Hidrične epidemije v Sloveniji v letih 1981-2002
Waterborne outbreaks in Slovenia, 1981-2002

slovenski

2004

letnik 43, številka 1

epidemije   infekcije   pitna voda   voda

Inštitut za varovanje zdravja RS
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Hidrične epidemije so pomemben vir informacij o napakah v sistemu za zagotavljanje pitne vode in mikrobioloških dejavnikih. V skladu z zakonodajo je obvezna prijava hidričnih epidemij. Metode: V deskriptivni študiji so prikazani podatki o številu, trajanju, povzročiteljih, vzrokih in ukrepih hidričnih epidemij v letih 1981-2002. Podatki so bili zbrani iz obrazcev: Prijava epidemije nalezljive bolezni in Poročila o prenehanju epidemije in letna poročila o gibanju nalezljivih bolezni v Sloveniji v letih 1981-2002. Rezultati: V Sloveniji je bilo v obdobju 1981-2002 78 hidričnih epidemij, zbolelo je 6558 ljudi, 1 oseba je umrla. Povzročitelji so bili dokazani v 45 epidemijah. Med povzročitelji hidričnih epidemij so bile največkrat dokazane bakterije (največkrat šigela), sledijo virusi in protozoji. V skoraj polovici hidričnih epidemij je ostal povzročitelj hidričneepidemije neznan. Na leto je bilo v Sloveniji prijavljenih povprečno 3,5 hidričnih epidemij, največ prijavljenih hidričnih epidemij je bilo 8 in najmanj 2.Najpogosteje navedeni vzrok hidričnih epidemij je bil vdor površinskih in/ali fekalnih vod v vodooskrbni sistem ter odsotnost, neredno ali prekinjeno kloriranje vode. Najpogosteje navedeni ukrep je bil kloriranje vode, sledi pa mu sanacija vodovoda, čiščenje zajetij in ureditev vodovarstvenih pasov. Zaključek: Hidrične epidemije še vedno predstavljajo nevarnost. Zmanjševanje števila prijavljenih hidričnih epidemij ne sme dati lažnega občutka varnosti. Potreben je stalen nadzor nad dejavniki tveganja in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganja.

30.01.2012