiržavne enote, pač pa razmerje tlo tirugih tlržuiv: "pri analiziranju varnosti malih držav imamo opraviti v osnovi z ra. Zajemajo .sodelovanje med državami zaveznicami, hkrati pa .se navezujejo na obstoječi ali potencialni spor z neko tirugo tlržavo ali več državami (Ru.ssctt, Siarr 1996, 170). V.saka, ne le mala država, tako s sklenitvijo zavezništv a lahko poveča stopnjo .svoje varnosti, istočasno pa jc lahko s članstvom v zavezništvu vpletena v nek spor, ki bi .se mu morda lahko izognila. S sklenitvijo zavezništva .se tiržava tutli obveže, tla bo izvajala določene obveznosti, ki so v okviru zavezništva pogodbeno oprctleljene. Odločitev za članstvo v zavezništvu je tako rezultat tehtanja meti koristmi in stro.ški, ki jih zavezništvo |)rinese. V zgodovini sc jc vedno pojavljalo vprašanje smoirno.sti zavezništev za male države. .Machiavelli' je opozarjal, da jc za male države sklepanje zavezništev z večjimi silami nevarno (v: Vasquez 1996,19). Ta svarila so temeljila na nevarnosti, ki jih prinaša otlnos meti neenakimi partnerji. Manjša tiržava lahko po.stanc potirejena interesom večje. V znatni meri lahko izgubi .svojo suverenost in avtonomijo. V sodobnejši terminologiji bi rekli, da .sc znajde v vlogi "satelita". Tudi empirične študije zavezni.štcv v novejši zgodovini potrjujejo predpostavko o nevarno.stih, ki jih prinašajo zavezništva med malo drž;ivo in velesilo. Roth- ■ .1 Ituliim cUi .V .• "71w l'n iice' ■ /lo/fltiije 21 siein jc v svoji šdiiliji Allianccs and Sniall Poii ers (196«) j^roiK cval zavczniSiva, ki so jih sklepale male države meti leli 1815 ii» 1939. Opozarja, tla bilateralna zavez-niSiv.i meti velesik) in malo tiržavo poliiično in psihtMo.škt) za .sletinjo niso kori.si-na. V lakšnih zavezništvih obstaja možno.st, da velesila izkt)risii zavezništvo z malo tiržavo za s\oje cilje. Za malo tiržavo je .sklenitev zaivezništva z velesilo smi.selna samo v primeril, ic je neiwsretlno voja.ško ogrožena. V tem primeru lahko mala tiržava pričakuje vojaške koristi v smislu povečanja s|x)sobno.sti odvračanja ali obrambe. Brez obstoja konkretne vojaške grožnje pa je politična cena takšnega zavezništva za malo tiržavo prevelika (istotam. 228). Ventlar pa to ilcjstvo ne |X)meni, da .so zavezništva za male tiržave nasploh nekori.stiia. Te države naj bi ilajale prednost mešanim, multilateralnim zavezništvom, t.j. zavezni.štvom v katerih je več držav, tako malih kot velikih. Rothstein (i.stotam, 12 i-6) meni, tla .so teoretično ta zavezni.štva za male tiržave najbolj atraktivna iz več razlogov: - v voj:iškem smislu so učinkovitejša, s:ij zagotavljajo večjo spo.sobnost tnlvračanja in obramlx?, - v takšnem zavezništvu .so manjše možnosti, da bi to postalo sredstvo za izvajanje politike, ki je v intere.su zgolj ene velesile.' - moč v takšnih zavezništvih ni skoncentrirana v rokah ene. najmočnej.še zaveznice, pač pa je difuzna; ZJto redko prevhitla interes ene .same držav e, za male tiržave pa se poveča možnost vplivanja na otiločitve. - večje .število članic normalno pomeni več pogajanj in več kompromi.sov, kar tutli povečuje možnosti m;ilih držav za uveljavljanje histnih intere.st>v, - v določenih razmenih lahko m;ila tiržava v multilateralnem zavezni.štvu igra vlogo uravnoteževalca (balanserja) moči in s tem |K)veča .svoj pre.stiž in vj^liv. 1'oleg omenjenih lastnosti p;i na položaj malih tiržav v zavezništvih vplivajo .še tiruge lastnosti kot npr. stopnja monolitno.sti oziroma pluralističnosti z;ivezništev ter značilno.sti ix)litičnih sistemov držav članic. Holsti (1973. 15) predpostavlja, da botlo v plurali.sličnem zavezni.štvu, kjer so članice fornialno .suverene in imajo večjo moč otiločanja, tudi možnosti z;i vpliv malih tiržav večje. V zavezni.štvu avtoritarnega tip;i |)a botlo male države lahko delovale zgolj v okvirih omejitev, ki jih po.stavi vodilna zaveznica.' Gletle povezave med političnim si.stemom članic zavezništva in vpliva malih tiržav pa najilemo preti postavko, da bodo v zavezni.štvih, ki jih .sestavljajo ilemokratične tiržave. male ilrž;ivc imele več vpliva kot v zavezništvih meti avtoritarnimi tiržavami. Države, kjer je uvelj;ivljena tradicija re.ševanja konfliktov s pogajanji bodo bolj verjetno podolx'n j^ristop u|x)rabljale tutli v reševanju metlzavezni.ških problemov, kar znuinjšuje vpliv najmočnejše zaveznice in nuili možnosti vpliva tutli manjšim drž;ivam. Kljub uveljavljeni tezi, tla jc vpliv v zavezništvu proporcionalen moči tiržave, obstajajo tudi možnosti, da šibkost dejansko pretl.st;ivlja prediujst v pog:ijanjih meti zavcznicanti (i.stotam, 1 i). ' Ih-lMipUl tlifiliiiiuii itm /.ii)im Jc Ivlti JU.itI izjmil: /Mivziililfu z ivlilni flh jv dninii mvur bul ztiivziiiSlni s sbniniiit tlrior: fnn, mviHinn, zumnjSnjv srnhotlo nmk ilriiire. r itriiai-ni ivtibc sik- iier-Inillzinijii tlnifiti druHD (KnilisMii l ZKiilJ zet unmjetttitjc mitlilt ilrittf. /kiC /*/ ztt ili-jfiitsin /Kiiln--JttilJi' fseli ilržiif lim-rcsnm iiKlilitc zatvznke. Vinko viiaič Disiribiicija iigoilnosii v zavezništvih naj bi v icieahieni piinieni ]M>tei\ala po načehi popohie vzajemnosti. Ugochio.sti in vpliv države v zavezni.šivii naj bi bil proporcionalen njeni moči in vložku. V nekaterih primerih pa jc lahko ntala ilržava deležna koristi zavezni.štva, ki .so večje kol je glede na njeno nuač pričakovati. Morgenthau (1995, 290) ugotavlja, da korelacija med močjo in koristmi nikakor ni neizogibna. Šibka država prav lahko po.seduje prednost, ki je po mnenju njene močnejše zaveznice tako dragocena, <.la je ncnadomestlji\-,i. Ta edinstvena prednost podeli šibki naciji v zavezništvu .statu.s. ki je v popolnem neskladju z realno distribucijo materialne sile. Teoretične predpostavke o delovanju zavezništev kažejo, ila je položaj in vloga malih ilržav v posameznem zavezništvu oilvisen oil več dejavnikov, kot struktura .samega zavezništva, narava medzavczni.ških odno.sov kot tuili notranje|>oliiičnih značilnosti ilržav članic. Najti pa je mogoče tuili predpo.stavke, ki položaj, vlogo in možnosti malih ilržav v zavezni.štvih povezujejo s .strukturo nteilnaroilnega sistema. Značilnosti porazdelitve moči. obstoj bipolarnega ali multipolarnega sistema in tiruge lastnosti po teh predpostavkah vplivajo na vlogo malih ilržav v zavezništvih. Tako je na primer v bipolarnem sistemu, kakršen je obstajal v obilob-ju hlailne vojne, med velesilama potekala teknja za zaveznice. Poleg lormalnih zaveznic v okviru obeh blokov sta tako ZDA kot SZ v t i. tretjem .svetu skušali |)ri-ilobiti čimveč držav, v katerih sta lahko uv-eljavjali .svoj vpliv. Priilobitev vsake nove zaveznice ali vsaj oilvzem potencialne zaveznice nasprotni velesili, je imelo za nasprotujoči si velesili velik pomen. To tekmovanje pa .so male ilržave lahko izkoristile za pridobivanje lastnih koristi. Tako so nekatere ilržave na .Srednjem Vzho-ilu, kot npr Kgipt, interes določene vele.sile za zavezništvo izrabile za priilobivanje znatne finančne jKjmoči, tudi z uporabo grožnje, da .se bodo v nasprotnem primeru pridružile nasprotni velesili (Walt 1987,156-7). Sklepanje zavezništev ilržavo |>ostavlja tudi v dilemo glede razmerja med .sto|v njo avtonomije in stopnjo varnosti. Zavczni.štvo na eni strani pomeni povečanje varnosti, hkrati pa tuili možnost ilodatnih tveganj. Snyiler (1991, M2) opozarja, ila povečanje varnosti države s krepitvijo zavezni.ških vezi lahko priveile ilo zaskrbljenosti glede prevelike odvisnosti oil zaveznice in nevarnosti, tla bo vpletena v politiko tiruge ilržave, ki bo v nasprotju z njenimi interesi. Obstaja pa tutli nevarnost, da zavezništvo ne bo izpolnilo .svojih obveznosti glede |x)moči pri obrambi svoje članice. Da bo torej ilržava ostala prepu.ščena sama sebi. Tovrstne nevarnosti zavezniških odnosov v teoriji imenujejo tudi enlrapinenl-abandoii-meni ttHemma. Snyder ugotavlja, da je pripravljenost tiržave, tla sprejme omenjena tveganja, otivisna otl stopnje ogroženosti ilržave. Bolj kot je ilržava ogrožena, v večji meri bo, za ceno [Kjmoči, ki jo pričakuje od zaveznic/c, pripravljena sprejeti tveganje, da bo vpletena v politiko tiruge tiržave (enireipment). .Manjša kot je grožnja, večje tveganje, tla otl zaveznic ne bo ilobila pomoči (nbnndonmentj, je ilržava pripravljena sprejeti. Povečanje varnosti z zavezniškimi vezmi je lako lahko v obratnem .sorazmerju s .svobodo politične akcije drž.;ive. Zmanjšujejo .se možnosti za fleksibilnost njene politike. Države za sklepanje zavezništev praviloma niso motivirane zgolj zaratli doseganja vojaške varnosti. V večini primerov želijo ilo.seči več ciljev. Koristi, ki jih pričakujejo od za\czniStcv so laiiko tako vojaške kot politične. Dejan.sko gre v vsakem zavezništvu za prisotnost obeh dimenzij, vemlar je |X)samezno zavezništvo lahko usmerjeno bolj k vojaškim ali pa |X)litičnim ciljem. Glede različnih ciljev zavezni.štev Rothstein (1968, 52) ugotavlja, tla voja.ško usmerjena zavezništva izvirajo iz percepcije grožnje, ki se ji ni mogoče zo|x?rstaviti z la.stnimi znuigljivostmi. Politično usmerjena zavezništva pa izvirajt) iz percepcije, tla jc obstoječe razmere mogt>če izkoristiti s politiko zavezništev. Na različnosti ciljev, ki jih tiržave sku.šajo tlo.segati s |X)mt)čjt) zavezni.štev, opoz.:irja ludi l.iska (1962,30), kt) ugtnavlja, da gre za tri vrste metisebojno povezanih in .sootivisnih temeljnih mt)iivov za sklepanje zavezništev: varntj.si, ntnranja stabilnost in status. Pri v.sakem txl teh skitjpov se lahko otiražajo tako |x>ziiivni kol negativni učinki zavezniških r:izmerij. Na i^otl-ročju varno.sii jc temeljna korist zaščita, ki jo z;iveznišlvo nutli državi, nevarno.st p;i ])retlstavlja mtižno.st, tla l.x) zavezništvo .spotibudilo nasprotne reakcije in proiiza-veznišiva. Na potlrtKju zagotavljanja notranje stabilnosti .se |X)zitivni učinki lahko l>okažejo v združevanju sredstev ter materialni in moralni |xxlpt>ri zaveznic neki tiržavi. Negativni učinki pa .sti lahko posledica materi;ilnih in ix)litičnih bremen, ki jih nahiga zavezništvo, ter napetosti, tlo katerih lahkt) pride med zaveznicami. Na status tiržave pa lahko z:i\ezništvo |X)zitivno vpliva l;)ko, tla tlrža\a pt)st;ine bolj priznana in poveča .svoj vpliv v metinarotini .skupnosti, hkrati pa jc možno tutli zmanjšanje njene neotlvisno.sti in statusa enako.sti zaratli kfX)rtlinacije in tlf)sega-nja kon.senz^i v zavezništvu ali zaratli potlrejenosti votlilni zaveznici. .Sf)dobno mednarodno varnostno okolje in male države ■Metltem, kt) .se jc mogoče pri obravnavanju zavezništev sicer opreti na tloločen splošno veljaven teoretičen t)kvir, pa ni mogoče zanemariti tlejstva, tla imajo z;ivczništva v različnih mctinarodnih razmerah različno vlogo. .S spremembami razmer se relativizira tutli veljavno.st "pravil", ki jih teorija ponuja v zvezi z nastankom, tlelovanjem, vlogo in učinki zavezništev. Večina teoretičnih pretipo.stavk o zavezništvih temelji na realistični šoli mctinarodnih otino.sov. Za realistično teori-jt) je "najlx)lj pomembna determinanta varno.sti tiržave njena skupna moč v primerjavi z n>očjo tirugih tiržav" (Ilellmann in Wolf 1995,9). Morgenthau (1995, 286) sklepanje zavezništev obravnava kot akt, s katerim tiržava .svoji moči tlotla moč tirugih tiržav, zavezništva so najpomembnejša manifestacija ravnotežja moči. S pomočjo zavezništev, po realističnih pojmovanjih, države .sku.šajo ustvarjali žcljcno distribucijo moči. Vendar ob.staja tudi več teoretičnih pristopt)v, ki o|X)zar-jajo na pomanjkljivosti realističnega obravnavanja sodobnih mctinarodnih tKino.sov in nudijo tlotlatnc zorne kote proučevanja varno.sti in tutli zavezništev'. .Meti temi pristopi najtlemo ktincepte, ki so dobili veljavo v zadnjih desetletjih, z odpravo hladne vojne pa .so tlobili še tlotlatno relevantnost. Njihovi tvorci ugt>-tavljajo, da v .st)dobnem .svetu prihaja do sprememb, ki |X)jn)ovanje varnosti otlmi-kajo od klasičnih, realističnih pojmovanj, temelječih na anarhičnosti v odnosih meti tiržavami. pojmov:inju varnosti pretivsem z vidika vojaške moči, vzpostavljanju ravnotežja moči itd. Na spreminjanje značaja varnosti pomebno vpliva pred- Vinko VHCIČ vsem okrepljena vloga mednarodnih insiiiiicij ler iiuegracijski procesi v mednarodni skupnosti. Koncept kompleksne medsebojne odvisnosti predstavlja enega najpomemb-nej.ših korektivov realističnega pojmovanja mednarodne politike. Slednje v središče obravnave postavlja princip anarhičnosti v metlnaroclnih odnosih.' Razvoj med-sebojne odvisnosti med državami do določene mere blaži učinke anarhičnosti. Naraščajoča med.sebojna odvisnost držav v .sodobnem mednarodnem sistemu jc posledica naraščanja količine in širjenja ravni interakcij meti subjekti si.stcnia. Keohane in Nye (1989a, 8-9) opozarjata, da ima med.sebojna otlvis-no.st (interdepenence) za subjekte sistema drugačne po.sledice kot odvisnost (dependence) ali medsebojna povezanost (interconnectednc.ss). .Medtem ko txlvisno.st pomeni, tla gre za pomemben ali odločujoč vpliv zunanjih tlejavnikov, med.sebojna odvisno.st označuje obsttjj recipročnih učinkov meti tiržavami. Učinki v tran.sakcijah med državami .so lahko tudi nesimetrični, sc pravi, da je meti tivema tlržavama ena v večji meri odvisna od druge. Poniembnt) je tutli. tla recij^ročni učinki ob.stajajo na področjih, ki so za udeležene države odločilnega pomena. ".Metl.sebojna otlvisnost je odnt)s v katerem .so blagostanje, varno.st ali tiruge koristi utleležcnccv občutljivi ali ranljivi na .spremebe v okoliščinah ali politikah tirugih utlclcžencev" (Clemens 1978,1). Značilnosti odnosov med državami v razmerah medsebojne otivisnosti so po Keobanu naslednje: 1. obstoj mnogovrstnih povezav med družbami, takt) neformalnih povezav med vladnimi elitami kot tudi formalnih zunanjepolitičnih dogo-vort)v, obstoj neformalnih vezi meti nevladnimi elitami ter obstoj transnacionalnih organizacij (kf)t npr multinacionalne bančne ustanove in korporacije); 2. urejanje metldržavnih odnosov .sc nana.ša na številna področja, ki ni.sf) urejena v jasno ali konsistentno hierarhijo. Ta odsotnost hierarhije med drugim pomeni, tla vojaška varnost ni printarno področje v medržavnih odnosih; .3. v razmerah, ko gre za med-.sebojno otlvisnost vlatle ne uporabljajo vojaške sile v medsebojnih odnosih, to pa ne pomeni, da vojaška sila ni relevantna v njihovih otinosih z tiržavami, s katerimi jih ne povezujejo vezi med.sebojne txlvisno.sti (Keohane, Nye I989a, 21-5). Keohane (1989b, 9) ugt)tavlja, da .se t)diK)si metlsebojnc odvi.snosti razvijajo meti tlemokratičnimi intlustrializiranimi državami, torej ne nujno pov.soti v .svetu. .Medsebojna odvisnost, poleg drugih pomembnih implikacij, vpliva tutli na varnostne odno.se meti državami. Ključna značilnost kompleksne medsebojne otlvi.s-nosti je tlomtieva o neučinkovitosti uporabe sile ali grt)žnje z uporabo sile v otinosih med državami. Zahodna Evropa, Severna Amerika in Japf)nska tvorijo območje kompleksne metisbojne odvisnosti: moč je pomemben element v odnosih meti temi državami, vcdnar ta moč ne izvira iz uporabe sile ali grožnje s .silo ene tlržavc proti drugi. Buzan (1991 a, 4.3) ugotavlja, da med.sebojna t)dvisnost ne votli do zmanj.ševanja konfliktov, gletle na velik obseg interakcij meti tiržavami lahko celo povečuje možno.st konfliktov, vendar pa zmanj.šuje smotrnost uporabe t)l)t)rožene sile. Uporaba obf)rožene sile postaja neustrezen instrinnent za re.šev:i- ' (»tliiiisl r iiialiitinxliil skii/iiiiisli so aiuirliiCiil. Lvr nv ulisliijti osrednja ohlasl. odnosi med driai ami so himjielillnii. driaiv so fiiinmrane stime stiriieli za sfoJ leme." (i.stotam 4.3-1) Huzan meni, tla .se v .sodobnem mednaiotlnem si.stentu princip anarbičnosti in princip med.sebojne odvisnosti prepletata, njuno metlsebojnt) učinkovanje pa je temeljni okvir za obravnavo |)rt)blemov sotlobne varnosti. Refleksijo sprememb v .sodobnem .svetu o pojmtnanju varnosti najtiemo tutli v tet)rijali integracij. .Meti najbolj znane .sotli koncept varntjstne skupntisii. ki ga je uveljavil Kari Deut.sch. Za Deut.scha (1988) je pr(xes integracije tlo.seganje občutka skupnosti, institucij in jiraks v tak.šni meri, ki bo zagotovila tlolgoročno verjet-luvst mirnih sprememb. Gre za uveljavljanje prepričanja, tla je .skupne j^robleme treba in mogoče reševati v procesu mirnih sprememb. Za oblikovanje varnostne skupnosti kt)t oblike integracije navaja nasletlnje pogoje: 1.) kompatibilnost temeljnih političnih vretinot, 2.) s|x).sobno.si vlati in pt)litično relevantnih slt)jev .sotlelujf>iih tlrž;iv. tla sc- vi varno.sti. Prav tako članstvo v mednarotinih institucijah. Z vojaškega vitlika članstvo v Natu zagotavlja dokaj vi.soko sttipnjo varno.sti. Varno.st članic Nata v vojaškem smi.slu je z.;igotovljena z varnostnimi jam.sivi. Obvcziuj.st članic glede nudenja |x)moči napatleni državi, gletic na konccntracijo mt)či, ki jo l>rt.tlia\ Ijajo vojaSkc sile članic, cleliije prctivscn» v smislu (xl\ lačanja. Določila o medsebojni pomoči v primeru napaila, s katerinii se članice celo i5e, k|er prevladujeta tržna ekonomija in parlamenlarna demokracija, si danes po mnenju miujgih dejansko ni mogoče preiLsiavljali. Takšno .stanje, ugotavlja Jervis (1991, i7-8), je mogoče pojasnili s povečano ceno vojne, z zmanj.šanjem korisii, ki bi jih morebiina vojna lahko prine.sla, in s spremembami notranjepoliličnih ureditev in vrednot v zahoilnih tiržavah. Visoka .stopnja ekonomske medsebojne odvisnosti povečuje ceno vojne, hkrati pa povečuje korisii, ki jih pnnaša mir Potlobno |-.\ era (1990, .52) meni, da bodo agresivne drž.;ive v Kvropi v prihodnosti retike, ker bodo tako notranjepolitični kot sistem.ski dejavniki mulili mak) .spodbuil za agresijo. Kol najbolj resno potencialno grožnjo varnosti navaja razmah etničnih konlliklov v Vzhodni F-vropi, ventlar meni, tla lahko Zahod uporabi .s\oj ekonomski vpliv za preprečevanje konfliktov v icm delu Evrope (i.sioiam, i9-50). Obstoj območja, varnega preti btxločimi vojaškimi spopadi, ki je sicer omejeno pretiv.sem za Zahotino Evro|Xj, zagotavlja visokt) stopnjo vtijaške varnosti ludi državam, ki nist) članice nobenega txl omenjenih z.;ivczništev, .'ivici, Av.striji, Finski in .Šved.ski. 1'ripadno.si krogu tlržav, ki uži\~ajt) vi.soko .stopnjo voja.^ke varntjsti nt opredeljena zgolj s članstvom v in.stiiucijah. Čeprav .so le te pomembne, pač pa lutli s širšim sklopt)m ekonomskih, političnih, kulturnih in nenazadnje civilizacijskih tlejavnikt>v. .Male države, ki pri])atlajo temu območju \ priluxlno.sti verjetno ne botlo ,s(xxene .s problemi zagotavljanja .svt)je vtjja.ške \ ai iKxsti \'arnosini i)roblemi pa .se lahko generirajo na nekaterih tlrugih, nevtijaških potlročjlh. Gre za t.i. nove vire ogrt)žanja. ki se nana.šajo na probleme preiok.i beguncev, ileg.ilnih migrantov, mednarodnega terorizma ipti. Poleg tega pa integracijski procesi malim tiržavam prinašajo uidi nekatere nove vrste zaskrbljenosti. Pojavlja .se skrb za njihovt) politično in ekonomsko nct)d-visnost in .socialno ler kuliurno avtonomijo (.Sens 1996, 79). Skraika, integracijski procesi meti tirugim odpirajtj ludi vj^ra.šanja državne suvereiuisli. Potlobno za.skr-bljenost je mogoče zasletliii pri v.seh, tutli večjih tlržavah, vendar so njene mani- • KiisliliiRitmsiuiiMifiriillMi iteiloloCii i iiii{uvj luiCiniif m iilisi-jiii imimiCi iiii/Hiileiii ilriah. /mCim zfttilj ilii/iii.Vil iiiJiLiliii /militH.' r/iriiiici II lui/milti. 'rsfihi oti/KifttitllK-ilIc lni . stliiitl eill r iiskliijfiil tihajl si-n/HiJ 2 ilriif-iml /HiiimUK-iiiaimi. /uiiiiiifiiilii iiii/mih-iil /kiSiiiHh-iiui till /Migiitlltciilciiiii s /min-hiilim iihv/ii zn /itiiinriiii rz/insidiilci.- iill tiliniiiitiiiji- rtiniiisll iiti svreniiKllIiiiilsliem nbmiiCJii. rL'ljiii.'ilt> z ii/ntnilMi lllMlIlltVIlV sllf.' fcstacijc lahko posebno izrazile v primerih posameznih manjših držav v obliki siralui pred ekonomsko dominacijo močnejših nacionalnih ekonomij ali natlna-cionahiih družb ter strahu preti kulturnt) in jeziktjvno dtiminacijo. V sodtjbnosti, kti vsaj za del Evrope velja, tla si vojaških konfliktov tlejansko ni mtjgote zamisliti, lahko tovrstne zaskrbljentjsti pritlobijo znatno s|)ecifičnt) težt) meti tlejavniki, ki jih tiržava percipira kt)t ogrožujoče. Članstvo v Natu: priltjžnosti in/ali pasti Za razumevanje tlelovanja Nata ter učinkov morebitnega člaiustva je potrebno nujno upoštevati tako logiko tlelovanja zavezništev kot spremembe v sodobnem svetu, ki se reflektirajo na logikt) zagotavljanja varnosti. Natt) danes ne tleluje v povsem anarhičnem, pač pa visoko institucitjnaliziranem metlnartKlnem okt)lju, z tloseženo visoko sttipnjo integracije. Koncept moči nam pri razumevanju tlelovanja tega zavezništva v sodobnih razmerah le tleltJina pomaga. Obrambna funkcija Nata, čeprav ostaja jetiro zavezništv a, jc vse ntanj pomembna. V Evropi .se danes vse bolj uveljavlja praksa multilateralnega pristopa k varnostnim problemom. Nato pa je s .svojt) dobro razvilo institucionalno strukturo lahko ptimembcn tlejavnik uveljavljanja takšnega pri.stopa. Za razumevanje Nata je [ximcmbno tutli dejstvo, tla jc metlnartxlne institucije lažje ohranjati in jim tlotlajati nt)ve funkcije, kot jxi ustanavljati ntjve. Zato lahko kjub odpravi temeljnega razloga z-i njegov obstoj. Nato v prihodnje .še vednt) i>])ravlja pomembne varnostne funkcije. Ptxiobno kot zavezništva v zgotlovini, pa je Nato ptjmembcn tutli kot sred.stvo za urejanje mctlzavczniških otinosov. Zagotavlja dtiločenti stopnjo pretK itlljivosti ravnanja zaveznic, doltxVnc oblike medsebojnega nadzora ter transparentnost njihovih politik in obrambnih sistemov. Nato malim tlržavam zagotavlja tlokaj visoko stopnjo vojaške varix)sli, gletle na pluralistični in multilateralni značaj zavezništva pa tudi možnosti |x>večanja njihovega vpliva in "teže" v mctlnartxini skupnosti. Na ptjiožaj malih tiržav v Natu vplivajo tudi tlruge globalne sprememlx;, na.stale s koncem hlatlnc vojne. Ob spremembah razmer, ki na spk)šnt) pomenijo več varnosti v vojaškem pogletlu, so pt).stali pt)mcmbnejši drugi dejavniki ogrožanja. V.sc lx)lj pomembni |x).stajajo taki viri ogrožanja kol .so ptiliiične in socialne nestabilno.sii ter vojaški konflikti na zunanjem t)brobju področja držatv članic .Nata, mednarodni terorizem, problem Ix^gunccv, organizirani mednarotini kriminal, možno.sii tihotapicnja jedrskih snovi iptl. S tem pa se spreminjajo tudi poudarki v delovanju Nata. V primerjavi s "klasično' vojaško vlogo vse več pomena dobiva njegova politična vloga in krizni management izven območja držav članic. Te spremembe .so vplivale na preorien-tacijo strateških ciljev Nata in prevzemanje več novih funkcij. Z vsem tem sc spreminja tutli položaj malih držav v zavezništvu. Viiyrynen (1996) opozarja, tla so v okolju hladne vojne male tiržave, |x)d okriljem nuklearnega tlcžnika ZDA, deloma lahkt) uživale ugodnosti tuje za.ščite, ne da bi same prispevale ustrezen delež, bile .so v |x>lož;iju, ki ga pogosto imenujejo frcc-riding. Po tirugi sirani pa jc to omejevalo njihovo .svobodo akcije. Po hladni vojni jedrsko odvračanje, čeprav ostaja clc- incm Natove strategije, iii več odločilno za tenteljiio naravo Nata. Članice pa imajo več svobode oilločanja gleile njihove politike do regionalnih konfliktov in ilriigih zailev. Prisoten je trenil povečevanja vpliva sretlnjih ilržav in s\oboile akcije malih ilržav. Značaj Nata pa ])ostaja bolj "multilateralen in manj hegemonističen" (istotam, 117). Hkrati s |x)zitivnimi učinki za varnost malih tiržav, pa lahko določeni problemi, pretlv .sem tisti, ki .se pojavljajo v metizavezniških otinosih, za male ilržave pretl.stavljajo tutli povečanje nekaterih tveganj. Danes se zdi enako kot v preteklo.sti, če ne še bolj, pomembna entrnjnncnt - abanclonment tlilema, ki je bila v preteklosti povezana preilvsem z vlogo in interesi ZDA. Simptomi te tlileme so sc v Natu izraziteje pojavili ob krizi na Srednjem VzIickIu leta 197.3. Ob krizi cvrop.ske članice ni.so bile v celoti pripravljene slediti politiki ZD.\ do arab.skih tiržav in SZ.' V tem primeru niso želele biti vpletene v tloscganje globalnih interesov ZDA in .so prvič oblikovale zunanjo |x)litiko, ki sc je razlikovala otl politike ZDA (Avl^ct 1997, 132). Razhajanja med globalnimi interesi ZDA in interesi cvro|>skih zavcznic .so se jK) tem obdobju šc večkrat manifestirala. Danes sc možnosti različnih stališč do določene krize kažejo pretlvscm v l>rimeru t.i. ont-of area operacij, s katerimi Nato lahko po.sežc v krize izven območja tiržav članic. Gletle vprašanja, koliko naj bi sc Nato prostorsko omejil v izvajanju .svojih vojaških operacij ni soglasja. Poznavalci menijo, tla bo glctic tega verjetno dosežen določen kompromis med članicami, ki teh posegov ne bo niti omejil niti jih vnaprej tlopu.ščal (Bebler 1999, 5). Takšna rešitev pa tlopu.šča niožnost. tla bo v zvezi z izvajanjem mirovnih in drugih operacij izven ozemlja Nata prihajalo do nasprotovanj meti članicami. .Male tiržave iniajo (praviloma ožji obseg interesov kot velesile. Zato jc mogoče hipotetično trditi, da bi bile v nekaterih primerih manj pripravljene poilpreti takšne operacije in bi članstvo v Natu pomenilo njihovo vpletenost v konflikt v naprotju z lastnimi interesi. Seveda pa se v takšnem poltv žaju lahko znajdejo tudi druge, ne .samo male tiržave. Obstajajo pa tudi možnosti, da Nato ne bi bil učinkovit v zagotavljanju nekaterih vidikov varnosti. Vayrynen (1996, 117) meni, da bodo "male države, v novih |)olitičnih okoli.ščinah manj varne, ker so Natove zmogljivosti in oilločnost za otipravljanjc novih virov nestabilnosti omejene". Politične in vojaške zmogljivosti Nata v nekaterih primerih ogrožanja ne bodo zagotavljale tako nedvoumne |x)mo-či kot bi jo v primeru vojaškega na|)ada. V zopcrstavljanju tem vrstam ogrožanja bodo članice v nekaterih primerih lahko ostale bolj ali manj prepuščene .same .sebi. Če torej ob razmišljanju o strategiji zagotavljanja varnosti .Slovenije upoštevamo imperative, ki veljajo za male tiržave, |x)tem sc prizadevanje za tloscganje varnosti z večjo 0|x>r0 na zunanje dejavnike ztli nujno. .Mala država .se lahko opira na cnostran.skc otinosc z neko večjo tlržavo, na članstvo v mednarotinih institucijah, lahko pa svojo varnost sku.ša povečati tudi s čimbolj popt)lno integracijo v neko skupnost. Dvostranski otlnos meti malo in večjo tlržavo praviloma v.sebuje ■ /:cm/t zmtižnosti zavezništva na tem pcxlrt)čju omejene. Vse članice .so v tloločeni meri ranljive na iK)ve pojave ogrožanja. V.sekakor pa član.stvo z:igotavlja in.stitucionalni okvir, znt)traj katerega ,se tiržave lahko lx)lj organizirano in usklajeno zo|K'r.stavijo tem nevarnostim. Tako bi .se, upoštevaje različnost virov ogrožanja, s članstvom Slt)venije v Natu njena varnost sicer v tloločeni meri povečala, nikakt)r pa ni mogoče pričakovati, tla bi tlržava s tem tlt)segla utlt)ben polt)žaj /h't'-/ (V/t'r-ja. Razmišljanju o evropskih integracijskih procesih in o metl.selx)jni tKlvisiK)Sti ilržav na tem področju, se .slovenska zimanja politika ne more iKireči. .Metisebojna odvisno.st tutli ne pomeni, tla .so tiržave v enaki meri -goče srečati prepričanja, tla .so vitliki integracije meil.selxijno |X)vez.;uii. Proces integracije Slovenije v zahotinoevropske strukture bi moral tako zaob.seči ekonomske, finančne, |X)litične, v arnostne in vojaške ter tiruge viilike. S tega vuli-ka je mogoče smotrno.st članstva v Natu tleloma utemeljevati s pričakovanji gletle t i. spillorer procesa. Ta proces naj bi po pretlpo.siavkah novofunkcionalistične teorije integracij privedel tlo tega. tla .se integr.tcija na enem potiročju postopoma raz-širi tuili na druga |X)dročja." Vojaško-politična integracija, tlo.sežena s član.stvom v Natu, naj bi v .sklailu s takšnimi pričakovanji pospeševala tutli integracijo na drugih pzitivni učinek na integracijo v Evropo tutli na tirugih potlročjih, torej vsaj s teoretičnega vklika ni.so jx)v.sem realna. Ni pa jih mogtx'e niti v celoti zavrniti, pretlvsem gletle na to, da Nato iz vojaške zveze postaja tirugačna, tuili bolj politična organizacija. • /Mifiii^irnilil le /ireil/iosuirlu- iKijiisiiiijifi. lillCiie. fimiuCite. mniiisliie In ilruae ritlike ime-Hmcije. Sinoirnosi članstva v Natu je lahko podkrepljena liuii z dejstvom, da je to orga-niz;icija držav s poilobninu «ospodarskimi in političnimi ureditvami in ilokaj podobnimi vredno.sinin>i usmerituuni ter da .si prizatleva za njihovo trajnost. .Sprejetje v član.stvo je tudi |->otrditev, da je neka država do.segla tloločene gos|X)-dar.ske in politične .staiularde. Članstvo v mednarotinih institucijah ima pt)gt)sit) tutli tloločene notranje|X)litične učinke. Vključitev v Nato bi tako lahkt) bila tutli dcxlaten tlejavnik zagt>tavljanja trajiwsti in legitimnt)sti političnih in gtjspodar.skih usmeritev' tiržave.' Slt)venija kot mala država bi .se hipotetično nektx^ lahko zna.šla tutli v položaju eiu)stranskc pt)litične in/ali varnostne otivisnosti otI kake večje tiržave. Članstvo v Natu, ki je tipično multilateralnt) zavezništvo, lahko v znatni meri blaži ali jirepre-čuje tak.šen položaj. Sicer velja, da tutli v zavezni.štvu lahko |)ride tlo bolj intenzivnih |xjvezav med posameznimi državami. .Možno je tutli, tla mala tiržava |X)sta-ne izrazito navezana na eno od večjih zaveznic. Vendar pa značaj Nata omt>goča večji "maneverski prt>stor", kar lahkt) prepreči, da bi .se mala država znašla v izra-zitt) potirejenem položaju tlo katere otl zaveznic. Član.stvo v z.;ivezništvih ptileg ktjristi prinese ludi obveznf>.sii in ima pravilt)ma lutli negativne učinke. Na voja.škem potlrtx:ju .st) to obveznosti glede skupne obrambe, tem pa .se v primeru Nata pritlružujejo še ntm- obveznt)sti na področju kriznega managemenia in mirovnih operacij. Članstvo v Natu bi takt) otl .S|t)venijc zahtevalo lutli tlogratliiev in po.sodobitev \t)jske. kar pa pomeni tutli tloločeno finančno breme. Gletle na nizke iztialke za obrambo v zatinjih letih, bi tlo tlok)čenega povečanja teh iztlatkt>v verjetno prišlo tutli. če .se .Slovenija ne bi jxjte-govala za članstvo v Natu.'" l'redvsem pa .so kakršnikoli izračuni o tem ali bi član.stvo v Natu pt)menilt) cenej.šo ali dražjt) varno.st lahko pretlmet š|xkulacij. (Janstvt) v Natu bi verjetno z.;ihtevalo lutli sodebvanje .slovenskih voja.ških ent)i v operacijah t)b različnih kriznih razmerah in lo v večji meri kot .sedaj, ko .Slovenija .st)deluje .samt) v okviru Parinersiva za mir. Ob tem pa bi .se povečala tutli vei jeint)st nameščanja tujih enot na ozemlju Slovenije, verjetnt)si izvajanja vojaških vaj ipd. Učinki članstva v zavezništvih .so vednt) takt) vt)ja.ški kt)t politični. 1'retl-postavljati je mogoče, tla bi bili slednji za .Slt)venijo zeit) pomembni. Najbrž je smiselno prizadevanj.i za članstvo v Natu t)bravnavaii lutli kol izkori.ščanje priložno.sti za članstvt) v čimveč zahodnoevropskih institucijah." Članstvo v institucijah in vpetost v integracijske tt)kt>ve v Evropi |X)večuje stf)pnjo varnosti in možnt)sti za uveljavljanje interesov tlržaive. Članstvo v zavezništvu pa lahko, pt)tl tlt)lf)čenimi pogt)ji, mali tiržavi zagotovi vpliv, ki je večji otl njene tlejanske "politične teže" in materialnih zmogljivtjsti. Možno pa je pričakovali tudi politične ■ Sist! ivMI tirjiiiiiwiili. ilii jc Chiiisini r Xiiiii lidiiiii^iilo knjiili ilcniiiknidjii r iichiicrili Cliiiiicdh Xtiiii. ii/ir im hiriiiiitilskcm tii v .^fKiiilji. " Slorviiskii rlmlii iiiiCrliiJv r iiiislcilnjili Iclih /kisIoJiiio /KintUiiijc slni.iknf za ohramhn Iz sctlaiijcaa AW- na HDI' " Kiii jc r cnl si ojili stujili izjar ilc/al (iivilscilnik sloivnslv liaih-: '/rt-za \ATl) Cisln na samem zaMkii sliiivnskf samiislujiKisU nekako ni hita eks/ilklina jnliimeui slurenske znnanje lulilike. na.te slniUfiije Inili nekak» sc nam nI ztlelo n-alno. ila jc H> nek lillinji cilj Vemlar sc jc/nilcm oilpii Ati,ini>sl kaniliilaiiin-Shivnije r zn'zi .\An)jc/M,slata realna '-/in-ilaraiije iliiilcnlimi l-DV .{I i. I'JW učinke, ki ne bi bili pozitivni. Ob pričakovanju do držav članic Nata, da botlo .sodelovale v preprečevanju ali re.ševanju botločih kriz, je tako za članice težje, da bi do določene krize ali do določene .strani v konfliktu obranile nevtralen odno.s. Član.st-vo v zavezniStvit lahko tako v določeni nieri zmanj.šuje svobodo izl^ire političnega tlelovanja. Država je lahkti vpletena v konflikt jiroti lastni volji. Vpra.šljiva pa postaja tutli ena od možnosti, ki so jih male tiržave pogo.sto izkori.ščale, to je vloga nepristranskega pt)sretlnika ali povezovalca v določenem konlliktu. .Mt)rebitnt) članstvo Slovenije v Natu bi imelo za Slovenijo mnogtjstranske, tako pozitivne kot negativne učinke. Omenjeni st) .samo nekateri. Dejansko so ti učinki, gletle na raz\'ijajoč .sc varno.stni si.stem v Evropi in gletle na prilagajanje Nata, tudi težko predvidljivi. Daties je v Sloveniji čutiti tlokaj.šnjo podporo članstvu v Natu, hkrati pa je malo političnih in .strokovnih razprav o morebitnih posledicah. Ce jc podpora članstvu zgolj posletlica enostranskega razumevanja, ki |x>utiarja pretlvsem (pričakovane pritlobitve, bi se lahko v tloločenih razmerah tutli znatno zmanj.šala. Trdnejši politični konsenz bi bilo zato smi.selno gratliti z bolj strokovno pod|)rtt) in otlprto razpravo o v.sch učinkih morebittiega članstv.i. LirERATURA Aylxt, Gulnur 1997. The Dynamics of l-nropcan Security Cooperation, 19i>9, .Macmillan I're.ss, Houndmills, l.ondon. Hauwens, Werner, Cle.s.se, Armand, Knudscn, !•. Olav. 1996. Small States anti the .Security Challenge in the New i:uro|X', Mra.s.sey's, I.ondon. Hcblcr Anton. 1999. Natti (ne)do.segljiv ali nezaZelen cilj?, Obramha, St. 1, Ljubljana. Hu/an, Harry 1991a. Is International .Security Possible?, v: Booth, Ken (edit.). 1991. New-Thinking About .Strategy anti International .Security. Harper Collins Academic, l.onilon. Huzan, Barry 1991b. People, .States and Fear Harvx-ster Wheatsheaf, New- York, I.ondon. Clemens, C. Walter 197«. The U.S.S.R. and Global lnterde|X-ntlente, American i:nter|)risc Institute for Public Policy Rc.search, Washington D.C.. Dcutst h, Karl. 19««. The Analysis of International Kclatir Peace - i:uro|K' After The Cold War International Security, Vol. 15, No. 3. Grizold, Anton. 1999.1-A ropska varnost, Fakultcta z;i druzlxne \-etle, I.jubjana. Hellmann, Gunther Wolf, Kcinhard. 1993. Neorealism, Neolilx-ral In.stitutionalism, and the Future of NATO, v: Security Studies, Frank Cas.s, I.ondon, Vol. 3, No. 1. Holsti, R. Ole, Terrence, P. Hopntann, .Sullivan, D.John. 1973. Unity and Disintegration in International Alliances: Contparative .Studies, John Wiley and .Sons, New York, Jervis, Robert. 1991 The Future of W-orltl I'olitics - Will It Resembles the Past'^, International .Security, Vol. l6, No.3. Kcohane, Robert. 1969. Lilliputians Dilcmma.s: Small States in International Politics, v: International Organiz;ition, Vof 23, No. 2. Kcohane, Robert, Nye, S. Jt)seph. 19«9a. l\)wer and Interdependence, Har|X'rCollins Publishers. Keohane, Robert. 19«9b. lntcrnatit)nal Institutions and .State Power Westview Press. Btiulder Colorado. Knutlsen. F. Olav. 1996. Analysing Sniall-.State Security: The Role of F:.vternal Factors, v; Bauwens. 1996. I.iska. George. 1962. Natioas in Alliance; Tlie t.iniii.s of Intcrilependence. Md: Johns Hopkins l're.s.s, Italtiniore. Va.s<|iic/., A.John. 1996. Cla.ssics of International Kclations, I'reniicc Hall. New Jersey. Morgenthaii, Han.s. 1995.1'olitika nieil narocli, DZS, l.juhljana. Nolan. Iv. Jane (edit.). 1991. Global laigagement: Cooperation and .Security in the 21si Century. Tlie Brookings Institution, Washington, 1).C.. Rothstein, I.. Robert. 196«. Alliances and Small Powers, Columbia University Pre.s.s. New York and Uindon. Rus.sct. Bruce, Starr, Harvey 1996. .Svetovna politika. 1"I)V, Ljubljana. Sens, Allen. 1996. Small-State .Security in i:uro|K'. Threat.s, Anxieties and Strategies Alter the Cold War, v: Bauwens. 1996. .Snyder, 11. Ctlenn. 1991. Alliance.s, Balance and .Stability, v. International Organization. Vol. 45, No. 1. V;lyrynen, Kaimo. 1996. Small States in the New i:uro|K'an Context, v: Hauwcns. 1996. Wall. .\l. Stephen. 1987. The Origins of Alliances. N.Y.: Cornell University Press. Ithaca. 101